1. No category

Avgust 2016, številka 7
www.planetgv.si
Novičnik za DviGVrednosti
RAZUMEVANJE MENTALNIH SPOSOBNOSTI
Urednica: dr: Danijela Brečko
Kaj mora izbraževalni manager vedeti
o nevroznanosti
V tokratnem novičniku pišemo o izbranih področjih in
izzivih nevroznanosti, na katera izobraževalni manager
največkrat naleti pri svojem delu. Ta področja so:
• Kognitivne sposobnosti
• Reševanje problemov
• Prilagajanje spremembam
• Možgani in učni stili
• Delovanje spomina
Poznavanje teh področij mu bodo prav prišla pri
načrtovanju, oblikovanju in izvedbi izobraževanja.
Z upoštevanjem zakonitosti posameznih področij
bo izobraževanje veliko bolj učinkovito, kar se bo
manifestiralo v večji uspešnosti pri delu, kar je tudi
poslanstvo izobraževalne funkcije.
Pogovarjali pa smo se tudi z Urošem Petrovićem,
gostom letošnje konference Izobraževalni
management, ki nam v intervjuju razkriva sposobnosti
možganov za (samo)učenje. V vašo orodjarnico pa
smo dodali še 10 namigov za učinkovitejše učenje ter 7
preprostih mnemotehnik za boljše pomnenje.
KLJUČNI IZZIVI IZOBRAŽEVALNIH
MANAGERJEV PRI RAZUMEVANJU MENTALNIH
SPOSOBNOSTI LJUDI
1. Kognitivne sposobnosti in kognitivna inteligentnost
organizacije;
Ali veste koliko tehtajo vaši možgani? Ne prav veliko. V
povprečju človeški možgani tehtajo le 1,4 kilograme.
Koliko potemtakem tehtajo možgani vašega
podjetja? 1,4 x število zaposlenih, bi se glasila
preprosta matematična formula. Pravzaprav pa ni
tako pomembno, koliko tehtajo skupaj, veliko bolj je
pomembno, da izobraževalni manager razume kaj
upravlja. Možgani so namreč organ, v katerem se
oblikujejo kognitivne sposobnosti ljudi in vplivajo torej
na kognitivno inteligentnost celotne organizacije.
KAJ JE KOGNITIVNA INTELIGENTNOST?
Najprej poskušajmo odgovoriti na vprašanje, kaj sploh
je inteligentnost?
Za našo obravnavno je dobro definicijo podal D. Evans
rekoč: »Inteligentnost je sposobnost sistema, da se
prilagodi spremembam in čim bolj uspešno rešuje
logične probleme. Večja kot je sposobnost prilagajanja
spremembam, bolj je sistem inteligenten«
Kognitivna inteligentnost, ki jo sicer danes bolj
poznamo pod izrazom inteligenčni kvocient (IQ),
predstavlja predvsem tri vrste sposobnosti:
1. Sposobnost lucidnega razmišljanja (potreba po
tem, da se dogodki opazujejo v vzročno-posledičnih
zvezah).
2. Sposobnost konceptualizacije (sposobnost, da se
informacije, ideje, dogodki… razumejo v okviru
modela, vzorca ali obrazca).
3. Sposobnost diagnosticiranja (sposobnost, da se
koncepti in teorije vključijo v konkretne življenjske
situacije).
Kaj je osnovni cilj kognitivne inteligentnosti?
Osnovni cilj kognitivne inteligentnosti je doseganje
stanja zavestne kompetentnosti s ciljem uspešnega
reševanja problemov in prilagajanja različnim
situacijam.
In kaj je zavestna kompetentnost?
Pod tem pojmom na kratko razumemo sposobnost
oblikovanja pojmov, razumevanja odnosov, presojanja,
reševanja novih problemov. Kongnitivna inteligentnost
nam torej omogoča presoditi v kakšni situaciji smo se
znašli in kako naj se ustrezno odzivamo in vedemo v
dani situaciji.
Kognitivno (intelektualno ali razumsko) inteligentnost
uporabljamo pri reševanju logičnih in strateških
problemov.
www.planetgv.si
Avgust 2016, številka 7
Novičnik za DviGVrednosti
Urednica: dr: Danijela Brečko
RAZUMEVANJE MENTALNIH SPOSOBNOSTI
Kognitivne sposobnosti usmerjajo naš način
razmišljanja in so odgovorne za to, kako spretni
smo v mentalni gimnastiki ter nas navsezadnje
opredeljujejo kot »pametne«, »učljive« »prilagodljive«
ali »neprilagodljive«. Prav s pomočjo kognitivnih
sposobnosti lahko spremenimo informacije v
akcije. Izobraževalni managerji, ki torej želijo delati
»pametnejše«, bodo posvetili večjo pozornost razvoju
kognitivnih sposobnosti zaposlenih oziroma sodelavcev.
Na sliki desno je prikazana hierarhija kognitivnih
sposobnosti, ki se najpogosteje uporablja pri delu na
področju izobraževanja in usposabljanja.
S pravilnim programiranjem izobraževalnih vsebin in
izvedbo treninga lahko izobraževalni manager hitreje
pripelje posameznika do zadnje, to je šeste stopnje
kognitivnih sposobnosti, in tako pripelje posameznika
do večje delovne uspešnosti.
2. Reševanje problemov
Reševanje problemov je zagotovo najbolj pomembna
kompetenca vsakega podjetja, izobraževalni manager
pa odgovoren za to, da jo razvije pri slehernemu
zaposlenemu. Večina strokovnjakov za reševanje
problemov se strinja, da je uspešnost reševanja
problemov v tehniki »razdeli in obvladuj«, kar bi lahko
prevedli kot: razbij problem na manjše dele in ga rešuj
na sistematičen način. Prav tako se je izkazalo, da
je dobro ločevati fazo definiranja problema od faze
iskanja rešitev, pri čemer se najpogosteje predlaga
metodologije (npr. Appreciative Inquiry - metodologija
1. Definiranje
problema
2. Pridobitev
velike slike
3. Razbitje
problema na
manjše dele
4. Učencii
prevzamejo
lastništvo nad
problemi
6. vrednotenje
5. sinteza
4. analiza
3. uporaba
2. razumevanje
1. znanje
Vir: B.S. Bloom: Taksonomija učnih ciljev
pozitivnega poizvedovanja o možnih rešitvah), ki
neposredno vodijo k spremembi vedenja.
Veliko izobraževalnih vsebin lahko trenerji predstavijo
s pomočjo orodja za reševanje problemov, ki je
predstavljen na spodnji sliki.
Zgoraj prikazan model reševanja problemov izhaja
iz spoznanj nevroznanosti, ki nas uči, da je reševanje
problemov proces in ne enkratno dejanje. V praksi
izobraževanja in usposabljanja se je izkazalo, da
je uporaba tovrstnega modela pri poslovnem
izobraževanju in usposabljanju zelo učinkovita in daje
odlične rezultate, ne le pri iskanju rešitev, ampak tudi pri
njihovi implementaciji.
5. Uporaba
standardov in
orodij
6. Iskanje
rešitev
7. Načrt za
izbrano rešitev
Vir: D. Brečko: Reševanje problemov in izobraževanje, Sofos Inštitut za izobraževalni management, 2015
8. Vrednotenje
rešitve in
povratna
informacija
www.planetgv.si
Avgust 2016, številka 7
Novičnik za DviGVrednosti
Urednica: dr: Danijela Brečko
RAZUMEVANJE MENTALNIH SPOSOBNOSTI
3. Prilagajanje spremembam
Če verjamemo, da je izobraževanje in usposabljanje
najboljši način za doseganje sprememb vedenja,
potem je prav, da posvetimo temu procesu več
pozornosti. Zlasti pa moramo ujeti pravi čas, to je čas,
ko so učenci najbolj dojemljivi za spremembe. Obstaja
veliko modelov upravljanja in vodenja sprememb v
organizaciji, toda le malokateri model je primeren na
osebni ravni in se kot tak lahko učinkovito uporabi pri
izobraževanju in usposabljanju. Na spodnji sliki je
prikazan Hallov model upravljanja sprememb (CBAM),
ki ga priporočam za uporabo v praksi izobraževalnega
managementa.
Model torej temelji na samozavedanju o potrebnosti
sprememb oziroma drugače rečeno na stopnji skrbi
ali pomislekov, ki jih imamo o določeni (obstoječi)
stvari ali navadi. Tudi ta model izhaja iz spoznanj
nevroznanosti, ki nas uči, da se človek spremeni šele
takrat, ko je stopnja bolečine ob nespremembi večja,
kot je stopnja ugodja ob vztrajanju pri utečeni navadi.
7. Preusmerjanje
7. Je kje še kaj, kar deluje bolje?
6. Sodelovanje
6. Dobro deluje, toda kako drugi to počnejo?
5. Posledice
5. Se splača? Deluje?
4. Management
4. Kako lahko izmojstrim svoje sposobnosti za dosego načrta?
3. Kako to vpliva name in kaj nameravam v zvezi s tem narediti zvezi s tem načrtujem
2. Informiranost
2. Kako deluje?
1. Kaj je to?
3. Osebna vloga
1. Zavedanje
Povzeto po: G. E. Hall; Cocerns Based Adoption Model
www.planetgv.si
Avgust 2016, številka 7
Novičnik za DviGVrednosti
Urednica: dr: Danijela Brečko
RAZUMEVANJE MENTALNIH SPOSOBNOSTI
Specializacija
4. Polarizacija možganov in mentalne sposobnosti
Mentalne operacije se odvijajo v različnih delih naših
možganov. Splošna znano je raziskava o specializaciji
leve in desne možganske hemisfere, pri čemer vsaka
polovica izvaja določene mentalne operacije bolje kot
druga, nekatere operacije pa so skupne. To spoznanje
ponuja izobraževalcem in trenerjem povsem nov način
razmišljanja o načinih izobraževanja in usposabljanja,
pri čemer imajo priložnost, da »naslavljajo« levo in
desno možgansko hemisfero z drugačnimi znanji in
drugačnimi metodami ter tehnikami.
V tabeli desno vam predstavljamo različne aktivnosti, ki
se odvijajo v naših možganskih hemisferah.
5. Delovanje spomina
Spomin je miselna aktivnost, ki med drugim omogoča
priklic informacij, ki se jih je človek v življenju naučil
(proceduralni spomin) oziroma jih je doživel (epizodični
spomin). Ohranjanje in utrjevanje spomina je
pomembno, da lahko upravljamo s časom, primerjamo
preteklost s prihodnostjo, in da s pomočjo shranjenih
informacij predvidevamo in načrtujemo prihodnost.
Napredek pri preučevanju človeškega in računalniškega
procesiranja informacij kot tudi spoznanja gerontologije,
so zelo povečala naše razumevanje delovanja spomina.
Delovanje spomina je zelo pomembno pri transferju
naučenega v prakso, kar je končni cilj slehernega
izobraževanja in usposabljanja.
Spominske sisteme lahko ločimo glede na njihovo
trajanje: senzorni spomin traja nekaj delcev sekunde;
spominsko komponento pa primerjamo s procesorjem
Deljeno
Desna možganska
polovica
• Zaznavanje oblik
• Razumevanje
geometričnih
lastnosti
• Branje govorice
obraza
• Glasbene
spretnosti
• Razumevanje
metafor
• Izražanje in
razumevanje
čustev
Leva možganska
polovica
• Jezikovne
spretnosti
• Naučeno
gibanje,
• Analitično
razmišljanje
• Časovno
procesiranje
(upravljanje časa)
• Občutenje obeh polovic obraza
• Zaznavanje zvoka
• Zaznavanje bolečine
• Zaznavanje lakote
• Zaznavanje prostora
Čustva
Negativna čustva Pozitivna čustva
(občutenje strahu,
neugodja…)
Nevrotransmiterji Višji nivo
Višji nivo
noradrenalina
dopamina
Možganske celice Več belih celic
(daljši aksoni))
Več sivih celic
(telesne celice)
v računalniku, kratkoročni spomin je zelo kratkega
časovnega obsega kot tudi majhne zmogljivosti
in dolgoročni spomin, neomejenih zmogljivosti in
neomejenega tajanja. Na spodnji sliki je prikazana
osnova shema spominskih komponent:
Te tri vrste spomina lahko po svoji funkciji razporedimo
drugega za drugim, to pomeni, da vsaka informacija,
ki jo človek sprejme, prispe najprej v senzorni spomin
in običajno preko kratkoročnega spomina potuje
naprej v dolgoročni spomin. Dolgoročni spomin je
torej dokončen spomin, iz katerega človek prikliče
vse informacije, ki so bile sprejete pred več kot 20
minutami. Seveda se lahko te informacije tudi pozabijo
po določenem času oziroma lahko potencialno
izginejo zaradi interference, prepletanja starih in novih
informacij ali zaradi posameznih poškodb spominskih
sistemov.
www.planetgv.si
Avgust 2016, številka 7
Novičnik za DviGVrednosti
INTERVJU
Urednica: dr: Danijela Brečko
Naši čudoviti možgani - bolj kot jih
uporabljamo, bolje delujejo.
O inovativnosti, učenju in moči naših možganov
ter upravljanju sprememb smo se pogovarjali s
Urošem Petrovićem, vodilnim srbskim strokovnjakom
in podpornikom za možganom prijazno učenje.
Uroš Petrović bo gost na tradicionalni konferenci
Izobraževalni management 2016 – Organizacijsko
učenje, razvoj in coaching, ki bo potekala 20. in 21.
oktobra na Bledu.
Kaj je po vašem mnenju največje odkritje o možganih
v zadnjih 10 letih?
Ni lahko govoriti o največjem odkritju, vsaj odkritja
o delovanju možganov so velika, toda ko ste
me že izzvali; zame je največje odkritje dokaz o
nevroplastičnosti možganov in možnost, da jih lahko
upravljamo v želeno smer. To je skorajda čudežna moč
- toda ta dokaz je bil presenečenje le za nepoučene.
Človeški možgani so spreten dirigent, ki živahno
prešteva svoje instrumente in jih uglašuje, celo takrat,
ko spimo oziroma v mnogih segmentih delovanja,
ravno med spanjem.
Menim, da je zelo pomembno, da izvemo čim več o
delovanju tega našega najpomembnejšega organa
in da ta spoznanja izkoristimo v dobrobit na več
področjih. Razumevanje delovanja 1400 gramov
bistvene človeške moči je, brez izjeme, pomembno za
vse stroke, ki jih je oblikovalo človeštvo.
Zahvaljajoč desetletnemu sodelovanju z dr. Rankom
Rajovićem in timu raznovrstnih strokovnjakov, ki so se
zbrali v projektu NTC Sistem učenja, ki se uporablja
in razvija v več kot 10 evropskih državah, sem zelo
dobro seznanjen z raziskavami nevroznanosti in naših
možganov in to iz različnih zornih kotov. Ko povežem
vse to, kar slišim od drugih, kar preberem, kar vem in
izvem ter predvidevam – lahko ta spoznanja strnem
v en stavek: Možgani so galaksija, katere delci tesno
sodelujejo.
Kako lahko naše možgane »prepričamo«, da se
razvijajo v želeni smeri?
Možganom lahko šepeta Šeherezada, lahko ga
preprečuje Nobelov nagrajenec, če je potrebno tudi
v latinskem jeziku, svahiliju ali esperantu, pa ne bo
nič pomagalo. Možgani v času, ko formirajo svojo
izjemno močno mrežo cest in postaj, razumejo le en
jezik – to je, kar njihov lastnik dela. V takšnih trenutkih
možgani prepoznavajo kot pomembno le to, kar delajo
in se razvijajo v tej smeri. Kar vprašajte se; vas bodo
možgani počastili z virtuoznostjo hoje po vrvi, če jim
s svojimi aktivnostmi nikoli niste sporočili, da je boj za
ravnotežje za vas pomemben? Seveda ne. Iz tega lahko
naredimo preprost zaključek: Če želite biti v nečem
dobri, potem to tudi delajte. Poskušajte, vsak poizkus je
neposredno sporočilo našim možganom, kaj želite od
njih. In to je pravi naslov za razvoj naših potencialov.
Prvi poizkusi bodo morda pomanjkljivi, na videz
neuspešni, toda brez njih ni mogoče dosegati nivoja
velemojstrov h katerim vsi težimo in jih občudujemo.
Naj vaši možgani razumejo, kaj hočete doseči ali kaj
hočete biti! Če jim uspete s tem, kar delate močno,
vztrajno in strastno, sporočiti, kaj hočete, boste to
Avgust 2016, številka 7
www.planetgv.si
Novičnik za DviGVrednosti
INTERVJU
tudi dosegli, tako v naravno kot družbeno oblikovanih
mejah.
Je kakšna razlika v plastičnosti otroških možganov od
možganov odraslega človeka?
Otroški možgani so sestavljeni iz snovi, ki se bolj
živahno spreminja in razvija – to je pogoj za obstanek
vrste. Na primer, kdo se lahko nauči tujega jezika,
pogosto dva vzporedno, hitreje in bolj temeljito kot
otrok? Ta moč pa ni otrokom podarjena kar tako,
ampak iz enakega razloga kot to, da lahko otroci
istočasno dihajo in požirajo. Nihče, ki bere tele vrstice
tega ne zmore več.
Se z leti res težje učimo?
Vse težje se učimo novih stvari, toda po drugi strani
se učimo na vse močnejših in bolje izoblikovanih
temeljih. Stvari v nevrosvetu so postavljene precej
pošteno. Z leti človek postaja vse modrejši na račun
izobraževanja in izkušenj, ki jih pridobiva v življenju,
toda z enakim tempom pa se zmanjšuje tudi možnost
za pridobivanje in osvajanje novih znanj. In vse to z
Urednica: dr: Danijela Brečko
razlogom, narejeno v genialnem načrtu naravnega in
družbenega nasledstva.
Ni opravičila za zaostajanje v izpopolnjevanju –
možgani bodo zelo razočarani, če se učenje v katerem
koli obdobju življenja prekine. Takrat se namreč pojavi
nevarnost, da se zaposlijo sami in to na praviloma
nezaželene načine.
Pravijo, da se spremembe veseli le dojenček, ko mu
zamenjamo mokro plenico. Kako je delovanje naših
možganov povezano z vodenjem in upravljanjem
sprememb?
Dokazano je da možgani častijo svojega lastnika s
izločanjem hormona sreče za vse kar se nauči novega,
za vse kar odkrije, za vse kar zasluži... In to nagrado
znajo tudi uspešno prilagajati glede na vložen napor,
večji kot je, višja je nagrada. Možgani to ne delajo iz
intelektualne daljnovidnosti, ampak zgolj zato, ker
so že od nekdaj svoje dirigentske moči usmerili le k
enemu cilju – da bi bil organizem, ki jih nosi in hrani,
čim dlje funkcionalen, torej živ, zdrav in zadovoljen. Use
it or lose it!
www.planetgv.si
Avgust 2016, številka 7
Novičnik za DviGVrednosti
ORODJARNICA IZOBRAŽEVALNEGA MANAGERJA
Urednica: dr: Danijela Brečko
Orodjarnica izobraževalnega managerja
V tokratno orodjarnico pa smo vam pridali nekaj koristnih napotkov za učinkovitejše učenje, kot tudi nekaj
mnemotehnik za urjenje spomina.
10 NAPOTKOV ZA UČINKOVITEJŠE UČENJE
Vsi se celo življenje učimo. Nobene stvari se ne moremo naučiti čez noč, saj je učenje proces, ki se odvija
v daljšem časovnem roku in je odvisen tudi od delovanja našega spomina oz. naše mentalne kondicije.
Učenje pa lahko naredite bolj učinkovito z upoštevanjem delovanja naših možganov. V nadaljevanju vam
predstavljamo nekaj napotkov:
1. Pred učenjem si postavite cilje. Tako boste vedeli, kaj pričakujete od učenja. Lažje boste ločili med
pomembnimi in nepomembnimi podatki.
2. Na začetku snov preletite. Tako se boste ogreli in dobili celosten pregled nad snovjo.
3. Učne enote si razdelite na več krajših delov. Praviloma si lahko ljudje zapomnimo 7 manjših celot.
4. Med učenjem naredite več odmorov. Več si namreč lahko zapomnite na začetku in na koncu enote
učenja.
5. Po vsakem odmoru si vzemite minuto ali dve in preglejte oz. ponovite predelano snov.
6. Poskrbite za primerne učne pogoje. V prostoru naj ne bo pretoplo, svetloba naj bo ustrezna. Pazite
na pravilno držo.
7. Pri zapisovanju in učenju podčrtujte, rišite in podobno. Nenavadne (izstopajoče) informacije
namreč povečajo pozornost, to pa lahko pripomore k boljšemu pomnjenju.
8. Iščite in uporabljajte nenavadne besede – le te povečajo pozornost, zato si ne zapomnite zgolj nje,
ampak tudi druge v njihovi bližini.
9. Delajte miselne vzorce, saj poglobijo dojemanje in povežejo znanje.
10.Redno ponavljajte snov, zlasti pri učenju tujih jezikov. To delajte neposredno po učenju, potem pa
spet čez dan, teden, mesec.
www.planetgv.si
Avgust 2016, številka 7
Novičnik za DviGVrednosti
Urednica: dr: Danijela Brečko
ORODJARNICA IZOBRAŽEVALNEGA MANAGERJA
PREPROSTE MNEMOTEHNIK ZA BOLJŠE DELOVANJE SPOMINA
V vsakdanjem življenju si verjetno marsikdaj težko zapomnite podatke, številke, formule in podobno.
Pomagate si lahko z mnemotehnikami, to so tehnike za lažje pomnjenje. Poglejmo nekaj primerov, kako
si lahko z uporabo mnemotehnik zapomnite več.
1. Ali se še spomnite, pred katerimi črkami se
piše predlog s?
Pomagajte si s stavkom:
TA SUHI ŠKAFEC PUŠČA.
(pred temi začetnimi črkami se piše predlog s)
2. Kako pa bi si lažje zapomnili spodnjo fizikalno
formulo, ki izraža odnos med frekvenco, hitrostjo
in valovno dolžino zvoka?
Poskusite prebrati formulo takole: FUČ JE CELA
LAMPA.
3. Kako si enkrat za vselej zapomniti sklanjanje
samostalnikov?
Poskusite s stavkom:
HIŠA JE ZELO VELIKA, HIŠE SE NEBO DOTIKA,
K HIŠI VODIJO STOPNICE, HIŠO ČUVAJO
CVETICE, V HIŠI NAREDIMO POD, S HIŠO
GREMO NA SPREHOD.
4. Se spomnite kakšna je oblika luninega krajca
ob prvem in kakšna o drugem krajcu? Pomagajte
si z obliko črke, ki jo takrat luna predstavlja.
OB PRVEM KRAJCU SE LUNA DEBELI, OB
ZADNJEM PA CRKUJE.
5. Kako ločiti stalaktite in stalagmite? Eni rastejo
s stropa drugi s tal. Najlažje si boste to zapomnili
tako, da boste v mislih okrepilii črko t.
StalakTit raste s stropa; (črka T vizualno spominja
na kapnik, ki raste iz stropa, beseda stalaktit ima
tri T-je, medtem, ko ima stalagmit le dva).
6. Kaj pa število Pi?
Približek še verjetno veste oz. ga ponazarja znan
ulomek: Znan ulomek, 22/7 = 3,14, ki je soliden
približek števila π.
PRECEJ BOLJŠI PRIBLIŽEK ŠTEVILA Π SI
ZAPOMNIMO TAKOLE: ZAPIŠIMO 11 33 55
IN ZADNJE TRI ŠTEVILKE DELIMO S PRVIMI
355/113 = 3,141592!
7. Barve zastave Republike Slovenije že poznamo,
toda ali vselej takoj veste katera je zgoraj in
katera spodaj?
Barve zastave (od spodaj gor) se da zapomniti s
pomočjo “belih, zasneženih gora”.
BELA JE GOR, ZARADI GOR.