1. No category

Programi splošnega neformalnega izobraževanja odraslih
od 2012 do 2014
NEVROBIKA –
urimo sive celice
Pripravila: Tamara Repić
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje,
znanost, kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 20072013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve Izboljšanje
usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.
Nevrobika – urimo sive celice
KAZALO
1. UVOD............................................................................................................................. 3
1.1.
Temeljni cilj .............................................................................................................. 3
1.2.
Ciljna skupina .......................................................................................................... 3
2. VSEBINA ....................................................................................................................... 5
2.1.
Spoznavanje možganov in njihovega delovanja ...................................................... 7
2.2.
Logično razmišljanje in reševanje matematičnih problemov krepi delovanje
možganov .........................................................................................................................10
2.3.
Urimo možgane s pomočjo čutil in vizualizacije ......................................................11
2.4.
Izboljšajmo jezikovne spretnosti .............................................................................12
2.5.
Za boljše pomnenje– urimo kratkoročni ali delovni in dolgoročni spomin ...............13
2.6.
Povečajmo kreativnost, postanimo ustvarjalni ........................................................14
2
Nevrobika – urimo sive celice
1. UVOD
Program Nevrobika – urimo sive celice je program, ki ga uvrščamo med programe osebnostnega
razvoja.
1.1. Temeljni cilj
Temeljni cilj programa je ohraniti in izboljšati posamezne mentalne sposobnosti udeležencev,
oziroma zmanjšati njihovo pozabljivost, blokade pri reševanju problemov in počasno razmišljanje.
V programu udeleženci s pomočjo različnih vaj in aktivnosti izboljšajo svoje mentalne zmožnosti,
upočasnijo ali preprečijo demenco in povečajo svojo fizično in psihično aktivnost in kreativnost.
Program omogoča udeležencem razviti naslednje zmožnosti:
- udeleženci so zmožni spodbuditi možgane k pospešenemu delovanju,
- udeleženci uporabljajo vaje in aktivnosti za razvijanje umskih sposobnosti in krepitev delovanja
možganov
- udeleženci razvijajo kreativno razmišljanje in reševanje problemov
- udeleženci razvijajo vizualne sposobnosti,
- udeleženci spoznajo in uporabijo hrano ki krepi delovanje možganov,
- udeleženci razvijejo pozitivni odnos do gibanja in ohranjanja telesne kondicije.
1.2. Ciljna skupina
Starejši odrasli, ki so po upokojitvi podvrženi manjši mentalni aktivnosti in s tem upadanju mentalnih
sposobnosti, kar se odraža na slabitvi pomnejenja in koncentracije. Starejši odrasli, ki že opažajo
znake izgube spomina, oteženo sposobnost besednega izražanja, razmišljanja, presojanja in
učenja novih vsebin in tisti, ki želijo preventivno poskrbeti za čim boljše in daljše mentalno zdavje.
Pri udeležencih lahko pričakujemo
- starost nad 60 let
- pešanja spominskih funkcij
- pogosto slabša orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti, slabše sposobnosti
govornega izražanja in presojanja
- motivacijo za ohranjanje ali izboljšanje delovanja možganov oziroma spomina.
Utemeljitev za ciljno skupino
Prebivalstvo v Sloveniji se nezadržno stara in to predstavlja velik ekonomski in socialni izziv v
prihodnosti. V letu 2010 se je število upokojencev glede na leto 2009 povečalo za 4,1%. Vse več
starostnikov se odloča za bivanje v domovih za starejše. Pri mnogih se kažejo težave s spominom težje se zberejo,včasih se ne morejo spomniti določenega podatka (npr. imena), a jim ga po
daljšem ali krajšem premisleku uspe priklicati v spomin. Te težave z leti običajno ne napredujejo in
so del normalnega pešanja spominskih funkcij v starosti. Lahko pa so znaki pojava demence.
Dokazano je, da z aktivnostjo ohranjamo zdravo in vitalno telo, prav isto pa velja tudi za naše
možgane. Znanstvene študije so pokazale, da se lahko s stimulacijo možganov pospeši njihovo
delo in izzove nove povezave med možganskimi celicami. Mentalne vaje lahko upočasnijo
3
Nevrobika – urimo sive celice
odmiranje možganskih celic in tako zamaknejo probleme s pomnjenjem in koncentracijo, hkrati pa
so tudi preventiva pred možganskimi boleznimi.
Z raznimi vajami in aktivnostmi, bodo tako osebe iz ciljne skupine ohranile ali izboljšale kvaliteto
svojega življenja in lažje reševale težave in probleme njihovega vsakdanjika. Hkrati bodo vključene
v skupino, ki bo porušila njihovo rutino in že s tem razmigala možgane. V skupini se bodo razvila
nova znanstva in s tem se bodo udeležencem širile njihove socialne mreže.
Tamara Repić, uni.dipl.psiholog
4
Nevrobika – urimo sive celice
2. VSEBINA
Tematski sklop 1: Spoznavanje možganov in njihovega delovanja
-
spoznavanje osnovnih možganskih funkcij in delovanja možganov
preverjanje ustvarjalnosti oz. možganske pripravljenost
telesna aktivnost in navade, ki ohranjajo mentalno zdravje
hrana za možgane
Tematski sklop 2: Logično razmišljanje in reševanje matematičnih problemov krepi delovanje
možganov
Pri nalogah iz tega sklopa poskušamo izuriti jasno razmišljanje in izkoriščanje znanih informacij.
Spoznamo nekaj strategij za reševanje logičnih nalog.
- uganke logičnega razmišljanja
- besedne uganke
- računanje na pamet
- reševanje matematičnih problemov iz vsakdanjega življenja
Tematski sklop 3: Urimo možgane s pomočjo čutil in vizualizacije
Pri vajah urimo prostorske predstave in orientacijo, možgane spodbudimo k delovanju s
prepoznavanjem stvari, vonjev, okusov in glasov.
- čutila nam urijo spomin
- naučimo se priložnostne vadbe možganov - na sprehodu, opazovanje slik
- rešujemo prostorske uganke.
Tematski sklop 4: Izboljšajmo jezikovne spretnosti
S pomočjo vaj krepimo sposobnost jasnega in natančnega izražanja misli.
- besedne uganke
- urimo slovnico, popravljamo napake
- sestavimo kratke zgodbe z določenim številom besed
- sestavljamo šifre
Tematski sklop 5: Za boljše pomnjenje - Urimo kratkoročni ali delovni in dolgoročni spomin
-
nakupujmo drugače
prepoznavamo obraze
spominske uganke
5
Nevrobika – urimo sive celice
Tematski sklop 6: Povečajmo kreativnost, postanimo ustvarjalni
Kaj je to lateralno razmišljanje in kako ga izboljšamo.
- pomen počivanja možganov in načini preganjanja motenj oz. napetosti
- naučimo se razmišljati na nenavaden način
- sodelujemo v razpravi
- izmislimo si znak in slogan našega programa
Pri izboru vsebin sodelujejo udeleženci, ki pripravljajo predlog za posamezna srečanja. Na glavno
temo srečanja (znak in slogan programa, rišemo spomine, obisk galerije, sprehod v naravi, najljubši
recept, rutina - sovražnik ali prijatelj, mediji o starostnikih - iščemo informacije …..) nato navežemo
naloge in aktivnosti za urjenje sivih celic.
6
Nevrobika – urimo sive celice
2.1. Spoznavanje možganov in njihovega delovanja
Možgani so najbolj dovršen organ živih bitij. Vodijo in nadzorujejo vse naše početje. Od preprostega
gibanja do vrhunskih športnih dosežkov, od učenja poštevanke do ljubezenskih razočaranj. Odkar
se ljudje zavedamo samih sebe, želimo izvedeti, kako delujejo in kaj se zgodi, ko njihovo delovanje
zmoti bolezen ali poškodba.
Proučevanje možganov je tako velik izziv raziskovalcem različnih področij znanosti, včasih pa tudi
navdih umetnikom. Že v 17. stoletju pred našim štetjem so Egipčani na papirusih opisali simptome
in znake poškodbe možganov. V filmu Posebno poročilo je sloviti filmski režiser Steven Spielberg
prikazal, kako naj bi leta 2054 v Washingtonu s spremljanjem možganske aktivnosti predvideli
dogodke za nekaj minut v prihodnost. Kje pa smo leta 2004? Na več načinov lahko slikamo, kaj v
določenem trenutku počno naši možgani.
Prvi koraki v spoznavanju delovanja možganov so bili storjeni z odkrivanjem njihove zgradbe. Po
Egipčanih so tudi stari Grki in Rimljani pisali o zgradbi možganov in o tem, kako delujejo. Razcvet,
predvsem zaradi proučevanja anatomije, pa je prinesla renesansa, ko so v Evropi dovolili sekcije
trupel. Leonardo da Vinci je mojstrsko narisal možgane konec 15. stoletja, v začetku 16. pa so na
Nizozemskem natisnili prvo knjigo o anatomiji možganov. Od takrat dalje proučevanje možganov
sledi razvoju tehničnih znanosti. Pomembni mejniki v odkrivanju zgradbe so bili razvoj mikroskopa in
različnih tehnik barvanja tkivnih preparatov v 17. stoletju, v zadnjem času pa razvoj rentgenske
računalniške tomografije in magnetno resonančnega slikanja.
Raziskovanje zgradbe možganov je bilo uvod v raziskovanje njihovega delovanja, ki se je razvijalo
sočasno. Vprašanje, ki ostaja aktualno vse od začetka teh raziskav, je, kje v možganih so centri za
določene možganske funkcije in na kakšen način je usklajeno delovanje teh centrov. V prvi polovici
19. stoletja je avstrijski zdravnik in nevroanatom Franz Joseph Gall razvil teorijo anatomske
osebnosti (frenologijo). Verjel je, da so možgani sestavljeni iz veliko centrov, ki imajo jasno ločene
naloge. Opisal je centre za veselje in radost, prijateljstvo, materinsko ljubezen, molčečnost,
radodarnost … Menil je tudi, da se vsak center veča sorazmerno z njegovo dejavnostjo in da centri,
ki so posebej aktivni, povzročijo, da se nad njimi izboči lobanjska kost. O osebnostnih lastnostih
ljudi je tako sklepal po obliki njihove lobanje. Nasprotno stališče je zagovarjal Pierre Flourens, ki je
trdil, da so celotni možgani odgovorni za vse funkcije. Poškodba enega dela možganov po
njegovem prizadene vse funkcije v enaki meri in v sorazmerju z obsežnostjo okvare.
V zadnjih desetletjih je sodelovanje anatomov, embriologov, fiziologov, farmakologov, nevrologov,
nevrokirurgov, nevroradiologov, psihiatrov in psihologov privedlo do spoznanja, da je resnica nekje
med obema opisanima skrajnostma. Bistveno so k temu spoznanju pripomogli različni načini
merjenj možganskih funkcij, v zadnjih letih prav funkcijska slikanja.
»Merjenja« delovanja možganov so se znanstveniki lotevali na podlagi dveh načel: z merjenjem
električne aktivnosti možganske skorje in z merjenjem presnovno-žilnih sprememb, ki so posledica
aktivnosti živčnih celic (na primer krvni pretok, presnova glukoze). Prvič so z elektrodami na površini
glave merili električno aktivnost možganov konec 19. stoletja. V istem času so ugotovili, da so
miselne aktivnosti povezane s povečanjem krvnega pretoka v aktivnem področju možganov.
Predvidevali so, da se ob povečanem krvnem pretoku poveča tudi oksidativna presnova glukoze.
Šele desetletja kasneje so to povezanost tudi dokazali in postala je podlaga za funkcijska slikanja
7
Nevrobika – urimo sive celice
možganov. Le-ta pa so podlaga za kartografijo možganov – raziskovalno smer, ki proučuje in
določa, v katerih področjih možganov so lokalizirane različne možganske funkcije.
Na kaj pravzaprav mislimo, ko govorimo o »delovanju možganov«? Na električne in biološkokemične procese v možganskem tkivu (presnovo glukoze, krvni pretok, vezavo določenih snovi na
membranske receptorje), ki so v aktivnih delih možganov povečani in to povečanje zaznamo s
funkcijskimi slikanji. Slikamo oziroma opazujemo lahko dve obliki možganske aktivnosti: mirovno in
aktivacijsko. Pri prvi opazujemo aktivnost mirujočih možganov (preiskovanec mirno leži v
zatemnjenem prostoru in »ne misli na nič«); pri drugi pa aktivnost možganov, ko ti nekaj počno
(preiskovanec med slikanjem na primer bere, računa, premika roko …).
Nekatera živila so pomembno gorivo za delovanje naših možganov. Delovanje možganov je močno
povezano z zaužito hrano. Raziskave so pokazale, da smo lahko celo za 200 odstotkov bolj
produktivni, če vemo, katero gorivo potrebujejo možgani za svoje delovanje. Vlaknine in naravni
sokovi na primer pozitivno delujejo na naš kratkoročni in dolgoročni spomin ter hitrost razmišljanja.
Mogoče boste presenečeni, ampak prvi odgovor je: maščobe. V možganih je namreč kar 60
odstotkov maščob! Kar možgani potrebujejo, niso preproste maščobe, ki jih najdemo v večini živil,
temveč omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v ribah kaj še vse imajo naši možgani radi? Grki
so že pred 2.800 leti vedeli, da so odlično gorivo za možgane tudi oreščki, ki so bogati z minerali in
vitamini, kot so tiamin in vitamin B6, s folno kislino in magnezijem ter esencialnimi maščobnimi
kislinami. Poleg maščob možgani za svoje delovanje potrebujejo tudi zelenjavo oziroma vitamine in
minerale, ki jih vsebuje zelenjava. Z zeleno zelenjavo, kot so solata, blitva ali zelje (tudi kislo zelje),
človeški živčni sistem dobi visoko vredne snovi in vlaknine. Da ubijemo dve muhi na en mah,
dodamo k zeleni zelenjavi še malo omega-3 maščobnih kislin in naredimo dvojno korist.
Pozabiti ne smemo niti na mleko in mlečne izdelke. Ti vsebujejo aminokisline in laktozo, surovine, ki
so pomembne za naše sive celice. Tako kot rastlinske beljakovine iz soje (tofu, sojino mleko),
pšeničnih kalčkov, graha in leče, tudi aminokisline iz mlečnih izdelkov dolgoročno povečujejo
koncentracijo.
Še ena skupina koristnega "možganskega goriva" je sadje, ki vsebuje fruktozo, ki da možganom
energijo za intelektualno in fizično delo. Sadje vsebuje tudi veliko vitamina C in sokov, ki so bogati z
vitamini, minerali, sadnimi kislinami in eteričnimi olji.
Pozabiti ne smemo niti na vodo, saj je izredno pomembna za optimalno izmenjavo snovi.
Demenca pomeni bolezen možganov, ki se kaže z okvaro več miselnih funkcij. Najpogosteje so
prizadeti spomin, mišljenje, orientacija v času in prostoru, vedenje, govor. Poznamo več tipov
demence, ki se ločijo med seboj glede na klinično sliko, oziroma glede na del možganske skorje, ki
je najbolj prizadet. Najpogostejša vrsta demence je Alzheimerjeva bolezen, ki je posledica
izumiranja živčnih celic v možganski skorji, najbolj izrazito v temenskem režnju. Bolnikom z
Alzheimerjevo boleznijo peša spomin, izgubljajo prostorsko orientacijo in se vse težje koncentrirajo.
Bolj redka oblika demence je tako imenovana Pickova bolezen. Pri tej bolezni najhitreje izumirajo
živčne celice v čelnem in temenskem možganskem režnju. Bolniki s Pickovo boleznijo se najprej
osebnostno spremenijo. Postanejo čustveno otopeli, včasih hiperaktivni, včasih pa apatični in zaprti
vase. S časom se pridružijo tudi motnje govora in drugih miselnih funkcij.
Na levi sliki je prečni prerez možganov bolnika s Pickovo boleznijo slikan s PET in [18F]-deoksiglukozo. Aktivnost možganske skorje je zmanjšana v čelnih in senčničnih režnjih. Na desni sliki je
8
Nevrobika – urimo sive celice
prerez možganov bolnika z Alzheimerjevo boleznijo. Aktivnost možganske skorje je najprej
zmanjšana v temenskih režnjih.
VAJE/NALOGE
-
O imenih (izvor, pomen, statistika)
Keber J., Leksikon imen, Onomastični kompendij, Četrta, dopolnjena izdaja, Celjska
Mohorjeva družba, 2008; ISBN 978-961-218-789-7
9
Nevrobika – urimo sive celice
2.2. Logično razmišljanje in reševanje matematičnih problemov krepi
delovanje možganov
Najboljša pot do spretnega organiziranja in dobrega izkoriščanja informacij, je vaja. Logičnega
razmišljanja se marsikdo boji; velja prepričanje, da se nekateri že rodijo s to sposobnostjo, ali pa da
jo pridobijo v dolgih letih študija – vendar niti eno, niti drugo ne velja. Omenjene spretnosti se lahko
nauči vsakdo. Najpogostejši logični problemi vsebujejo nekaj trditev, na podlagi katerih je treba
premisliti, ali izpeljati logični zaključek, pravilen ali ne.
Logika vam ne more izbrati prave hrane ali prave pijače – takšne odločitve so po navadi stvar
okusa. Logika vam tudi ne more pomagati, da bi bila vsa vaša ravnanja etična. Ne more vam
svetovati pri vaših pravicah in odgovornostih ali pri tem, kaj bi morali narediti v določenem položaju
– na primer v odnosu z drugimi ali v družinskem prepiru. To so stvari, ki so odvisne od različnih
dejstev in tehtanja njihove pomembnosti, ki mu mehanizem čiste logike ni kos. Logika pa vam
pomaga, da se lahko odločate v zadevi, ki jr ne poznate dobro. Iz znanih podatkov namreč lahko s
skrbno in metodično logiko sklepate tudi o neznanih plateh zadeve. Več ko vadite logično sklepanje,
lažje vam gre od rok takšno odločanje.
VAJE/NALOGE
-
Maslanka c., Owen D., Aerobika za možgane, Oblikujte lasten program za treniranje
možganov, prva izdaja, Tehniška založba Slovenije, d.d., ISBN 978-961-251-221-7
Logične uganke (str. 32-49)
o matematične naloge iz vsakdanjega življenja
o računanje na pamet (seštevanje do 100, poštevanka)
10
Nevrobika – urimo sive celice
2.3. Urimo možgane s pomočjo čutil in vizualizacije
Poznavanje, v kašnem odnosu ste do predmetov v okolju, znanstveniki pravijo prostorsko
zavedanje oz. sposobnost prostorskega predstavljanja. Ta sposobnost je ključna pri vsakdanjih
dejavnostih (prehranjevanje, pitje), pa tudi pri bolj zapletenih opravilih, ki zahtevajo usklajenost
gibov (metanje žoge,…). Ta lastnost vpliva tudi na vidni spomin; to je spretnost, zaradi katere se
spominjamo videza stvari in si zapomnimo informacije, ki jih samo vidimo, ne pa tudi slišimo.
Pomaga nam pri povezovanju informacij z okoljem. Zdi se tudi, da so pri prostorskih predstavah
precejšnje razlike med moškimi in ženskami – pri moških so le-te bolj razvite. Zdi se tudi, da se v
nekaterih poklicih te razlike zbrišejo – ljudje, ki morajo pri svojem poklicu pogosto uporabljati
prostorske predstave (npr. arhitekti) se praviloma bolje znajdejo v prostoru kot ljudje, ki delajo v
drugih poklicih.
VAJE/NALOGE
-
Maslanka c., Owen D., Aerobika za možgane, Oblikujte lasten program za treniranje
možganov, prva izdaja, Tehniška založba Slovenije, d.d., ISBN 978-961-251-221-7
Prostorske uganke (str. 62-73)
o sprehod po bližnji okolici
o razgovor po končanem sprehodu (vprašanja: kaj vse smo videli, koliko ljudi smo
srečali, katere živali, katere rastline, koliko avtomobilov je parkiranih pred
Centrom,….)
11
Nevrobika – urimo sive celice
2.4. Tematski sklop 4: Izboljšajmo jezikovne spretnosti
Ljudje se najbolj razlikujemo od živali po sposobnosti, da se med seboj jezikovno sporazumevamo.
Jezik je eden naših neprecenljivih darov in eno najpomembnejših orodij pri skoraj vseh vsakdanjih
dejavnostih. Če lahko misli, zamisli, občutke in namene natančno posredujemo drugim ljudem, se
lahko izkažemo pri delu ter imamo zdrave odnose s prijatelji in družino. Sposobnost jasnega
izražanja misli nam pomaga pri napredovanju na delovnem mestu, prepričevanju sogovornikov, pri
vzpostavljanju in vzdrževanju trdnih odnosov z drugimi. S temi sposobnostmi živimo bolj polno in
uspešno življenje. Jezikovno spretni se lahko že rodimo, vendar pa tega ne smemo jemati kot nekaj
povsem samoumevnega. Kaj hitro se lahko ta nadarjenost izgubi in začnemo uporabljati množico
nepovezanih besed. Jezikovne spretnosti v resnici zahtevajo neprestano urjenje in vadbo, da
ostanejo na primerno visoki ravni. Središče za govor (v možganih) se lahko razvije in vzdržuje s
posebnimi vajami. Pomembno je, da so besede čim pogosteje uporabljane. Pomembno je
povezovanje besed v stavke, s katerimi kaj poudarite, izrazite misel, utemeljite dokaz ali posredujete
čustvo.
VAJE/NALOGE
-
Maslanka c., Owen D., Aerobika za možgane, Oblikujte lasten program za treniranje
možganov, prva izdaja, Tehniška založba Slovenije, d.d., ISBN 978-961-251-221-7
Besedne uganke (str. 84-95)
o igre asociacij
o kviz (Povej čim več besed na črko…)
o povezovanje besed
12
Nevrobika – urimo sive celice
2.5. Tematski sklop 5: Za boljše pomnenje – urimo kratkoročni ali
delovni in dolgoročni spomin
Urjenje spomina je tako enostavno kot sprehajanje po parku in pomeni pravi blagoslov za možgane.
Dober spomin je pomemben za njihovo delovanje, saj jim pomaga, da vedno vedo, kje smo npr.
pustili ključe…
Poznamo dve vrsti spomina – kratkoročni ali delovni in dolgoročni spomin. Delovni spomin
uporabljamo za sprejemanje novih informacij in njihovo pomnjenje, dokler jih potrebujemo. Ta
spomin je podoben pomnilniku z naključnim dostopom na računalniku. Raziskave kažejo, da 80 do
90% informacij, ki jih čez dan shranimo v delovni spomin, pozabimo do trenutka, ko se odpravimo
spat. Možgani se namreč čez dan odločijo, da teh informacij ne potrebujejo več, in jih prestavijo v
»možganski koš«. Težave predstavlja tudi dejstvo, da lahko v delovni spomin shranimo le sedem ali
osem drobcev informacije naenkrat. Večina od nas si lahko na primer zapomni sedemmestno ali
osemmestno telefonsko številko, pomnjenje daljšega zaporedja črk, simbolov ali številk pa nam
povzroča težave.
Tako kot na vseh drugih področjih delovanja možganov tudi tu pomaga vadba. Sčasoma se
možgani navadijo shranjevati in ohranjati večjo količino podatkov naenkrat.
VAJE/NALOGE
-
Maslanka c., Owen D., Aerobika za možgane, Oblikujte lasten program za treniranje
možganov, prva izdaja, Tehniška založba Slovenije, d.d., ISBN 978-961-251-221-7
Spominske uganke (str. 130-134)
o sestavimo nakupovalni seznam
13
Nevrobika – urimo sive celice
2.6. Povečajmo kreativnost, postanimo ustvarjalni
Ustvarjalnost je miselna dejavnost, ki povzroča tako veselje kot frustracije. Uživanje ob ustvarjanju
umetniškega delali pripravi slastnega obroka je eno od velikih človeških zadovoljstev. Vendar
ustvarjalnost rada zataji, ko jo najbolj potrebujemo, ali pa pride kot trenutni navdih, ko jo najmanj
pričakujemo. Čeprav verjetno nikoli ne boste Mozart ali Dali ali Einstein, lahko s krepitvijo desne
možganske poloble bolje obvladate tudi lateralni način razmišljanja. ustvarjalnost je pomembna
kakovost človeških možganov, ki je tako kot spomin bistvena za vsako dejavnost. Težko pa joj e
opisati in podobno težko vaditi.
Reševanje ustvarjalnega izziva ni podobno drugim ugankam za možgane. Po navadi v ustvarjalni
uganki ni ničesar, kar bi nam povedalo, kako se lotiti začetnega vprašanja. V matematičnih ugankah
je informacija, ki jo vsebuje vprašanje, hkrati tudi namig, kako morate poiskati rešitev. Podobno velja
tudi za besedne in prostorske uganke. Pri ustvarjalnih ugankah pa po navadi ni jasne poti med
branjem vprašanja in iskanjem rešitve. Da bi premostili to vrzel, je treba v možganih ustvarjalnost
sprožiti – temu rečemo nenaden uvid. Takrat nam v trenutnem ustvarjalnem preblisku pride na misel
rešitev ali vsaj njen naslednji korak.
Kaj se torej lahko naučimo o reševanju ustvarjalnih nalog? Ugotovili so, da je možgane mogoče
pripeljati v stanje, v katerem nenadni uvid postane verjetnejši. Počitek, spanje in sproščenost brez
napetosti so prav gotovo najboljši pogoji za vrhunske dosežke možganov. Pomaga tudi, da z
globokim dihanjem in meditacijo preženete vse motnje.
VAJE/NALOGE
-
Maslanka c., Owen D., Aerobika za možgane, Oblikujte lasten program za treniranje
možganov, prva izdaja, Tehniška založba Slovenije, d.d., ISBN 978-961-251-221-7
Ustvarjalne uganke (str. 154-163)
14