1. No category

glasilo palome, d.d. sladki vrh; november 2010; številka 3
PREDSTAVITEV TRŽENJA NA
MADŽARSKEM TRGU
RAZVOJNE AKTIVNOSTI
POŽARNA VARNOST
UREDNIŠKI UVODNIK
Spoštovani bralci glasila!
del, hobijev, dogodkov, pisanja pesmi, zahval, voščil in podobnega. Skratka, pošljete nam lahko karkoli, kar želite v tem
času deliti z drugimi zaposlenimi, prijatelji, znanci …
Aleksandra Muster
Prebirate predzadnjo številko glasila letos. Zbrali smo kar
nekaj strokovnih člankov, vsebino pa popestrili s predstavitvijo ene izmed starejših umetnosti, ki nastaja na platnu
izpod rok našega sodelavca Joška Gopurna. V uredništvu se
že precej časa trudimo, da bi v informativni del glasila vpletli
še več vsebin iz delovanja in življenja vseh zaposlenih, a le
malo nas je, ki smo pripravljeni odpreti vrata v svoj svet, kot
jih je tokrat Joško.
Dovolite, da vas vseeno pozovemo k soustvarjanju GLASILA
PO VAŠEM IZBORU!
biralnike za pobude, predloge in mnenja ter v nabiralnik Sveta
delavcev pri glavnem vhodu. Ali pa ga pošljite na naslov:
Služba za marketing, Paloma d.d., Sladki Vrh 1, 2214 Sladki
Vrh. Ne pozabite pripisati svojega imena in telefonske številke,
da vas bomo lahko po potrebi poklicali. V kolikor potrebujete
pri oblikovanju prispevka pomoč, vas prosimo, da nas pokličete na telefonsko številko 02 645 72 57 ali 02 645 72 55 in
z veseljem vam bomo pomagali. Vsak prispevek, ki bo prispel
do 9. decembra 2010, bo nagrajen s Palominim promocijskim
materialom.
Decembra želimo namreč izdati glasilo z vašimi prispevki, s
katerim vas bomo, datumu primerno, popeljali v božični oz.
prednovoletni praznični čas.
Veseli bomo tudi vaših predlogov glede vsebine glasila v
Spoštovani sodelavci in sodelavke, cenjeni upokojenci in
upokojenke; pozivamo vas, da nam pošljete svoje prispevke,
in sicer predvsem na temo praznovanja in običajev okrog
božiča ali novega leta nekoč in danes, preizkušenih receptov
drobnega prazničnega peciva, ročnih spretnosti, dobrih
zgoraj navedene telefonske številke ali pa pišejo na
Iz vsebine
prihodnje. Vse zainteresirane zaposlene, ki bi želeli aktivno
sodelovati kot člani uredniškega odbora v razširjeni sestavi
pa pozivamo, da nam svojo namero čim prej javijo na že
[email protected].
Pa lep pozdrav iz uredništva glasila!
Sladkogorčan, Interni časopis podjetja PALOMA
2
Uredniški uvodnik
SLADKOGORSKA TOVARNA PAPIRJA, d.d. SLADKI VRH
Spoštovani bralci glasila!
November, 2010; številka 3
3
Paloma v aktualnem poslovnem letu
Poslovnaje v letu 2010, cilji za naslednje leto
Naslov uredništva:
4 - 5
Iz področij poslovanj
Sladki Vrh 1, 2214 Sladki Vrh
Predstavitev trženja na madžarskem trgu
Telefon: +386 (0)2 6457 100
6 - 7
Marketinške aktivnosti
Marketinške aktivnosti v drugem polletju leta
8 - 10
Iz področij poslovanj
Izraba letnega dopusta
Društvo inovatorjev Paloma in inovacijska dejavnost
v družbi Paloma
11
Delovna enota se predstavi
Razvojne aktivnosti v Palomi
12 - 13 Požarna varnost
Oktober – mesec požarne varnosti
14 - 15 Paloma smo ljudje
2
Prispevek lahko oddate do 9. decembra 2010 v podjetju v na-
Joško Slikar
16
Svet delavcev
Privatizacija družbe Paloma d.d. - realnost ali utopija?
FAX: +386 (0)2 6457 107
E-mail: [email protected]
Uredniški odbor:
Aleksandra Muster, odgovorna urednica
Jožica Leopold, Marjeta Jančič, Jerica Dvoršak,
Janez Kikl, Jože Korotaj
Slovnično pregledala:
Lea Dvoršak
Grafična priprava, fotoliti in tisk:
Dravska tiskarna d.o.o.
17 - 19 Obvestila
Naklada:
Kadrovske spremembe v Palomi d.d. od 1. decembra 2009
1700 izvodov
do 31. oktobra 2010
Zahvala za donatorstvo
Distribucija:
20 Nagradna križanka
časopis prejmejo vsi zaposleni v podjetju Paloma d.d.
PALOMA V AKTUALNEM POSLOVNEM LETU
POSLOVANJE V LETU 2010, CILJI ZA
NASLEDNJE LETO
ČIM BOLJ SE CILJI BLIŽAJO,
TEM BOLJ SE POTA KRIŽAJO.
(Oton Župančič)
Cenjene sodelavke, spoštovani sodelavci!
Približujemo se koncu poslovnega leta 2010 , kar zame
osebno pomeni, da se približuje polovica mandata, ki sem
ga začel avgusta 2008. Med začetkom mojega mandata in
sedanjostjo je kar nekaj vzporednic, a izpostavil bi samo
tisto, za katero menim, da je najpomembnejša.
Dokapitalizacija družbe. Poskus v letu 2008, da največje
lastnike prepričamo, da je družbo potrebno in smiselno
dokapitalizirati, je bi neuspešen. Kljub temu smo poslovanje
stabilizirali in uspešno izvedli določene ukrepe, ki smo jih
zapisali v Sanacijskem načrtu oktobra 2008. Naj navedem
nekatere: zagon linije za proizvodnjo toaletnega papirja
in kuhinjskih brisač, rekonstrukcija sušilnega pokrova na
papirnem stroju 6, zmanjševanje stroškov, povečevanje
produktivnosti ... Po tem, ko je postalo jasno, da obstoječi
lastniki za dokapitalizacijo družbe nimajo razpoložljivih
finančnih sredstev oziroma nimajo interesa za vlaganje,
smo začeli finančne vire iskati drugod. Proces iskanja
strateškega partnerja ali finančnega investitorja poteka v
skladu z terminskim načrtom. Uspešnost tokratnega poskusa
dokapitalizacije je po mojem mnenju odvisna predvsem od
dveh poglavitnih dejstev:
- ali bodo možni vlagatelji prepoznali potencial, ki ga sladkogorska tovarna papirja ima?
- ali bodo zadovoljili pogoje in merila ter z ustrezno ponudbo
izpolnili pričakovanja vseh deležnikov?
Odgovora na postavljeni vprašanji bomo dobili v zelo kratkem
času!
Poslovno leto 2010 bomo zaključili pod pričakovanimi rezultati. Že v začetku leta smo na nabavnem področju začutili
posledice izredno nizkih zalog celuloze, presežnega povpraševanja po tej surovini, slabe letine zaradi slabih naravnih
pogojev in drugih nepredvidljivih dogajanj v panogi proizvodnje celuloze ter naraščanja vrednosti dolarja. Povišanja
cen surovin ni bilo mogoče prenesti na kupce. Občuten je
padec kupne moči na področju centralne, vzhodne in jugovzhodne Evrope, kjer ustvarjamo več kot štirideset odstotkov realizacije; prav tako se v teh državah dogajajo velike
spremembe na področju trgovine: narašča delež diskontnih
prodajaln, trgovci so zelo cenovno agresivni v ponudbi lastnih
blagovnih znamk, v borbi za svoj tržni delež pričakujejo čim
več aktivnosti tudi za proizvajalčeve blagovne znamke.
Številnim ukrepom v Palomi, katerih cilj je, da postanemo
stroškovno učinkovitejši, se pridružujejo novi, med zadnjimi je
optimizacija asortimana izdelkov, izpostaviti pa je potrebno še,
da se prodajna ekipa že precej časa uspešno pogaja in sklepa
posle neposredno s trgovskimi verigami, torej brez posrednikov.
Osredotočanje aktivnosti na Palomina ključna tržišča, optimizacija asortimana, uvajanje izdelkov za zahtevnejša tržišča,
optimalni proizvodni procesi s skrbno rabo surovin, materialov
in energentov ter medsebojna usklajenost procesov podpornih
služb so nuja; brez tega nas tudi dodatna vlaganja v podjetje
ne morejo pripeljati do ciljev, ki smo jih zapisali v viziji in po-
slanstvu podjetja. Paloma ima vse možnosti, da postane tržni
vodja v regiji; kako bomo izkoristili ta potencial pa je odvisno
predvsem od nas samih in od slehernega zaposlenega. V
bistvu sta samo dve možnosti. Prva je, da Paloma postane
podjetje, ki bo delovala v maksimalno zadovoljstvo vseh deležnikov, to je naših kupcev oz. odjemalcev in potrošnikov, nas
zaposlenih in lastnikov. Slednje je z vidika nadaljnjega razvoja
podjetja najpomembnejše, saj bo lastnik pripravljen vlagati le
v podjetje, ki mu ne samo ohranja vrednost vloženega premoženja, temveč ga tudi povečuje. O drugi možnosti raje ne
spregovorim, ker bi imela katastrofalne posledice za celoten
kraj in regijo. Ali si predstavljate, kakšna bi bila kvaliteta življenja v teh krajih brez Palome?
V okviru gospodarskega načrta smo zastavili cilje za leto
2011, le-ti še ne vključujejo priložnosti, ki nam jih lahko
prinese pričakovana dokapitalizacija s strani strateškega ali
finančnega vlagatelja. V nadaljevanju meseca bodo sledile še
korekcije gospodarskega načrta, saj ugotavljamo, da lahko
na nekaterih postavkah še privarčujemo, drugod je potrebno
vključiti le nujno potrebne aktivnosti. Ker trenutno potekajo
še pogajanja za nove posle, bodo le-ti v primeru uspešnega
zaključka pogajanj v nadaljevanju vključeni pod prodajno
napoved. Tukaj gre tudi za naročila, kjer naše proizvodne
zmogljivosti sedaj niso polno zasedene.
Vse strokovne službe so v teh dneh močno vpete v pripravo
podatkovnih baz za potrebe pridobivanja informacij o podjetju
s strani potencialnih vlagateljev. Pričakujem, da se bo celoten
postopek dokapitalizacije v primeru, da se najde vlagatelj, ki
bo izpolnjeval vse pogoje, končal do konca aprila.
Verjamem v uspešen razplet tega zadnjega poskusa dokapitalizacije.
Bojan Rajtmajer
NAŠA POT NI MEHKA TRAVA, TEMVEČ GORSKA
STEZA, POSUTA S SKALAMI. VENDAR SE VZPENJA,
GRE NAPREJ, PROTI SONCU.
(Ruth Westheimer)
3
IZ PODROČIJ POSLOVANJ
Predstavitev trženja na
madžarskem trgu
Sonja Poredoš
Madžarski trg na področju papirnih izdelkov v zadnjih letih
dokaj dinamično raste. Tudi v obdobju 2008-2009 je kljub
svetovni gospodarski recesiji beležil kar 10-odstotno rast. To
je kar 2,6% nad povprečno rastjo potrošnje papirnih izdelkov
v Vzhodni Evropi. Ta je med letoma 2007 in 2008 znašala
7,4% in je za vodilno Kitajsko druga največja na svetu. Potrošnja papirnih izdelkov je na Madžarskem namreč še
zmeraj daleč za razvitimi zahodnimi državami in znaša okrog
8 kilogramov na prebivalca, medtem ko znaša povprečna
vrednost potrošnje v državah Zahodne Evrope okoli 15 kg
papirnih izdelkov na prebivalca. V Sloveniji znaša le-ta 14 kg
na prebivalca.
Mnoge študije napovedujejo rast madžarskega trga papirnih
izdelkov tudi v prihodnjih letih.
Toaletni papir
Vodilno vlogo na madžarskem trgu papirnih izdelkov ima
toaletni papir, katerega prodaja je v letu 2009 znašala 22
milijard HUF oziroma 83 milijonov evrov in predstavlja 52,3
odstotka vsega segmenta, pri čemer sta pomembni dve
tendenci: prva je konstantna rast prodaje vse bolj kakovostnega, večplastnega toaletnega papirja in na drugi strani
naraščajoče povpraševanje po ekonomičnih pakiranjih (po 8,
16, 24 ali 32 komadov).
obsega prodaje papirnih izdelkov. Najmočnejša domača proizvajalca sta Forest Papir (s 25-odstotnim tržnim deležem) in
Vajda Papir. Največji delež v uvozu predstavljajo italijanska,
nemška in slovaška papirna podjetja; med njimi SCA, Metsa,
Kartogroup, Kimberly Clark, SHP (Slovaška).
Najmočnejši v maloprodajnih verigah so na Madžarskem hipermarketi in diskontne trgovine, ki skupaj dosegajo kar 80odstotni tržni delež na področju prodaje papirnih izdelkov.
Madžarske maloprodajne verige zasedajo šele tretje mesto
z 10-odstotnim deležem prometa, še manjši delež prometa
pa pripada supermarketom, drogerijam ter drugim malim
trgovinam. Med hipermarketi so najpomembnejši Tesco,
Auchan, Spar in Cora ter Lidl, Penny Market, Plus in Profi
med diskontnimi trgovinami.
Tudi madžarske verige, kot so CBA, COOP, in Real so močno
prisotne na trgu; v letu 2009 so ustvarile 1500 milijard HUF
prometa.
V srednjeevropskih državah maloprodajne verige v domači
lasti na splošno izgubljajo v bitki z diskontnimi trgovinami
in trgovskimi verigami (hipermarketi) iz Zahodne Evrope
(Schwarz Group-Lidl in Kaufland, Metro Group, Tesco,
Carrefour, Rewe Group, Jeronimo Martins, SPAR, Ahold,
Auchan in Aldi).
Maloprodajne verige - promet (v milijonh EUR)
1.889
CBA HU
1.481
COOP HU
Papirnati robčki
Papirnati robčki zavzemajo drugo mesto in kažejo obetajočo
rast, 7-odstotno v preteklem letu.
Madžarski trg je v tem segmentu poseben v primerjavi z okoliškimi in drugimi evropskimi trgi, saj so daleč najpopularnejši
robčki v pakiranju 100/1 (v letu 2009 so zavzemali 65-odstotni
tržni delež na robčkih).
1.137
COOP SK
1.025
COOP CZ
556
CBA SK
924
Lewiatan PL
Aibe LT,LV
2009
2014
282
Promet (milijoni EUR)
Vir: Planet Retail, 2010.
Kuhinjske brisače
V letu 2009 je znašal tržni delež za kuhinjske brisače 15%
oziroma 6 milijard HUF ali 22 milijonov evrov. Beležil je
5-odstotno količinsko in 10-odstotno vrednostno rast, kar
kaže tudi na večje povpraševanje po kvalitetnejših izdelkih.
Kuhinjske brisače so pred nedavnim pomenile za madžarsko
gospodinjstvo luksuzni izdelek, katerih prodaja pa je prav
zaradi tega v zadnjih nekaj letih tako bliskovito naraščala. Ta
je od leta 2005 zrasla iz 3,4 milijarde HUF na 6 milijard HUF
v letu 2009.
Serviete
Serviete zavzemajo najmanjši, 7,5-odstotni delež na madžarskem trgu papirnih izdelkov. Čeprav je prodaja, izražena
v vrednosti, zrasla za 2%, je izražena v količini znašala -2%.
Povečala se je namreč prodaja tiskanih, zmanjšala pa prodaja
belih serviet. 75% prodanih serviet na madžarskem trgu predstavljajo enoplastne serviete.
4
Madžarski trg papirnih izdelkov je zelo odvisen od uvoza,
saj domači proizvodi predstavljajo le polovico celotnega
Zadnje raziskave trga kažejo, da postajata (tako kot drugje po
svetu) tudi za madžarskega kupca pri izbiri trgovine vse pomembnejša nizka cena in oglaševanje, kar so pravi čas dojeli
in izkoristili prav hipermarketi in diskonti, predvsem z vse
večjim prostorom za cenejše lastne znamke (private labels),
ekonomična pakiranja in podobno.
VSA UMETNOST USPEHA JE LE V TEM,
DA VSE MOČI NAENKRAT USMERIMO V ENO,
NAJPOMEMBNEJŠO TOČKO.
(Ferdinand Lassalle)
Distribucija papirnih izdelkov Paloma na
Madžarskem trgu
Madžarski trg je za Palomo pomemben predvsem zaradi naslednjih prednosti:
- velikosti trga: 10,5 milijona prebivalstva
- bližina trga
- približno 10% letna rast porabe
IZ PODROČIJ POSLOVANJ
- kljub večjemu povpraševanju po 3 slojnem je na trgu še
vedno velika poraba krep in dvoslojnega toaletnega papirja
Na trgu pa se kljub vsemu spopadamo s sledečimi slabostmi:
- nestabilen tečaj HUF
- manjše možnosti prodaje serviet in robcev zaradi konkurence in manjše potrošnje
- največja kupna moč je v nizko cenovnih trgovinah/diskontih
(nizek nivo cen)
- povečevanje obsega akcijskih prodaj
- vedno večje zahteve trgovcev po marketinških sredstvih
Na Madžarsko smo v letu 2009 prodali za 3,9 milijona evrov
oz. 3.697 ton izdelkov, kar predstavlja 32,7% od celotne
vrednostne prodaje na področju Vzhodne Evrope in 4,5% od
celotne prodaje Paloma izdelkov.
V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo dosegli realizacijo v vrednosti 3,3 milijona evrov in pričakujemo povečanje prometa v primerjavi z letom 2009 za okoli 12%.
Peltex na Sladkem Vrhu
Distribucijo blagovne Paloma znamke na Madžarskem vršimo
preko dveh distributerjev, in sicer firm Peltex in Unitrade. Med
večjimi kupci so še Forest Papir, Assist-Trend in Tissue Group
Madžarska, ki tržijo izdelke tujih blagovnih znamk (private
labels).
- Firma Peltex oskrbuje predvsem tradicionalni trg, to so madžarske trgovine, med katerimi so največje CBA, COOP in
REAL, ter moderne trgovine kot Plus (Spar) in HUF 100
stores.
Prodaja izdelkov Paloma preko firme Peltex je v letu 2010
narasla iz 59-odstotnega deleža v letu 2009 na 72-odstotni
delež od celotne prodaje na madžarskem trgu.
Kupec ima dve večji skladišči na Madžarskem, iz katerih
vrši dobave s svojimi kamion v približno 16 županij.
Peltex na ogledu tovarne
Firma Unitrade dobavlja Palomo v sledeče trgovske verige:
Penny market, Cora, Profi, Match. Promet preko te firme je
v zadnjih dveh letih občutno padel. V Penny marketih še 4-6
krat letno tečejo in-out akcije dvo- ali troslojnih Paloma rolic.
- Firmi Forest Papir dobavljamo matične zvitke za krep rolice
in brisače ter robčke Profi in Coop.
˝-Assist Trend trži AFH program firme Forest in pri nas kupuje zložene brisače.
- Tissue Group Madžarska kupuje rolice in brisače v blagovni znamki Winny ter vrši dobavo Natura kuhinjskih brisač v
trgovski verigi Auchan.
Na terenu ima po vsej državi 15 komercialistov, ki dnevno
obiščejo od 10 do 30 trgovin.
Z verigo Tesco so tekli razgovori že v letu 2009, vendar neuspešno. Za leto 2010 je skupni plan vstop v trgovsko verigo
Auchan. Vse te trgovske verige imajo stroga merila za vstop;
od nizkih cen do prenašanja bremen na proizvajalca.
V začetku oktobra smo organizirali marketinški trening za
prodajalce firme Peltex, kjer so jim bile predstavljene novosti
na izdelčnem področju ter način zlaganja izdelkov na police.
Ogledali so si tudi tovarno, kjer so bili navdušeni predvsem
nad papirnim strojem PS6 in najnovejšima linijama za rolice
in brisače.
V mesecu septembru je potekala internetna avkcija s firmo
REWE – Penny tudi za madžarski trg, na kateri smo lahko
konkurirali samo z robčki 30x10. Rezultati bodo znani do
konca oktobra.
Specifika madžarskega trga je nizek cenovni nivo, zato je
zniževanje stroškov na vseh področjih edina možnost za
obstanek in morebitno povečanje prodaje na tem tržišču. Naš
dolgoročni cilj je prodor v večje trgovske verige, povečanje
prodaje robcev, serviet in brisač in istočasno spopad z močno
domačo in tujo konkurenco.
NE NAČRTOVATI POMENI NAČRTOVATI NEUSPEH.
(Benjamin Franklin)
5
MARKETINŠKE AKTIVNOSTI
Marketinške aktivnosti v drugem
polletju leta
Aleksandra Muster
Pri pospeševanju prodaje v poletnih in jesenskih mesecih je
poudarek predvsem na aktivnostih na maloprodajnih mestih
ter sodelovanju na raznih dogodkih in prireditvah.
V Sloveniji smo kot zaključek pospeševanja linije Paloma
junior izvedli nagradno igro ''S Palomo v Kekčevo deželo''.
Potekala je od 20. maja do 20. julija. V žrebanju za enodnevni
izlet otrok v Kekčevo deželo in mnoge praktične nagrade
so lahko sodelovali vsi, ki so iz embalaž izdelkov Paloma
junior in promocijskih letakov izrezovali podobe Sončka. Promocijske letake so delili po vrtcih v vsej Sloveniji, ob promocijah v trgovinah, ob obisku Sončka v slovenskih bolnišnicah ter drugih ustanovah. Paloma je omogočila, da so
se izleta udeležili tudi otroci iz Zveze prijateljev mladine.
Promocijska miza Palome na podelitvi nagrad gostincem
Paloma je bila izbrana za izdelavo serviet za celotno prireditev Sladka
Istra
Udeležence prireditve je zabaval Palomin Sonček.
6
Med pomembnejšimi aktivnostmi v Sloveniji vam predstavljamo
še predstavitev nove linije serviet Paloma professional na
dogodku Sladka Istra. Dogodka se je udeležilo čez nekaj sto
gostincev. Paloma je sodelovala s promocijsko mizo na sami
podelitvi nagrad v izboru za najizvirnejšo sladico, naj torto in
muškat Sladke Istre ter na dvodnevni prireditvi Sladka Istra
2010, ki je potekala v Kopru. Obiskovalci so lahko spoznavali,
okušali in kupili številne sladice, sladke napitke in druge
dobrote iz Slovenske Istre, drugih območij Slovenije, pa
tudi iz tujine. Vsaka stojnica je bila opremljena s kuhinjskimi
brisačami Paloma strong touch, na kuharskih delavnicah pa
so uporabljali Palomine potiskane serviete. Paloma je za
celotno prireditev izdelala tudi serviete s simbolom Sladke
Istre.
Na otroških kuharskih delavnicah so uporabljali Palomine potiskane
serviete.
MARKETINŠKE AKTIVNOSTI.
Palomina stojnica, kjer smo predstavljali novosti iz Palomine ponudbe.
Povsod na južnih tržiščih smo izvajali promocije in kot
odgovor na aktivnosti konkurence tudi cenovne akcije. Med
poletno sezono smo s tako imenovano paketno prodajo pospeševali prodajo pri manjših trgovcih, zlasti v obmorskih
regijah. Trgovci so si z ugodnejšim nakupom Palome napolnili
police s Palominimi izdelki, zaradi omejenega prodajnega
prostora smo tako precej zmanjšali prisotnost drugih proizvajalcev. Trenutno potekajo na Hrvaškem, v Črni Gori, Bosni
in Hercegovini ter Makedoniji nagradne igre, s katerimi bomo
povečali prodajo predvsem v novembru in decembru; torej v
mesecih, ki so za prodajo higienskih izdelkov manj ugodni.
Obenem si bomo na podlagi večjega obrata zagotovili obstoj
na policah oz. ga povečali.
Dodatne izpostavitve Palominih izdelkov ob nagradni igri v BIH
Dodatne izpostavitve Palominih izdelkov ob nagradni igri v Črni Gori
Zakup oglaševalskega prostora na detektorjih s komunikacijo nagradne
igre v enem izmed trgovskih centrov v Hrvaški
Dodatne izpostavitve Palominih izdelkov ob otvoritvi trgovine DM v Srbiji
Dodatne izpostavitve Palominih izdelkov ob nagradni igri v Makodoniji.
7
IZ PODROČIJ POSLOVANJ
ODGOVORNI SMO ZA TISTO, KAR NAREDIMO,
PA TUDI ZA TISTO, ČESAR NE.
(Voltaire)
IZRABA LETNEGA DOPUSTA
Jožica Leopold
Je izraba letnega dopusta izključna pravica delavca ali delodajalca? Ali lahko dopust prenašam v naslednjo koledarsko
leto ali ne? Lahko dopust koristim po dnevih? To je le nekaj
vprašanj s katerimi se srečujete zaposleni pri koriščenju
letnega dopusta. Odgovore na nekatera izmed njih boste
našli v nadaljevanju tega članka.
Zakon o delovnih razmerjih v 163. členu določa, da je letni
dopust mogoče izrabiti v več delih ob tem, da mora en del
trajati najmanj dva tedna. V 165. členu pa zakon določa,
da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega
procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegovo družinsko življenje. Starši šoloobveznih otrok
imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v
času šolskih počitnic. Delavec pa ima pravico izrabiti en dan
letnega dopusta (po naši kolektivni pogodbi tri dni) na tisti
dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca
najkasneje tri dni pred izrabo. Delodajalec mu tega ne more
odreči, če to resneje ne ogroža delovnega procesa.
Drugi odstavek 163. člena ZDR določa, da MORA DELODAJALEC OMOGOČITI DELAVCU IZRABO CELOTNEGA
DOPUSTA, BODISI V ENEM ALI V VEČ DELIH, DO KONCA
TEKOČEGA KOLEGARSKEGA LETA. Dolžnost delavca pa
je, da najmanj dva tedna dopusta izkoristi v tekočem letu,
ostali del pa do konca meseca junija, če se tako dogovori z
delodajalcem.
8
Iz zakonskih določb torej sledi, da se morata delavec in
delodajalec dogovoriti glede koriščenja letnega dopusta.
Če izhajamo iz namena dopusta (da delavec obnovi svoje
delovne sposobnosti) je priporočljivo, da se letni dopust
izrabi v čim daljšem obdobju in čim manjkrat (v dveh,
največ treh delih). V naši družbi je praksa popolnoma
drugačna, saj delavci večji del dopusta koristimo po
dnevih. Takšen sistem koriščenja dopustov otežuje
organiziranje delovnega procesa in je tudi v nasprotju z
namenom dopusta. Ni pa nezakonit, zato sledimo željam
zaposlenih.
Delodajalec lahko izrabo letnega dopusta delavca zavrne,
vendar le, če delovni proces izrabo onemogoča. Pri
koriščenju letnega dopusta delavcev pa mora upoštevati
dejstvo, da je letni dopust delavca namenjen za njegov
počitek in rekreacijo ter mora pri izrabi upoštevati delavčevo
družinsko življenje. Vse to torej pomeni, da delavec ne more
enostransko zahtevati dopusta, po drugi strani pa ga tudi
delodajalec ne more enostransko odrekati brez skupnega
dogovora z delavcem. Družba lahko s socialnimi partnerji
določi primere in pogoje, ko lahko zaradi potreb na strani
družbe za določene organizacijske enote, oddelke ali stroje
sprejme odločitev o koriščenju kolektivnih dopustov. Ta
dogovor družbe običajno vključijo v Letni plan izrabe
delovnega časa. V naši družbi do sedaj takšnega dogovora
nismo vključevali v Letni plan izrabe delovnega časa, ga pa
predvidevamo za leto 2011.
ČE JE MOJA DOLŽNOST DELATI,
JE MOJA PRAVICA ŽIVETI.
(Srečko Kosovel)
Delodajalec odloči tudi ali bo delavcu dovolil prenos dopusta
v prihodnjo leto ali ne. Stališče družbe je bilo že v lanskem
letu tako, da delavci v čim večji meri redni dopust koristijo v
tekočem letu. Letos to stališče ostaja enako. Ugotavljamo
namreč, da prenos dopusta delavcem ni potreben, temveč
so se na tak način izrabe letnega dopusta navadili. Iz
pregleda koriščenja dopusta preteklih let je razvidno, da si
delavci vsa leta prenašajo enako število dni dopusta.. Tako
je delavec iz leta 2008 prenesel 9 dni dopusta in ga nato
izkoristil do konca meseca junija 2009. V letu 2009 ponovno
ni izkoristili 9 dni letnega dopusta in ga prenesel v leto 2010,
zgodba se bo ponovila pri izrabi letnega dopusta za leto
2010. V strokovni službi smisla oz. neke pametne razlage v
takšnem sistemu koriščenja letnega dopusta ne najdemo, saj
delavec v posameznem koledarskem letu na tak način izrabi
popolnoma enako število dopusta, kot če bi ga izrabil v celoti
in ga ne bi prenašal. Družba pa ima s takšnim sistemom
koriščenja dopusta določene težave pri sestavi poslovnega
poročila, saj mora neizkoriščene dopuste za tekoče leto ob
koncu leta prikazovati kot strošek tekočega leta.
IZ PODROČIJ POSLOVANJ
9
IZ PODROČIJ POSLOVANJ
Društvo inovatorjev Paloma in
inovacijska dejavnost v družbi
Paloma
Aleš Pak
Na rednem občnem zboru Društva inovatorjev Paloma (marec
2010) smo podelili naziv Inovatorja leta 2009. Ta naziv si
je prislužil Marijan Koren iz papirne konfekcije. Inovacijski
prihranek ob realizaciji njegove inovacije je znašal 23.117,30
EUR. Skupen prihranek od realiziranih inovacij v letu 2009 in
2010 je prikazan v tabeli.
V letu 2010 je bilo do 15. oktobra 2010 podanih 31 predlogov
izboljšav. Iz predlogov izboljšav je izšlo 11 inovacij. Ker
zapade v obravnavo do konca leta še pet inovacij, se za
leto 2010 pričakuje skupen inovacijski prihranek v višini okoli
200.000,00 EUR. Dve leti smo poročali o upadanju števila
inovacij in posledično o upadu prihranka od inovacij. V inovacijskem poročilu za leto 2010 bo viden zavidljiv porast inovacijske dejavnosti. V Društvu inovatorjev Paloma se bomo
še naprej zavzemali za čim večje število inovacij, ki bodo
družbi Paloma prinašale gospodarsko korist. To je in bo ostal
naš direktni prispevek k zniževanju stroškov in s tem dvigu
konkurenčnosti našega podjetja.
Tabela: Pregled inovacijskih prihrankov in plačil za realizirane
inovacije in predloge izboljšav:
PRVI KORAK K NAPREDKU ČLOVEKA ALI NARODA
JE NEZADOVOLJSTVO.
(Oskar Wilde)
2009
od 1. januarja do 15. oktobra 2010
526,04 EUR
332,57 EUR
Inovacijski prihranki
81.435,94 EUR
135.502,13 EUR
Nagrade avtorjem - izplačila
3.899,29 EUR
7.424,28 EUR
Predlogi izboljšav - izplačila
Društvo inovatorjev je tudi v letu 2010 izvedlo strokovno ekskurzijo. Obiskali smo papirnico Vevče.
10
Obisk članov DI v papirnici Vevče 16. aprila 2010.
DELOVNA ENOTA SE PREDSTAVI
Razvojne aktivnosti v Palomi
Dušan Žohar
Brez razvoja ni napredka, ni dolgoročnega obstoja podjetja.
To je stara in morda že obrabljena fraza, ki pa na žalost še
kako močno velja.
Pred leti je IABC (International Association of Business Communicators) iz Washingtona objavil študijo, ki trdi da bo leta
2020 na voljo 80% izdelkov in storitev, ki leta 2000 še niso bile
izumljene. Sedaj smo na polovici napovedanega obdobja in
če se ozremo okoli sebe zelo enostavno ugotovimo, da predpostavljeno močno drži. Ni ga namreč dneva, ko se ne bi seznanili z nečim novim, ki nam velikokrat postane pogost pripomoček v življenju. Omenjena študija mora biti tudi Palomi
izhodišče za nadaljnji razvoj proizvodnih sistemov pa tudi
samih izdelkov. To je dejstvo in hkrati smernica za preživetje
v današnjem času globalizacije ter nenehnega boja za kupca
oziroma tržišče.
Danes bi bilo morda zelo enostavno postopoma slediti najnovejšim trendom v branži, v kolikor bi na višku moči pred
leti Paloma nadaljevala razvojni ciklus. Žal se to ni zgodilo
in pričeli smo tehnološko zaostajati. Sedanja tehnološka
zastarelost predstavlja veliko oviro, saj za celovito obnovo
podjetja preprosto ni na razpolago dovolj finančnih sredstev.
Paloma med drugim najbolj tehnološko zaostaja na področju
proizvodnje papirja. Za enak efekt na izdelku, ki se kaže
npr. v utržnosti in mehkobi papirja, porabimo več vlaknin in
več energije kot konkurenca, ki razpolaga s sodobno tehnologijo. Torej proizvajamo dražje. V času vsesplošne dražitve
energentov smo glede na razpoložljivo tehnologijo premalo
energetsko učinkoviti. Na žalost nas prehiteva tudi konkurenca
z območja bivše skupne domovine, ki je pričela z načrtnim
vlaganjem v proizvodnjo HPK izdelkov komaj pred nekaj leti.
V bližnjem preteklem obdobju nam je uspelo modernizirati proizvodnjo žepnih robcev. Z nabavo sodobne linije, ki omogoča
celo 4-barvni tisk, smo dodatno posodobili konfekcijo toaletnih rolic in kuhinjskih brisač. V proizvodnji papirja smo
letos uspeli zamenjati dotrajan sušilni pokrov na PS6 in izvesti
rekuperacijo zraka na PS4 in PS5. Uspešno smo izvedli tudi
rekonstrukcijo stroja za izdelavo »C« pregib zloženih brisač v
Ceršaku, kakor tudi z lepilno napravo nadgraditi dublirni stroj
DS5. S slednjo investicijo smo uspeli odpraviti dolgoletne
težave z zamikom plasti pri tiskanih servietah, kakor tudi zagotoviti enakomerno višino paketov serviet. Pridobili pa smo
tudi možnost izdelave izdelkov AfH programa z zalepljenimi
plastmi. Skratka, v zadnjem času je bilo z mnogo lastnega
znanja izvedenih več predvsem manjših koristnih sprememb
na obstoječi tehnologiji. V smislu nenehnega prilagajanja
novim tržnim zahtevam nam omenjene posodobitve sedaj
omogočajo izdelavo izboljšanih pa tudi novih izdelkov. Razvili
smo vrsto novih izdelkov z dodano vrednostjo, npr. toaletne
rolice iz posebno mehkega papirja in z nanosom mehčala,
serviete iz papirju alternativnih materialov … Poleg omenjenega pa je potrebno posebej poudariti, da se na dnevnem
redu trudimo nuditi zadostno tehnično-tehnološko in svetovalno podporo predvsem prodajni službi.
RAZUMEN ČLOVEK SE PRILAGAJA SVETU,
NERAZUMEN PA TRMASTO ŽELI
PRILAGODITI SVET SEBI. NAPREDEK JE TOREJ
ODVISEN OD NERAZUMNEGA ČLOVEKA.
(George Bernard Shaw)
In kako naprej z razvojnimi in investicijskimi aktivnostmi?
Preostane nam samo ena možnost, to je s konkurenčnimi
in novimi izdelki vsaj slediti tržnim trendom. Tukaj pa se
znajdemo v začaranem krogu, saj je večina potrebnih investicij povezana s precejšnjimi finančnimi vložki.
Služba za razvoj izdelkov in storitev je po organizacijski shemi
neposredno podrejena predsedniku uprave. V okviru delne reorganizacije družbe je bila ustanovljena z namenom, da bi na
enem mestu združili vse aktivnosti v zvezi z nastankom novega
ali variantnega izdelka, vključno z načrtovanjem in izvedbo potrebnih tehnoloških investicij v Palomi. Kadrovsko bi naj reorganizacija službe bila zaključena v bližnji prihodnosti, saj je
uspešnost izvedbe aktivnosti zelo odvisna od timsko delujočega,
strokovnega in motiviranega kadra. Žal nas v bližnji prihodnosti
zaradi upokojitve zapušča kar nekaj sodelavcev, katerih dolgoletnih delovnih izkušenj ne bo enostavno nadomestiti.
Od večjih projektov trenutno pripravljamo projekt postavitve
novega sodobnega papirnega stroja skupaj z novim dublirnim
strojem in modernim skladiščem matičnih zvitkov. Načrtovani
stroj bo imel letno kapaciteto 35.000 ton, kar predstavlja
polovico sedanje proizvodnje papirja. Za izvedbo investicije
pričakujemo finančni vložek strateškega partnerja oziroma finančnega vlagatelja.
S firmo Paloma PIS smo v sklepni fazi dogovorov za nakup
linije za izdelavo serviet, ki nam bo omogočala optimalnejšo
proizvodnjo določenih serviet, kakor tudi serviet, ki jih s
sedanjo tehnologijo ne moremo izdelati.
V Službi za razvoj izdelkov in storitev se bomo tudi v prihodnosti trudili slediti novim trendom na tržišču in do
ekonomsko smiselne mere izboljševati tehnologijo in izdelke
ter s tem zagotoviti osnovo za uspešno poslovanje Palome.
11
POŽARNA VARNOST
Oktober – mesec požarne varnosti
Goran Škrlec
Oktober, mesec požarne varnosti, je bil letos posvečen predvsem mladim in je potekal pod geslom Ogenj ni igrača!
Zakonodaja
Osnovni predpis, ki ureja gasilstvo, je Zakon o gasilstvu, ki
opredeljuje naloge, organizacijo in status gasilstva.
Definicija gasilstva
(1) Gasilstvo je obvezna lokalna javna služba, katere trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo lokalne skupnosti in država.
(2) Gasilstvo je dejavnost humanitarne narave.
Naloge gasilstva
Gasilske organizacije opravljajo naloge gašenja in reševanja
ob požarih ter druge, zlasti preventivne naloge varstva pred
požarom, zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter določene storitve.
Še enega bi omenil, to je Zakon o varstvu pred požarom, ki
ureja sistem varstva pred požarom kateri obsega organiziranje, načrtovanje, izvajanje, nadzor ter financiranje dejavnosti
in ukrepov varstva pred požarom.
Pomembni osnovni pojmi
12
1.Požar je proces hitrega gorenja, ki se nenadzorovano širi
v prostoru in času. Za požar je značilno sproščanje toplote
skupaj z dimom, strupenimi plini in plameni. Posledica zelo
hitrega gorenja je lahko eksplozija.
2.Eksplozija je zelo hitra reakcija oksidacije ali razpada, ki
ima za posledico povišanje temperature ali tlaka oziroma
obeh hkrati.
3.Požarna ogroženost je potencialna nevarnost izgube življenja ali poškodbe oziroma materialne škode ob požaru.
4. Požarno tveganje je verjetnost, da bo prišlo do požara, ki
bo povzročil človeške žrtve ali poškodbe oziroma materialno škodo.
5.Požarna varnost je varnost ljudi, živali in premoženja ob
požaru. S tem zakonom zahtevani ukrepi varstva pred požarom zagotavljajo predvsem varnost ljudi, živali in premoženja ter preprečujejo nastanek večjih požarov.
6.Ukrepi varstva pred požarom so vsi gradbeni, tehnološki,
tehnični in organizacijski ukrepi, ki zmanjšujejo požarno
tveganje in zagotavljajo požarno varnost. Delijo se na preventivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom.
7.Preventivni ukrepi varstva pred požarom so vsi preventivni
gradbeni, tehnološki, tehnični in organizacijski ukrepi, ki
zmanjšujejo možnost nastanka požara, ob njegovem nastanku pa zagotavljajo varno evakuacijo ljudi in premoženja ter preprečujejo širjenje ognja.
8.Aktivni ukrepi varstva pred požarom so vsi tehnični in organizacijski ukrepi, ki so namenjeni za gašenje požara. Med
te ukrepe spadajo tudi sistemi, naprave, oprema in postopki za odkrivanje in gašenje požara ter odvajanje dima in
toplote ob požaru.
9.Sistem aktivne požarne zaščite obsega sisteme in opremo,
ki je vgrajena in namenjena za zmanjševanje nevarnosti za
ljudi, živali in premoženje, za odkrivanje in gašenje požara
ter za odvajanje dima in toplote ob požaru.
NAVADA SO OKOVI ZA SVOBODNE.
(Ambrose Gwinnet Bierce)
Razmišljanje raznih strokovnjakov
Manjkajo nam temeljni predpisi požarne
1
varnosti
Bojan Grm, predsednik Slovenskega združenja za požarno
varstvo, opozarja: »Gašenje je končno dejanje, požar moramo najprej preprečiti. Če pa do njega vendarle pride, ga moramo pravočasno odkriti, zagotoviti varen umik ljudi iz stavbe,
preprečiti hitro širjenje požara po stavbi in na sosednje objekte – poudarek je na zemljišču in stavbah drugih lastnikov – ter
zagotoviti ustrezne razmere za gašenje in reševanje gasilskih
intervencijskih enot.« Največ požarov je tako v Sloveniji, kot
tudi v drugih razvitih državah, v stanovanjskih stavbah, individualnih hišah in blokih - kar od 60 do 70 %. Običajno je
tudi mrtvih največ prav pri požarih v stanovanjskih stavbah.
Zato vse razvite države poskušajo povečati stopnjo požarne
varnosti v njih z vgradnjo naprav za odkrivanje in javljanje
požara, z ustrezno izvedbo evakuacijskih poti, z namestitvijo
naprav za začetno gašenje in z ustrezno izvedbo dostopov za
gasilska intervencijska vozila. »A pri nas smo v pravilniku o
minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb
in stanovanj, ki je popravljena različica pravilnika iz leta 2000,
izpustili tudi edini člen, ki je vsaj omenjal požarno zaščito in
varnost v primeru požara v stanovanjskih stavbah.«
2
Človek je kot glavni vzrok požarov
Vzroki za požare pri nas so precej podobni tistim v drugih državah. Saša Petriček: »Zavedati se moramo, da je za požar
v številnih primerih kriv človek; tuji viri navajajo, da kar v 70
do 85 %, samo v 10 do 20 % primerov pa oprema. Pri nas
so številne težave povezane s prestrukturiranjem in spremembo namembnosti. Stare in velike proizvodne obrate, kjer
je bila varnost prilagojena proizvodnji, uporabljamo v druge
namene, za zagotavljanje požarne varnosti pri novih dejavnostih pa ni ustrezno poskrbljeno. Kupujemo nove, drage
stroje, za sistem za odkrivanje požara pa zmanjka denarja,«
poudarja.
POŽARNA VARNOST
3
Šole in vrtci so kot tempirane bombe
Predlani so inšpektorji pregledali 815 objektov vzgojno-varstvenih zavodov in šol. Ugotovitve so pokazale, da večina
objektov nima izvedenih notranjih požarnih delitev; takih je
kar 89 % vrtcev in 83 % šol. Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na omejitev širjenja požara in učinkovitost
gasilcev, je delitev objektov na požarne sektorje oziroma velikost največjega požarnega sektorja.
Stanje začetnih požarov v družbi Paloma d.d.
Do novembra v letu 2010 smo zabeležili 8 začetnih požarov, in sicer:
Mesec
Požar
Vzrok
Marec
Začetni požar na viličarju v PP
Iskrenje / nečistoča
Maj
Začetni požar na PS 6
Pregretje ležaja ventilatorja
Junij
Začetni požar v STS-u – visoko regalno
Odvržen cigaretni ogorek med predel zgradbe C 11 in VRS
skladišče
Julij
Začetni požar v PK-oddelek serviet
Vžig nečistoč v prostoru pogona stroja ceste 9
Avgust
Začetni požar v PP
Vžig v prostoru transformatorske postaje
September
Začetni požar v PP
Pregretje ležaja na ventilatorju PS 5
Začetni požar v PK
Preskok iskre ali gorečega papirnega prahu na papirnem stroju.
Začetni požar v oddelku TPI
Eksplozija kondenzatorja stropne svetilke
Oktober
Problematika
V določenih primerih zaposleni niso prijavili incidentov oz. začetnih požarov in smo za dogodke izvedeli bistveno kasneje,
kot so se dogodili. Še vedno velja, da je prvenstvena naloga
preprečiti začetni požar, ki se lahko razvije v aktiven požar,
nato pa je potrebno dogodek prijaviti pristojnim (poklicnim
gasilcem oz. varnostnikom družbe).
O vzrokih »naših« začetnih požarov ne bi izgubljal besed, saj
je več kot očitno še vedno poglaviten vzrok nečistoča.
vestil dežurnega gasilca na izmeni ter sprožil alarm-sireno. O
dogodku je obvestil regijski center za obveščanje in odgovorne osebe družbe Paloma.
NAJVEČ NESREČ PRIDE DO NAS ZATO, KER SMO
JIM ŠLI NAPROTI.
(John Simmons Barth)
Intervencija
V mesecu oktobru smo pripravili gasilsko vajo v sodelovanju
s prostovoljnimi gasilci »Paloma«. Na ogled vaje so bili povabljeni vodstveni in vodilni delavci družbe.
Po obveščanju so se gasilci zbrali v gasilski garaži, se opremili s posebno zaščitno opremo in se z gasilskimi vozili ter
potrebno opremo odpeljali na kraj požara. Vodja intervencije
je prejel od dežurnega gasilca podatke o požaru, nato je leta določil postopke dela in razdelil naloge gasilskim enotam.
Pred taktičnim nastopom gasilskih enot so izvedli evakuacijo
zaposlenih iz objekta.
Predpostavka
Zaključek
Iz neznanega razloga je prišlo do požara v oddelku paketičev
v 3. nadstropju. Na podlagi tega je bilo potrebno izvesti evakuacijo zaposlenih z oddelka ter gasiti požar.
Intervencija se je končala s odstranitvijo vseh možnih virov
ponovnega vžiga, čiščenjem ter pospravljanjem orodja in
opreme. Sledil je zbor gasilcev, ki so sodelovali v intervenciji,
s podelitvijo službenih izkaznic in značk poklicnim gasilcem
družbe Paloma d.d.
Aktivnosti v mesecu oktobru mesecu požarne varnosti
Prijava požara
Prijava je bila sporočena preko telefona varnostniku glavnega
vhoda (prijavo je podal vodja evakuacije). Varnostnik je ob-
13
PALOMA SMO LJUDJE
Nekaj utrinkov z vaje.
ostale tehnike. Moja najljubša tehnika je olje na platnu in do
danes je v njej nastalo že preko 500 slik. Ustvarjam tudi z
akrilom, svinčnikom ter tušem.
JOŠKO SLIKAR
Joško Gopurn, Jerica Dvoršak
USTVARJATI POMENI DVAKRAT ŽIVETI.
(Albert Camus)
Joško Gopurn je zaposlen v
Palomi že 34 let. Prvih deset
let je delal v proizvodnji
papirja, večji del ljudi pa ga
pozna kot varnostnika. Joško
se je rodil 11. novembra
1957 v Mariboru. Stanuje
na Vranjem Vrhu 87, po
domače na Murskem Dvoru.
Njegov skrivnostni svet je
»svet med barvami«.
14
Kdaj in kako si pričel z svojo slikarsko kariero?
Že kot otrok sem vedno čutil potrebo po ustvarjanju oz.
risanju, vendar nisem nikoli narisal kaj več od risbe na listu
papirja. Domači so mi venomer govorili, da imam talent in da
naj poskusim. Nisem jih poslušal, sem pa vsake toliko časa
koga presenetil in ga kar med pogovorom narisal. Pred štirimi
leti pa sem za svoj rojstni dan dobil celoten set za slikanje.
Takrat je nastala moja prva slika z barvicami. Sem človek, ki
ne mara enoličnosti, zato sem takoj zatem poskusil še vse
Kateri so tvoji najljubši motivi?
V svojih delih uporabljam motive iz narave, mestnih in vaških
okolij. Slike želim narediti čim bolj zanimive in posebne. V
zadnjem času je nastalo tudi nekaj izjemnih slik v črno belem
stilu (olje na platnu). Pri delu raziskujem svetlobo in senco
ter barve. Izmed smeri v likovni umetnosti sta mi najbolj pri
srcu ekspresionizem in realizem iz 16. in 17. stoletja. Všeč
so mi motivi iz kmečkega življenja in motivi, ki prikazujejo
siromaštvo ljudi, zato se na moji paleti pojavljajo barve, ki
dajejo občutek iztisa oziroma ekspresionizma.
Ali imaš občutek, da si svojo slikarsko radovednost že
potešil?
Glede na to, da sem še vedno na začetku svoje poti se še vedno
iščem v svojem likovnem izrazu in stilu, zato proučujem dela
svetovnih mojstrov in izdelujem replike njihovih mojstrovin –
ponovno ustvarim njihovo delo na svoj način. Največji mojstri
zame so bili Vincent van Gogh in Claude Monet. Ustvarjam
po svojem lastnem občutku, zato moje slike resnično izražajo
moj svet. Ustvarjam glede na počutje, občutek, ki je skozi
vsako novo ustvarjanje drugačen.
Kje lahko vidimo tvoja slikarska dela?
Moje slike si lahko vedno ogledate na Kmečkem turizmu
Marič na Tratah, kjer boste našli najrazličnejše motive in
PALOMA SMO LJUDJE
srčno upam, da se za vsakogar najde kakšen. S pogledom
na moje kreacije boste lahko vstopili v moj svet.
Ali slikarska dela tudi prodajaš?
Slike ustvarjam zase, prav tako pa tudi v vaše zadovoljstvo.
Srečen sem, da sem odkril ta dar pa čeprav sem in bom
vedno ostal le amater. Hvala vsem, ki sprejmete moje slike.
Našemu Jošku lahko zaželimo še veliko uspehov pri slikanju
svojih umetniških del ter veliko inspiracije za nadaljnje
ustvarjanje z platnom in čopičem.
Joško ustvarja novo sliko.
Olje na platnu (črno belo)
Olje na platnu (barvno)
15
SVET DELAVCEV
Privatizacija družbe Paloma d.d. –
realnost ali utopija?
Jože Korotaj
Gospodarska družba Paloma se že vse od devetdesetih let
prejšnjega stoletja neuspešno sooča s postopkom privatizacije. Zaradi neuspešnih privatizacijskih postopkov v devetdeset letih in še večjih internih poslovnih spletk dobro znanih
akterjev ter zamujenega roka za lastninsko preoblikovanje
se je lastništvo delavcev leta 1995 preneslo na Sklad za razvoj podjetij, takrat bolj znan Koržetov sklad. Vsi dosedanji
postopki pa so se iz političnih razlogov in različnih interesov
prejšnjih uprav za Palomo klavrno končali.
Bo tako tudi sedaj, ko je Paloma ponovno v postopku
dokapitalizacije, ki bi se naj končala v februarju 2011?
16
Najbližje dokapitalizaciji smo bili leta 2008, ko so nam predstavniki največjih lastnikov že na seji odbora za gospodarstvo v državnem zboru Republike Slovenije meseca maja
obljubili dokapitalizacijo v višini 20 mio evrov. Možnost dokapitalizacije pa nam je ustno zagotavljal tudi bivši minister
za gospodarstvo, Andrej Vizjak, ki se je odzval na povabilo
sveta delavcev in Palomo obiskal tik pred volitvami v DZRS.
Na 14. skupščini družbe, ki je bila 1. decembra 2008, pa
so se vsi naši upi v trenutku razblinili, saj lastniki Palome
niso potrdili dokapitalizacije, ki jo podjetje potrebuje za nujno
posodobitev in nemoteno delo. Največja lastnika, paradržavna sklada Kapitalska in Slovenska odškodninska družba, sta
takrat ocenila, da je predlagana emisijska vrednost delnice
previsoka. Zato sta v nadaljevanju predlagala najem posojila,
za katerega bi oba lastnika zagotovila jamstva. Delavci smo
bili ogorčeni, saj so lastniki vodili postopke s figo v žepu in
Palomi ustvarili enormne in nepotrebne finančne stroške. Še
večji šok pa smo doživeli, ko smo izvedeli za neresno ponudbo madžarskega podjetja Paper and More, ki je želel Palomo
kupiti za samo 1 evro in od največjih lastnikov zahteval še
10 milijonov evrov brezobrestnega posojila. Zahteva Paper and More bi se lahko takrat brez zadržkov zapisala v
rubriko »saj ni res, pa je«. Takšnemu netransparentnemu
nakupu smo delavski predstavniki Palome javno in interno
ostro nasprotovali. Na našo še večjo žalost pa smo iz verodostojnih virov izvedeli, da so Madžari imeli celo podporo
nekaterih slovenskih politikov in lastnikov. Je mogoče tako še
zdaj? Kaj počnejo in kaj se v Ljubljani posamezniki na skrivaj
dogovarjajo glede postopkov Palomine privatizacije? Seveda
menijo, da so dovolj dobro skriti, da njihovega početja zaenkrat še nihče ne opazi. Sedanji postopki privatizacije so v
polnem teku in skupaj s sindikatom Paloma Pergam nam je
z večinskim lastnikom uspelo uskladiti skupno izjavo glede
pogodbe o Poslovnem sodelovanju v postopkih privatizacije,
oz. dokapitalizacije.
Dosedanji lastniki Palome:
Od meseca oktobra 1950 do meseca junija 1995 smo bili
lastniki Palome delavci.
Z lastninskim preoblikovanjem se lastništvo Palome v drugi
polovici leta 1995 prenese na Koržetov sklad. Z ustanovitvijo
Slovenske razvojne družbe – SRD leta 1997 postane lastnik
Palome SRD. Paloma se leta 2000 preoblikuje v delniško
družbo. Zaradi postopkov preoblikovanja in prenehanja družbe SRD se leta 2001 lastništvo prenese na družbo DSU (Družba za svetovanje in upravljanje d.o.o.). Tako postane DSU že
četrti lastnik Palome. Lastništvo Palome, ki je v lasti DSU
se nato prenese na Kapitalsko in Slovensko odškodninsko
družbo. Tako Kad in Sod postaneta njena naslednja lastnika.
Meseca decembra 2009 Kad d.d. ustanovi družbo PDP d.d.
(Posebna družba za podjetniško svetovanje) in svoje lastništvo skupaj s Slovensko odškodninsko družbo preneseta na
družbo PDP d.d.. Družba PDP d.d. iz Ljubljane postane že
šesti lastnik naše tovarne. Kdo bo sedmi in večinski lastnik
naše tovarne se bo pokazalo kmalu. Definitivno pa bo postal
večinski lastnik Palome tisti potencialni strateški partner, ki si
bo prizadeval ohraniti čim večje število delovnih mest, vlagal
v dolgoročni razvoj podjetja, ohranitev proizvodnje in ohranil
sedež uprave v Sladkem Vrhu. Najverjetneje tudi zato, ker
lastniki v Ljubljani zelo dobro poznajo velike zgodbe malih
sladkovrških ljudi.
SPOŠTOVANI BRALCI GLASILA!
Spoštovani sodelavci in sodelavke, cenjeni upokojenci
in upokojenke; pozivamo vas, da nam pošljete svoje
prispevke, in sicer predvsem na temo praznovanja in
običajev okrog božiča ali novega leta nekoč in danes, preizkušenih receptov drobnega prazničnega peciva, ročnih
spretnosti, dobrih del, hobijev, dogodkov, pisanja pesmi,
zahval, voščil in podobnega. Skratka, pošljete nam lahko
karkoli, kar želite v tem času deliti z drugimi zaposlenimi,
prijatelji, znanci …
Prispevek lahko oddate do 9. decembra 2010 v podjetju
v nabiralnike za pobude, predloge in mnenja ter v nabiralnik Sveta delavcev pri glavnem vhodu. Ali pa ga
pošljite na naslov: Služba za marketing, Paloma d.d.,
Sladki Vrh 1, 2214 Sladki Vrh. Ne pozabite pripisati
svojega imena in telefonske številke, da vas bomo lahko
po potrebi poklicali. V kolikor potrebujete pri oblikovanju
prispevka pomoč, vas prosimo, da nas pokličete na telefonsko številko 02 645 72 57 ali 02 645 72 55 in z
veseljem vam bomo pomagali. Vsak prispevek, ki bo
prispel do 9. decembra 2010, bo nagrajen s Palominim
promocijskim materialom.
OBVESTILA
KADROVSKE SPREMEMBE V PALOMI D.D.
OD 1. decembra 2009 DO
31. oktobra 2010
BREZNIK ANTONIJA, previjalka rolic in brisač
ŽIVKO MARIJA, pomočnik strojevodje zloženih brisač
DRGANC OLGA, izdelovalec konfekcijskih stročnic
LEBREHT ANTON, nakladalec - odpremnik
ANKOVIČ CVETKA, pakar konfekcijskih izdelkov
Odšli so:
JAGER MIRKO, vodja ključnih kupcev II.
ANDREJČ VODOVNIK SUZANA, direktor področja financ in
SABO JOŽEF, operativni kontrolor
ekonomike
FLUHER MILAN, nastavljalec konfekcijskih strojev I.
ŠAUPERL MAJDA, odjemalka tiskanih serviet
GUMZAR JANEZ, voznik tovornega dvigala
KOZAR FRANC, strojevodja rolic in brisač
MAJHEN JOŽICA, strojna delavka I.
RITLOP ANTON, mešalec snovi
PERGER MATEJA, vodja blagovnih znamk II.
PESERL JULIJANA, strojna delavka II.
HEDL SREČKO, tehnolog vzdrževanja II.
KAJNIH VIDA, strojna delavka I.
FRIŠ OLGA, previjalka rolic
ROZE DANICA, pakar konfekcijskih izdelkov
PERNEK DARKO, vodja Splošnega sektorja
GASPARIN VIKTORIJA, fakturist
BAUMAN MIRKO, voznik traktorja v PK
FERK FRANC, strojevodja tiskanih serviet II.
DANKO HENRIK, nakladalec-odpremnik
FRAS BOGOMIR, prevzemnik surovin - viličarist
KOBALE STANKO, 2. pomočnik vodje linije rolic in brisač
HARC IGOR, strojevodja zloženih brisač III.
KAUČIČ MIRAN, tehnolog tehnološke priprave izdelkov I.
ŠAUPERL ANA, operativni kontrolor
AJLEC IRENA, strojevodja zloženih brisač
UNGER ANTON, vodja Distribucijskega centra S V
SERNC DARKO, ključavničar I.
VOGRINEC JOŽEFA, strojna delavka I.
ŽELJ FRANC, specialist vzdrževalec
VOGRIN DUŠAN, samostojni tehnolog razvoja
KRANER MARIJA, strojna delavka I.
KREPEK SILVESTER, vnašalec surovin
Prišli:
KRAVANJA MAGDA, vodja prodaje
BREZNIK DAVORIN, vnašalec surovin
ŽALIG BRANKO, prevzemnik surovin - viličarist
KACIJAN FRANC, varnostnik
ŠKARGET TEREZIJA, pakar konfekcijskih izdelkov
PERKO ANA, strojna delavka I.
SENEKOVIČ MARJETICA, strojevodja zloženih brisač
ŠKERGET JOŽE, voznik viličarja - prevzem in dostav. mat.
OMAN DEJAN, vnašalec surovin
SUHIČ TOMAŽ, vnašalec surovin
ŠIKER MATEJ, vnašalec surovin
Prehod iz PALOMA d.d. v PALOMA PIS d.o.o.
LEBREHT ANTON, nakladalec – odpremnik.
BOŽIČ SONJA, strojna delavka okroglega programa
GOJČIČ JOŽICA, pakar konfekcijskih izdelkov
PESERL ALOJZIJA, strojna delavka I.
BELEC BOGOMILA, pomočnik vodje linije robčkov
ŠTIMEC VINCENCIJ, vodja previjalnika v pPP
KROFIČ SILVICA, strojna delavka I.
ZAHVALA ZA DONATORSTVO
Marjetka Koražija
V soboto, 6. novembra 2010, smo v okviru Tekaškega foruma
v Sladkem Vrhu uspešno izvedli že četrto tekaško prireditev
SLADKIH 6. Gre za preizkušnjo vzdržljivosti, na kateri poskušajo tekmovalci v šestih urah preteči čim več kilometrov.
Letos se je tekmovanja udeležilo že 105 tekmovalcev, od
tega kar 41 žensk. Rezultati, ki so jih posamezniki dosegli,
NIKOLI V SVOJEM ŽIVLJENJU NE SMEMO
ZAVREČI UPANJE IN HREPENENJE. OBSTAJAJO
NAMREČ REČI, O KATERIH VEMO, DA SO LEPE IN
DOBRE, IN PO NJIH MORAMO HREPENETI.
(George Eliot)
so primerljivi z najboljšimi tudi v svetovnem merilu. V ženski
konkurenci je z 78,66 pretečenimi kilometri prepričljivo
zmagala Neža Mravlje pred Natašo Robnik in Zinko Balant,
med moškimi pa z 81,76 km Lojze Primožič pred Borisom
Ivanovičem in Ivanom Drakslerjem. V ženski kategoriji je
tekmovala tudi svetovna veteranska prvakinja v gorskih tekih,
Lojzka Bratuša, ki je pri svojih 71 letih pretekla 58,9 km, kar
je neuradni svetovni rekord v tej kategoriji.
Da je prireditev postala tako prepoznavna in hkrati tudi ena
od najbolj priljubljenih med tekaškimi navdušenci iz cele
17
OBVESTILA.
Slovenije pa ste zaslužni tudi vi, ki ste se prijazno odzvali
na naše prošnje za donatorstvo in prispevali svoje izdelke,
18
s katerimi smo nagradili vse udeležence. Še enkrat iskrena
hvala.
OBVESTILA.
Več o samem tekmovanju lahko izveste še na spletni strani:
http://sladkih6.gajba.net
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
KRISTL MILANA
iz Kozjaka pri Ceršaku 35,
delavca distribucijskega centra Šentilj,
se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami ter nam na kakršenkoli način pomagali
v teh težkih trenutkih. Posebej se želimo zahvaliti njegovim sodelavcem in avtoprevoznikom
za zbrana denarna sredstva.
Družina Kristl
19
NAGRADNA KRIŽANKA
Ime in priimek:
_________________________________________________
Naslov:
_________________________________________________
_________________________________________________
Telefonska številka:
_________________________________________________
Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke:
MARJETA FERK, TOVARNIŠKA C. 96, 2215 CERŠAK
TADEJA BERLIČ, SPODNJA VELKA 106, 2213 ZGORNJA VELKA
VLADIMIR KRISTL, SLADKI VRH 5 Č, 2214 SLADKI VRH
Rešitev nagradne križanke pošljite v uredništvo Jerici Dvoršak (s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA) do 9. decembra 2010.
Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilno izpolnjeno nagradno križanko, bomo z žrebom razdelili tri nagrade v obliki Palominega
promocijskega materiala.