November 2014 Leto 20 Številka 202 Izhaja 15. v mesecu Cena 0 € INTERVJU 8 Matjaž Krajnc, dr. med Direktor ZD Lucija Diplomanti ne znajo samostojno delati! Ovadbe na piranski občini zaradi brezplačnega Wi-Fi Ovaden tudi Bossman? 11 Livio Jakomin dobil Zlati grb občine Piran KRONIKA: Kradejo celo invalidske vozičke! ŠPORT 3 TUDI LETOS VRAČAMO VSEM NAŠIM ZAVAROVANCEM STE MED NJIMI? IZBERITE VZAJEMNO DEJSTVO # 1: Naslednja premija naših zavarovancev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo nižja za 15 EUR. 21 Nogometaši v akciji DEJSTVO # 2: Imamo najnižjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. DEJSTVO # 3: Izberite Vzajemno in prejeli boste paket dobrodošlice. Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova ulica 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z. Naslednja številka Primorskega utripa izide 15. decembra. Oglas A5 vračilo_(4-11-2014).indd 1 4.11.2014 16:03:56 2 November 2014 BESEDA UREDNIKA Romunija, od kod lepote tvoje? Nekoč je izčrpana mladina v ponedeljek sopihala: »Hvalabogu, da je konec vikenda,« in marsikdo je verjetno momljal variacije na to temo, ko so se naposled zaključile zadnje volitve. Resnično je bilo že ogabno spremljati plastične nasmeške kandidatov, ki bi se najbrž veselo hahljali v kamere, celo če bi jim z razžarjenimi kleščami zdravili hemoroide, a se je še eno evforično obdobje (žal) zaključilo brez žrtev. Ker pa relativno pošten človek nikoli nima miru, se bomo kmalu spet znašli pod plazom »treh dobrih mož«, »adventnega časa« ali »dni, ko se zazremo vase« – vse seveda z namenom, da bi nam izvlekli denarnico iz žepa. Seveda ne moremo niti mimo vladnih varčevalnih ukrepov, ki bi tolkli malo sem in malo tja, le na pravo mesto bi bolj redko zadeli. Zakaj denimo predsednik vlade ne požanje vsesplošnega navdušenja s preprostimi predlogi: višjemu menedžmentu državnih bank se plače znižajo za polovico, srednjemu za 20 % in »užaloščenim ostalim« za desetino, zaposleni na sodiščih -30%, poslanci in ministrstva 40 odstotkov manj. Če ne drugega, koliko veselja bi užili malenkostni in nevoščljivi Slovenceljni, ko bi po dolgem času imeli občutek, da se nekomu godi hujše kakor njim! Kakšna sreča bi se naselila v revne domove, kjer med jesenskimi večeri večerjajo zgolj sveže nabrane gobe ali kostanje, toda vse bi bilo pozabljeno ob magičnem stavku: »Nekoga so zaj...i še bolj kot mene!« Že kratek pogled v zgodovino nam dokazuje, da Slovenija za srečo ne potrebuje veliko. V Jugoslaviji nam je šlo malce boljše kakor ostalim, a še vedno daleč od briljantnega v primerjavi s širokim svetom, toda vedeli s(m)o, da obstaja Mujo, Stevan ali Xhevdet, kateremu se godi še slabše. Torej zgolj malce modificiran pregovor 'Naj sosedu crkne krava' in dežela je doživela najsvetlejše obdobje v zgodovini. Rešitev? Enostavno, vsi skupaj se preselimo v Romunijo, kjer bi lahko s privoščljivim obžalovanjem ugotavljali, kako slabo živijo domorodci. Boris Planinc Izdajatelj: Domates d.o.o. Liminjanska c. 96 6320 Portorož Naslov uredništva: Primorski utrip Liminjanska c. 96 6320 Portorož Matična št.: 5884713000 ID za DDV: SI21305498 Tehnična priprava: Marn ST, medijske storitve Aljaž Marn, s.p. www.marn.eu Odgovorni urednik: Boris Planinc Splet: www.primorski-utrip.si Kontakt uredništva: T: 0590 21 000 F: 0590 21 001 E: [email protected] Primorski utrip je brezplačen časopis za območje slovenske Obale in Krasa, tiskan v nakladi 4.000 izvodov. Kontakt za oglaševanje: T: 040 232 581 E: [email protected] V razvid medijev je vpisan pod zaporedno številko 1859. Vse pravice pridržane. Šala na dan odžene težave stran Poslanec gre po ulici in sreča mlado mamico z otrokom. Otrok pokaže s prstom nanj in reče:” poslanec, poslanec!” Poslanec je presenečen in mu reče nazaj: ” Kako pa ti veš da sem jaz poslanec? ” Pa reče mamica:” Sej ne ve, samo R-ja še ne zna izgovoriti!!!” 3 November 2014 Kazenske ovadbe v Piranu zaradi brezplačnega WiFi-ja Ovaden tudi Bossman? Kraška prestolnica vedno lepša Foto: Aleksander Golob / Areafoto Fotomontaža: Primorski utrip Piran - Kriminalisti iz Kopra so v zadnjih dneh oktobra kazensko ovadili sedem oseb, ki naj bi sodelovale v spornem projektu brezplačnega brezžičnega omrežja (WiFi) v piranski občini. Ovadeni naj bi bili tudi dve odgovorni osebi občine, ena od teh naj bi bil po neuradnih informacijah župan Peter Bossman. Cestnik naj bi imel po navedbah KPK-ja odločilno vlogo pri ustanavljanju podjetja in njegovem brezplačnem prenosu na občino. Slednja je tudi financirala projekt postavitve brezplačnega brezžičnega omrežja, s čimer naj bi bil preko domnevnih mahinacij s podjetjem Obalni tehnološki sklad občinski proračun oškoZačetek preiskave sega v dovan za 90.000 evrov. sredino leta 2013, ko se je o Po ugotovitvah KPK-ja je domnevnih nepravilnostih pri Bossman zanemaril svojo odpostavitvi brezžičnega omrežja govornost, ko kljub temu, da izrekla Komisija za prepreče- je bil seznanjen s tveganimi vanje korupcije (KPK). Tak- okoliščinami, kot zakoniti zarat so med drugim ugotovili stopnik občine ni odstopil od domnevne nepravilnosti pri pogodbe o prevzemu podjetja. brezplačnem prenosu 100-od- Očitajo mu tudi, da ni preveril stotnega lastniškega deleža vseh relevantnih dejstev ter da podjetja Obalni tehnološki ni ovrednotil stroškov, ki jih je sklad na občino Piran. Direktor s tem nakopal občini. podjetja, ki je bilo brez pre- Poleg dveh odgovornih oseb moženja in tržnega deleža, je občine so kriminalisti ovadili bil Mitja Cestnik, Bossmanov še pet direktorjev podjetij, ki strankarski kolega iz SD-ja in so sodelovala v projektu. občinski svetnik. V Sežani skušajo z obnovitvami poživiti videz mesta Sežana – Edino mesto na Krasu dobiva vse bolj prijetno podobo. Veliko stavb se namreč ponaša z novimi fasadami, kar velja tako za stanovanjske bloke kakor tudi za zasebne in javne zgradbe v samem centru. Ker je v središču mesta kar nekaj stavb zanemarjenega izgleda, je sežanski občinski svet že pred časom sprejel odlok, da mora lastnik na poziv občine urediti fasado, sicer to izpelje modra oblast sama na lastne stroške ter nato od lastnika izterja plačilo. Če lastnik ne plača ali ne more plačati, si občina prilasti določen del objekta v protivrednosti investicije. Tak primer sta zgradbi na Trgu Foto: Sandi Poles osvoboditve pri cerkvi sv. Martina, ki že nekaj časa kažeta lepšo podobo. V dogovoru z lastnikom je sedaj v izvedbi tudi rekonstrukcija stavbe na Partizanski cesti št. 9-11 nasproti bivšega Mohorčiča. Narejena bo nova fasada, prebarvana bodo okna in popravljena streha. V sklopu del urejajo tudi peš koridor (pasažo) skozi pritličje stavbe, saj je obstoječi pločnik zelo ozek in nevaren za pešce. To bo odlična pridobitev za izboljšanje varnosti na tem odseku ceste. Dela bodo predvidoma zaključena do konca leta. Sandi Poles N.R. Foto: Sandi Poles 4 November 2014 KOLUMNA Božiček v kopalkah Nekoč smo imeli manj praznikov. Tudi manj očitni so bili. Novo leto je prinašalo manj lučk, manj proslav, manj počitnic. Le praznična dneva sta bila dva, medtem ko je zdaj en sam. Božiček je skorajda ustvarjal zmedo, ko se nam je otrokom ponujal Dedek Mraz in nismo ločili med njima. Kako bi – pomembno je bilo, da sta dobra, da obdarujeta in nikogar ni zanimalo, od kod sta ali kdo si ju je izmislil… Navzlic pomanjkanju bonbonov, denarja, sadja ter daril je bilo pomembno, da je vsak otrok srečen in kljub skromnejšim darilom smo bili blizu temu srčnemu cilju. še vrgli v morje, v času, ko smo urejali grobove in nekateri še oljk niso obrali, Božiček ni imel sveč in marmornega drobirja za okraševanje grobov. Ne, v tednu pred prvim novembrom so ga že obkrožale nasmejane živali in lepo okrašena smrečica. Si je narobe navil budilko? Ima kak čuden koledar? Ali so morda trgovci že tako nestrpni in nemoralni, da nas imajo preprosto za norce? Pa ja niso mislili, da bomo letos pod dreveščkom namesto jasli in daril prižigali nagrobne sveče? Ali, da bomo na grobove nosili novoletne lučke in drevesca? Le kam to pelje? Morda mi bo naslednje leto Božiček kar v kopalkah ponujal nov hladilnik in senčnik za plažo … Alex Krebelj Danes je drugače. Praznikov je že toliko, da večina niti več ne ve, kdaj so in čemu so namenjeni, čeprav že krepko posegajo v njihove navade, žal pa tudi v zdravorazumsko obnašanje. Kako si drugače razložiti čisto osebno interpretacijo vsakega praznika, ki ga srečamo na koledarju. Poseganje v njegovo prvinskost, predvsem pa v obdobje, ko naj bi se ga praznovalo. Brez milosti si že vsakdo – tu seveda krepko prednjačijo trgovci – priznava pristojnost umeščanja prazničnega vzdušja v nedrje ozkih ekonomskih interesov. Ni pravil, ni pomislekov, ni morale, da le naivneži in otroci pograbijo priložnost in pokupijo, kar je možno pokupiti! Komplicirano? Ni. V praksi se to kaže tako: med pripravami na Dan spomina sem v eni od večjih trgovin že na vhodu srečal Božička!? Ja, njega osebno... V času, ko so se na plažah pogumni Tamara Maja Španjol M. s.p. Obala 130, Lucija 040 192 967 klasična masaža shiatsu masaža reﬂeksna masaža stopal pedikura in manikura depilacija TUDI LETOS VRAČAMO VSEM NAŠIM ZAVAROVANCEM STE MED NJIMI? IZBERITE VZAJEMNO DEJSTVO # 1: Naslednja premija naših zavarovancev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo nižja za 15 EUR. DEJSTVO # 2: Imamo najnižjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. DEJSTVO # 3: Izberite Vzajemno in prejeli boste paket dobrodošlice. Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova ulica 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z. Oglas A5 vračilo_(4-11-2014).indd 1 4.11.2014 16:03:56 5 November 2014 Strunjan v znamenju zlatega jabolka, čeprav letina ni najboljša Praznik kakija Strunjan – Praznik kakija v Strunjanu, ki ga vsako leto organizira tamkajšnje Turistično društvo Solinar ob finančni pomoči občine Piran in Krke, letos poteka od 14. do 16. novembra, čeprav „glavni zvezdnik“ povzroča težave. Zlatega jabolka, ki izhaja iz Kitajske, bo namreč letos v Strunjanu veliko manj kakor običajno. Kakiji so se najprej slabo oplodili, sedaj pa celo predčasno nezreli padajo z dreves. Predsednik TD Solinar Franco Giassi, ki ima tudi sam velik nasad, je precej razočaran nad pridelkom: „Težko je reči, kolikšen je izpad kakijev, a bo letina gotovo precej skromnejša kakor v preteklih letih.“ Kljub temu pa ni razlogov za paniko, kajti praznik kakijev, ki ga običajno obišče okoli 20.000 ljudi, bo seveda pote- kal tudi letos. Praznovanje s kulturnim programom in obetajočo vzporedno ponudbo bo odprl župan Peter Bossman, v Strunjanu pa ne bo zmanjkalo železnega repertoarja: pecivo s kakijem, kakijev sladoled, kakijeva krostata, kakijeva marmelada in seveda za prodornega duha domača kapljica iz kakijev, ki v hladnih novembrskih dneh kar sama zdrkne po grlu. Pričakujejo obiske iz vse Slovenije. Mimogrede, kupci zadnja leta radi povprašujejo predvsem po sorti zlatega jabolka, ki ga je mogoče jesti tudi, ko še ni umeden. Lani je bilo potrebno za gajbi- darju, zato iz marsikaterega co kakijev odšteti 6 evrov, za slovenskega kraja letos znova sorto vanilija pa še malce več. pripravljajo avtobusne prevoOboževalcev kakija je sicer ze, skupaj z organizatorji pa celo „na kontinentu“ vse več, seveda tudi obiskovalci upajo pa tudi strunjanski praznik se na lepo vreme. Še en dokaz, da je dodobra zasidral na kole- je možno iz običajnih majhnih stvari – zlato jabolko v Istri nikoli ni veljalo za posebej „plemenito“ sadje – napraviti dobro zgodbo... N.R., foto: boom.si www.primorski-utrip.si Nemočni pred vztrajno oljčno muho Portorož – Oljčni muhi letos očitno odgovarjata relativno vlažno vreme in temperatura, zato je že julija pobrala davek v strunjanskih nasadi in še ponekod drugje, kasneje pa je sadeže napadla še najmanj dvakrat. Rezultat pustošenja med oljčniki je približno 30 odstotkov manjši pridelek. 14 evrov, medtem ko velja v marketih uvoženo olje z enakim napisom celo do dvakrat manj, toda poreklo in kakovost sta pogosto vprašljiva. Kako deluje? Hudobna muha najprej zabode svoje ostro malo želo v lupino in vanjo spusti odmerek kisline, nato pa še jajčece, ki se hitro prelevi v rižu podobnega krepkega črvička. Mali požrešnež v nekaj dneh obkroži notranjost sadeža, poje maso in pod lupino pusti rjavo-črne ostanke. Ko nima več kaj “za pod zob”, zleze skozi črno luknjico, pade na tla, se zabubi v zemlji in naslednjo sezono vzleti v naravo kot nova muha ter seveda skuša ponoviti svoj škodljivi ciklus. Izkušeni mojstri za zatiranje oljčne muhe uporabljajo določene vabe in insekticid perfekcion. Pridobijo ga lahko le s posebnim izpitom, za katerega morajo odšteti 64 evrov. Na 1.778 hektarih oljčnikov s 350.000 drevesi dobrih tridesetih različnih sort (prevladuje istrska belica) bi primorski pridelovalci v običajnih razmerah stisnili okoli 450 ton olivnega olja, letos pa ga je zaradi neverjetnega napada oljčne muhe zagotovo 30 odstotkov ali 140 ton manj, saj so nekatera drevesa dobesedno prazna. Oljka se spomladi preprosto ni dobro oplodila. Nekateri napadeni plodovi so že sredi septembra začeli zoreti, vendar se pod lupino ne nahaja skoraj ni nič. Zaradi manjšega pridelka bo verjetno tudi cena nekoliko višja. Za liter ekstra deviškega je bojda potrebno odšteti celo N.R. 6 November 2014 Zgode in nezgode vedno razigranih junakov nočne kronike Široka duša ruska Domačin iz Kopra si je zaželel akcije, saj je v enem dopoldnevu klical na interventno številko 113 več kot 25-krat, česar zaposleni očitno niso sprejeli z navdušenjem. V pogovorih je bil vulgaren in žaljiv, prijavljal pa ni resnih zadev. Vedno budni so ga premeteno izsledili ter kaznovali zaradi lažne prijave. Pred malopridneži niso varni niti mlekomati, saj je v koprskega nekdo vlomil, odtrgal ključavnico na vratcih predala in odnesel približno 100 evrov. Ni ravno rop stoletja, toda nekje je pač potrebno začeti... oazah pa odplačajo davkoplačevalci... Že popoldan so imeli varuhi reda polne roke dela v Divači. Policista sta zaustavila 25-letnega domačina, ker sta zvito vedela, da ne poseduje vozniškega dovoljenja, po svetu pa je rohnel brez čelade na neregistriranem kolesu z motorjem. Ko je zagledal večna sovražnika, je vzel v roke manjšo okroglo posodo, za katero se je kasneje izkazalo, da je vsebovala tablete, ki so na seznamu prepovedanih substanc. Iz ne povsem jasnih razlogov je “dirkač” nato napadel policista, vendar sta ga obvladala in vklenila. Divačan je osumljen storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi, zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja so mu kolo z motorjem zasegli, odrejen preizkus alkoholiziranosti pa je pokazal 0,46 mg/l izdihanega zraka. V skladu s slovenskim cenikom sledi zasoljen račun za pet različnih dejanj. Proti večeru so redarji ustavili še smrkavega voznika motornega kolesa, ki je divjal po starem mestnem jedru Kopra. Modro-beli so ugotovili, da je 15-letnik vozil motorno kolo Gilera Runner 50 brez opravljenega izpita, vozilo pa je odjavljeno iz prometa že dobro leto, zato so mu ga zasegli. Nesojenega Valentina Rossija bodo kmalu osrečili še z obdolžilnim predlogom. Zlata Sredi temne noči, ko pošteni mladina! državljani spijo spanje pravičV eni od koprskih trgovin so nega, se je moški vinjen pripevarnostniki prijeli 32-letnega ljal do centra Kopra, za pogum domačina, ki je ukradel pršut je v roki držal kozarec z alkov vrednosti 12,47 evrov in si holno pijačo, pred tem pa je po že s tem zavrženim dejanjem koprski promenadi vozil pol po prislužil kazensko ovadbo. Za cesti, pol po pločniku (razumnameček se ni ravnal po uka- ljivo, da zgolj z eno roko ni bil zu varnostnika, zato mu je bil natančen kot običajno). Lovci izdan še plačilni nalog zaradi na kriminal so kombi kmalu kršitve Zakona o zasebnem zatem ustavili ter 27-letnemu varovanju. Kot ponavadi za vozniku iz okolice Kopra poštruco kruha obsediš v zaporu, magali do lepega, a še vedno ukradene milijone v davčnih ne vrhunskega rezultata 0,70 Turistična kmetija Medljan Agriturismo - Bauernhof - Farm tourism Cetore 29, 6310 Izola M: +386 40 626 784, E-mail: [email protected] mg/l, s čimer se je za las izo- Zvečer so “modrijane” poklicali iz portoroškega lokala, gnil noči v državnem hotelu. Tema je od nekdaj zaveznica kjer je kričal gost in sicer po nepridipravov in tako je v Hru- rusko. Takoj zatem so se oglašici državljanu Italije nekdo sili že iz naslednjega lokala ter po sončnem zahodu ukradel povedali isto. Seveda osebje ni temno moder osebni avto Fiat prosilo za prevod, policisti pa Uno z registrskimi številkami so neugnanega 47-letnega drTS 399096 (I), spoštljivega žavljana “Mat Rossiye” našli v letnika 1984. V vozilu so bili lokalu, kjer so ga že predhodoriginalni ključi, vredno pa je no poskušali umiriti natakarji, približno 100 evrov! Morda pa vendar jim ni uspelo. Ker je je prineslo mimo ljubitelja old- bil še naprej razposajen, mu je “višja sila” odredila pridržanje tajmerjev? ter mu kot turistično znameV Izoli je nekdo vlomil v polj- nitost razkazala tudi prisilna sko barako, od koder je ukra- sredstva za vezanje in vklepadel kopačico znamke Tomos in nje. Nekaj rubljev bo zamerazno ročno orodje. Do tod vse njalo lastnika, saj plačilni naobičajno, toda marljivi “polje- log sestavlja več številk kakor delec” je tudi posekal drevesa zmagovito loto-kombinacijo. ter rastline na parceli!? Lastnik je kljub nenadejani pomoči pri N.R. obrezovanju oškodovan za 500 www.primorski-utrip.si evrov. Naslednja številka Primorskega utripa izide 15. decembra. 7 November 2014 Večna borba med organi reda in kršilci zakonov poteka nenehno Zatočišče našli v Ankaranu Portorož – Italijanski varnostni organi so letos na območju Trsta zaznali porast prodaje kokaina, a ne za dolgo. Člane mednarodne kriminalne združbe so tudi s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov identificirali ter jim stopili na prste, saj so jim beli prah večkrat zasegli. Druga stran se kajpak ni takoj predala, kajti svoj posel je skušala nadaljevati, le da tokrat iz Slovenije. Vrh kriminalne združbe si je namreč v Ankaranu uredil ti. logistični center za hrambo in distribucijo večjih količin kokaina, vendar jim koprski kriminalisti v sodelovanju z italijanskimi kole- gi niso pustili dihati. Z operativnim delom so identificirali osumljene, ki so neprijavljeni živeli na območju Ankarana, in sicer štiri državljane Albanije, enega Italijana ter 62-letnega Slovenca. venskega državljana je bila povsem logistične narave. Kurirje kriminalne združbe je namreč prevažal iz Slovenije v Italijo do odjemalcev kokaina in nazaj. je bilo več kot očitno, da je bil prostor namenjen njegovim odjemalcem, saj jim je na ta način omogočil “zadetek” kar na njegovem domu, takoj po prevzemu droge. Naposled so zbrali dovolj Ugotovili so, da je 26-letni dokazov, da so prijeli vse Albanec večje količine droge osumljene, tako na območju Italije kot tudi Slovenije. Med celotno kriminalistično preiskavo je bilo na območju Slovenije zaseženo približno 717 gramov kokaina, katerega cena bi s prodajo na drobno v Italiji dosegla 65.000 evrov. Zgolj na območju Slovenije je bilo zoper osumljene zbranih zadostno število materialnih in drugih dokazov za podajo ovadbe. V kazenskem zakoniku je za prikrivanje zagrožena zaporna kazen do enega leta, za “dilanje” pa od 3 do 15 let. V bližini se je z zakonom zapletel tudi brezposelni 23-letnik z območja Slovenj Gradca, pri katerem je ostro policijsko oko ob pregledu vozila v prtljažnem prostoru opazilo dve kartonasti škatli, v njih pa je ležala konoplja. V osmih manjših PVC paketih sta bila 2 kg “trave”, ki je bila namenjena nadaljnji prodaji na obalnem območju. Vrednost opojnega zelenja znaša približno 8.000 evrov, na drobno pa bi bila vredna tudi trikrat več. pretihotapil iz Italije v Slovenijo, jo prepakiral v manjše ovitke in jih poskril v naravna skrivališča v Ankaranu. Nato je s pomočjo ostalih članov združbe naročeno količino pretihotapil v Trst, kjer so drogo preprodali odjemalcem, ti pa so jo razpečevali na drobno v Italiji. Naloga 62-letnega slo- Hranil je 1090 injekcij!? Živahno je bilo tudi na Kozini, kjer je 47-letni domačin osebi z Goriške ter dekletu iz Kopra preprodal manjše količine prepovedane droge. V preiskavi so mu zasegli zavojček z 22,25 gramov neznane prašnate snovi, katero so že poslali na analizo. Poleg tega niso spregledali večjega števila že uporabljenih injekcijskih brizgalk in jih skupno našteNepridipravi vedno in povsod prežijo na svojo priložnost li kar 1090 (sic!), našli pa so tudi nekaj praznih plastenk Metadona, alkoholnih vatic in Portorož – Previdnost je mati modrosti, policisti pa zadnje tedne ostalega pribora, zaradi česar opozarjajo na nevarnost ob dvigu denarja na bankomatih. Vedno budni so namreč po celotni državi obravnavali več primerov, ko nekateri iz bankomatov niso prejeli denarja in tudi Koper ni bil izjema. Pazljivo na bankomatu! Storilci so namreč zmanipulirali bankomat, zato oseba, ki je opravila dvig, denarja ni dobila. In kako ukrepati? Policija svetuje, naj bo oškodovanec v takem primeru pozoren na okolico, saj so storilci praviloma še vedno v bližini ter čakajo, da se odmakne od bankomata in nato poberejo njegov trdo prisluženi denar z letvice, ki bankovcem preprečuje izhod. Kdor bi opazil sumljivo osebo ali vozilo, naj nemudoma pokliče na 113 ter počaka v bližini bankomata. Če je le možno, velja kar na istem bankomatu takoj preveriti stanje na računu, s klicem na telefonsko številko, ki je navedena na zadnji strani bančne kartice, pa lahko ugotovite, če je bil dvig dejansko opravljen. Ukradli invalidski voziček! Nekateri resnično kradejo kot srake, čeprav bi njihov plen občasno bolj sodil v rubriko “Saj ni res, pa je”. Tako so v Kopru 56-letnemu domačinu na parkirnem boksu za invalide ukradli invalidski voziček znamke Küschall Champion, ki je sicer vreden več kot 1000 evrov! Modro-beli so že naslednji dan prišli na sled 41-letnemu Hrvatinčanu, mu voziček zasegli in ga zmagoslavno predali srečnemu lastniku. N.R. www.primorski-utrip.si 8 November 2014 Utripov intervju: Matjaž Krajnc, direktor Zdravstvenega doma Piran Diplomanti ne znajo samostojno delati! Portorož – Zdravstvo je v Sloveniji pogosto na udaru in le redko je slišati kaj lepega o „bogovih v belem“, zato je prav, da o svojih težavah spregovorijo tudi sami. Priložnost za razmišljanje smo ponudili prvemu človeku obalnega zdravstvenega doma dr. Matjažu Krajncu. Po svoje je piranska ustanova specifična zaradi turizma. Kako obvladujete povečan pretok v poletnih mesecih? „V občini Piran imamo dolgo tradicijo ločene zdravstvene obravnave turistov. Dejavnost se je začela v Termah Portorož nekje okoli leta 1982, ko so bile terme še sestavni del Zdravstvenega doma Piran. Poleti l. 1984 sem v novo zgrajenem »začasnem« objektu zdravstvenega doma v Luciji (otvoritev 1979. leta) pričel svojo strokovno in delovno kariero v preseljeni Ambulanti za turiste. Vse do danes ambulanta redno deluje v poletnih mesecih, ko je turistov največ. Turisti so specifični pacienti, saj celo ob najmanjših težavah in potrebah po obisku v ambulanti zahtevajo takojšen pregled. Ne zanima jih stopnja nujnosti, kajti njihovega dopusta je izredno škoda za posedanja ali celo postopanje po čakalnicah. S takšnimi težavami se srečujemo še sedaj, ko ambulanta ne deluje in iščejo zdravniško pomoč pri zdravnikih, ki imajo obveznosti do »lastnih« pacientov ter pacientov svojih odsotnih kolegov. Turisti resnično predstavljajo dodatno breme pri organizaciji dela, so pa zelo hvaležni pacienti. Ambulanta je že več kot 10 ali 15 let financirana tudi s strani ZZZS, vendar je vedno delovala v bistveno večjem časovnem obsegu. Zato moramo stroške pokrivati tudi s prihodki »samoplačniških« storitev in naših drugih virov. Specifičnost te ambulante je tudi to, da se v njej ni nikoli izvajalo primarnega zdravljenja ali zgolj NMP (nujna me- Za lažje razumevanje zdravniške problematike velja pojasniti nekaj okrajšav: ZZZS - zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki izvaja obvezno zdravstveno zavarovanje ZZZ - združenje zdravstvenih zavodov CUS - center urgentnih služb NMP - nujna medicinska pomoč PHE - prehospitalna enota ZD - zdravstveni dom ORL - otorinolaringologija in cervikofacialna kirurgija vozilom in tehnikom-šoferjem za prevoz obolelih ali poškodovanih. Žal so nesporazumi s sosednjimi izvajalci precejšnji, zato ta služba vse prepogosto deluje kot PHE (prehospitalna) enota. To urgentno dejavnost smo v občini Piran vpeljali sočasno s centralizacijo obalne dejavnosti NMP v splošno bolnišnico Izola. Od vsega začetka delovanja moram dopovedovati našim občanom, da je ta služba res ustanovljena zaradi turizma in oskrbuje tudi turiste, vendar je organizirana kot »podaljšana roka« CUS (Center urgentnih služb) predvsem za potrebe domačinov.“ Kako se vključujete v Center urgentnih služb, ki po novem na Obali deluje samo pri vas? Prednosti in slabosti, priložnosti in pomanjkljivosti? dicinska pomoč), ampak vse ostale storitve, ki se jih lah- „O takšni organizaciji smo ko nudi v kratkem času in bi sanjali leta, toda šele pod minibilo samo zaradi njih nerodno strsko taktirko dr. Marušiča se odhajati domov k izbranemu je rodila prava centralna urgenzdravniku. Čeprav je izračun financiranja narejen izključno na podlagi podatkov migracije pacientov naše občine, nam v ambulanto usmerjajo paciente s cele slovenske obale, celo iz Ankarana, prihajajo pa tudi številni slovenski turisti iz celotne severne polovice Istre. V zadnjih letih smo ambulanto za turiste nadgradili s sočasnim izvajanjem NMP za vse prebivalce in turiste ter jo preimenovali v Poletno ambulanto. Deluje tri mesece v letu od 7.00 do 24.00. Zadnji dve leti je ta služba financirana tudi s strani ZZZS kot NMP-A z dodatnim tna služba. Namen je bil dvig kvalitete zdravstvenih storitev NMP, povečanja dostopnosti do širšega kroga diagnostičnih storitev ter hitrejši pretok strokovnih in administrativnih informacij. Praksa je pokazala, da fizično zmanjšano dostopnost za nekatere prebivalce Obale odtehta večja »strokovna« dostopnost. To je sistem, ki so ga trasirali že sami pacienti, saj so pogosto zaradi resnejših težav hodili kar direktno v bolnišnico, v zdravstvenih domovih pa so koristili storitve, ki niti ne sodijo v NMP. Služba je bila sprva organizirana samo za čas dežurstva, za zdravstvene domove pa je pomenila takšna centralizacija »prihranek« pri številu zdravnikov. Le-tega smo pretopili v dopolnitev organizacije, kadra in osnovnih sredstev in tako imamo med vikendi in prazniki čez dan tudi dodatnega pediatra, zdravstveno dispečersko službo ter dodatno reševalno vozilo. Žal se še vedno soočamo s 9 November 2014 številnimi organizacijskimi in finančnimi težavami, ki izvirajo predvsem iz financiranja te dejavnosti vsem trem obalnim zdravstvenim domovom, saj se moramo neprestano dogovarjati in iskati kompromise. Najbrž je s tem precej oviran razvoj te službe, osebno pa si želim, da bi v najkrajšem času prešla v »24/7« dejavnost. Vsi majhni zdravstveni domovi v Sloveniji, ki imamo financirano samo NMP A dejavnost, se soočamo s problemom izvajanja dnevne NMP službe ob sočasnem izvajanju redne ambulantne dejavnosti. Z dodatnimi sredstvi, ki nam jih trenutno obljublja Ministrstvo za zdravje, bi bilo takšno centralno službo mogoče zelo hitro urediti. Žal so še vedno v neskladju različni interesi treh obalnih zdravstvenih domov in nerešeni tekoči problemi. Zdravniki bi morali denimo bolj dosledno izvajati zdravljenje na domu in ustrezno spoštovati dolžnosti nadomestnega zdravnika. Najboljša – žal tudi najdaljša in najtežja – pot do izboljšanja našega CUS je združitev treh obalnih zdravstvenih domov. Žal tudi urgentni centri ne prinašajo nič dobrega, saj želijo vodilni predvsem priti do denarja obstoječe mreže NMP, delo in odgovornost pa pustiti na primarnem nivoju.“ Težave imate pri zagotavljanju kadra za izvajanje dežurne službe. Kako rešuje to problematiko? cializacije skoraj ne doživijo problemov primarne službe. Sodelovanje v službi NMP na primarnem nivoju je večini pravi užitek in velika doza prakse, katere jim organiziran sistem izobraževanja ne nudi. V zadnjem letu nam povzroča težave zagotavljanje dnevne obveznosti NMP. Ker smo majhen zavod in dobimo zgolj dodatek v višini ene tretjine pripravljenosti za zagotavljanje NMP ob rednem ambulantnem delu, nimamo vira za nadomeščanje tistih zdravnikov, ki ne morejo izvajati NMP. Po zakonu o zdravniški službi smo zavodi kot organizatorji NMP zadolženi poiskati nadomeščanje in nadomestiti upravičeno »nesposobne«. „Že vrsto let se poslužujemo pogodbenih sodelavcev (tudi iz drugih obalnih zavodov) za izvajanje NMP službe v času Na ZZZS pravijo, da je bilo to dežurstva. Vedno znova se vedno mišljeno le za čas dežuzaposlujejo mladi zdravniki, rstva, na ZZZ (Združenje zdraki že vrsto let do konca spe- vstvenih zavodov) pa citirajo dopolnjen zakon o zdravniški službi, v katerega se je pred nekaj leti vrinila obveznost nadomeščanja s strani organizatorja. V takšnih primerih se Združenje premedlo odziva na naše težave. Grozi nam razpad dnevne NMP, saj se bojim, da bo po končanem delovanju poletne (urgentne) ambulante kar polovica zdravnikov splošne medicine izkazala svojo zdravstveno nesposobnost izvajanja NMP.“ Kako se soočate s prepovedjo zaposlovanja kadrov, ki velja za vse javne službe v državi? Matjaž Krajnc, dr. med. je bil rojen v Postojni 27. marca 1957. Dve leti kasneje so se starši preselili v Koper, kjer je zaključil osnovno šolo Janko Premrl Vojko, ki je nekoč stala dobrih 50 m od bloka, v katerem je stanoval. Tudi gimnazijo je zaključil v Kopru in se leta 1976 vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Študij je dokončal l. 1982 in se po obvezni vojaščini ter stažu čez dve leti zaposlil v ZD Piran, pol leta kasneje pa že delal na ORL (otorinolaringologija in cervikofacialna kirurgija) oddelku v Piranu. Specializacijo je 1989. dokončal na ORL kliniki v Ljubljani ter dve leti kasneje dal odpoved v bolnišnici Izola. Kariero je nadaljeval kot podjetnik in zasebnik na zdravstvenem in trgovinskem področju, kar mu je omogočilo, da je leta 1993 izpolnil pogoje za direktorja ZD Piran. Letos so mu občinski organi 1. julija že šestič izdali soglasje za direktorja ZD Piran. „Nismo zavod v ekspanziji in potemtakem ne zaposlujemo novih kadrov. Iz prepovedi je izvzeta služba NMP, zato večjih težav nimamo. Nekaj rezerve je še v tehnično-administrativnem kadru, sicer pa je prepoved zaposlovanja tudi dobro orodje za izvajanje racionalizacije in lep »izgovor«, ko npr. po upokojitvi delavca ni mogoče zaposliti novega.“ Kako v krizi sodelujejo zaposleni in kako jih motivirate? „Dobri delavci s pripadnostjo podjetju tudi v krizi najdejo izziv in nimajo težav s tim- skim delom ali izpolnjevanjem delovnih obveznosti. Moram pohvaliti zaposlene, ki se zelo strpno odzivajo na neprestano zmanjševanje finančnih sredstev. Zame je bilo vedno najpomembnejše spodbujanje samoiniciativnosti in odgovornosti do dela, toda omejevanje izobraževanja in strokovne rasti kadra naredi svoje.“ Ali se aktivno vključujete v javne razprave o tem, kakšen naj bo sodoben sistem zdravstvenega varstva? Kakšna bi po vašem mnenju morala biti reforma zdravstvenega sistema? „V naši zdravstveni politiki me grozno moti, da se po prvih letih nepremišljenega podeljevanja koncesij (kdor si jo je zaželel, jo je dobil) različne stranke še vedno prepirajo, ali so boljši izvajalci zdravstvenega varstva zasebniki-koncesionarji ali občinski oz. državni javni zavodi. Prepričan sem in dalo bi se dokazati, da to ni odvisno od statusne oblike izvajalca, temveč preprosto od človeških lastnosti in sposobnosti zdravnika. Dejstvo je, da že imamo mešan javni zdravstveni sistem z zasebnimi in »državnimi« izvajalci, zato bi bilo nujno potrebno izboljšati pravila delovanja. Politika pa ves čas razmišlja samo v dve skrajnosti – kako nadaljevati z »divjo« privatizacijo ali kako vrniti zdravstveni sistem v prejšnje stanje osemdesetih let. Izhajati je potrebno iz tega, kar imamo in najprej urediti obstoječi sistem, ga analizirati ter izboljšati v smer povečanja. Ker sem eden redkih direktorjev, ki razmišlja v smeri pozitivnega vpliva zasebništva na javni zdravstveni sistem, v krogih ZZZ nisem najbolj priljubljen in sem vedno preglasovan. Razumem pozicijo direktorjev zdravstvenih domov, ki ščitijo svoj poslovni interes in razumem kroge zagovornikov zasebništva v zdravstvu. Zdravstvena politika bi morala na probleme gledati z višje perspektive, povzeti vse pluse obeh »sistemov« in kompromisno urediti ter uskladiti de- 10 lovanje obstoječega javno-zasebnega partnerstva. Seveda pa je ustvarjanje kompromisov zelo trdo in naporno delo. Lažje je verjeti eni ali drugi skupini zagovornikov. Menim, da je v zdravstvu vse preveč relativno malih organizacijskih in finančnih problemov, ki dušijo normalno delovanje zdravstva in jih ni mogoče reševati z velikimi reformami. Zato pogrešam tesno povezavo med politiko in izkušenimi »operativci«. Vse preveč se na vrhu politične strukture znajdejo ljudje, ki so November 2014 prepričani, da vse vedo in se ne povezujejo z bazo, zakone pa pišejo uradniki. V nebo vpijoče težave so npr. diplomanti medicinske fakultete, ki po končanem šestletnem študiju niso sposobni samostojno delati, nepravično porazdeljen denar med strokami (nekatere so hudo podcenjene), povsem nerealne vrednosti številnih storitev ter absurdni odgovori ministrov in direktorja ZZZS, ki na pripombe lakonično odgovarjajo »so pa pač druge storitve precenjene«.“ Kako gledate na vlogo blemov malih zavodov. Zelo Združenja zdravstvenih za- me moti, da se znotraj Združenja aktivnosti dogovarjajo vodov? s preglasovanjem, zato so bili „ZZZ je nujna cehovska včasih sprejeti tudi ukrepi, ki organizacija, ki tekoče sleso bili celo v nasprotju z intedi spremembam in novostim resom nekaterih zavodov. Kot zdravstvene politike in jo skozi pravi moj računovodja, je že tripartitna pogajanja z Minidovolj, da vsako leto sestavijo strstvom in ZZZS tudi aktivno zbornik »Podatkov in kazalcev ustvarja v vsakoletnem dogoposlovanja zdravstvenih zavovoru. Pogrešam več poguma dov Slovenije«, ki je izredno in agresivnosti, več dogovorov uporabna publikacija.“ in soglasja z ostalimi predstavniki izvajalcev, predvsem z N.R. Zdravniško zbornico, pa tudi www.primorski-utrip.si več posluha in reševanja pro- Predstavitev Zdravstvenega doma Piran Dejavnost se opravlja na petih lokacijah, skupaj z zasebniki pa predstavljajo celotno javno mrežo osmih lokacij na različnih naslovih v Piranu, Portorožu, Luciji, Sečovljah in Strunjanu, od 1.7.2010 pa tudi v koprski občini. Specifičnost Zdravstvenega doma Piran je koordinacija in povezovanje vseh dejavnosti javnega zdravstva v občini, torej povezujejo vse zasebnike koncesionarje ter izvajalce v sklopu ZD. Sodelovanje je zelo dobro in v obojestransko korist. Zaradi požrtvovalnosti in pripadnosti zasebnikov enovitemu javnemu zdravstvenemu sistemu v občini so prav z njihovo pomočjo rešili marsikatero organizacijsko težavo v svoji hiši. V celotnem Zdravstvenem domu je zaposlenih 42 delavcev, pred privatizacijo leta 1993 pa jih je bilo 112. ZD PIRAN ZASEBNIKI PIRAN - Medicina dela, prometa in športa - Laboratorij- odvzem - Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od drog - 2 amb. splošne/družinske medicine PIRAN - Ambulanta splošne in družinske med. - 2 zobni ambulanti za odrasle - Zobotehnični laboratorij - Medicina dela, prometa in športa - Šolska zobna ambulanta PORTOROŽ - ORL ambulanta (izvaja CKSG Portorož) - Šolska zobna ambulanta LUCIJA - 2 Amb. splošne/družinske medicine - Dežurna zobna ambulanta - Sterilizacija - Patronažna dejavnost - Nega na domu - Pedopsihiatrična ambulanta - Dežurna služba in ambulanta za turiste - Diagnostični laboratorij, centralni RTG kabinet - Ambulanta klinične psihologije - Diabetologija KOPER - ORL ambulanta - Pedopsihiatrična ambulanta - Klinična psihologija PORTOROŽ - Zobna ambulanta za odrasle LUCIJA - 2 amb. splošne/družinske medicine - Zobna ambulanta za odrasle - Ambulanta oralne kirurgije - Ortodontska ambulanta - Patronažna dejavno - Internistična ambulanta - Ginekološka ambulanta - Šolska zobna ambulanta - Dispanzer šolske medicine - 2 Pediatrična dispanzerja - Pedontološka ambulanta - Zobozdravstvena preventiva - Pulmologija SEČOVLJE - Ambulanta splošne in družinske med. - Zobna ambulanta za odrasle - Zobotehnični laboratorij STRUNJAN - Izpostava pedontološke ambulante Zaradi tradicije dveh zdravilišč, Terme Portorož in Zdravilišče Strunjan, je vsa fizioterapija organizirana pri njih. 11 November 2014 Občina Piran kot vsako leto počastila svoj praznik Liviu Jakominu najvišje priznanje Piran – “Najbolj turistična slovenska občina” 15. oktobra obeležuje svoj praznik kot spomin na ustanovitev prvega mornariškega odreda Koper l. 1944, zato je 17. oktobra v Avditoriju Portorož potekala osrednja slovesna prireditev, tokrat pod naslovom Kraji, kjer je sreča doma. je sekretar Obalnega komiteja ZKS, predsednik Skupščine obalnih občin, delegat v Skupščini SRS in podpredsednik Zbora občin, član Izvršnega sveta SRS, predsednik Komiteja za promet in zveze ter generalni konzul SFRJ v Trstu. Bil je tudi direktor energetsko-industrijske cone v Luki Ko- Livio Jakomin z Zlatim grbom občine Piran za življenjsko delo na področju pomorskega prometa ter visokega šolstva. Foto: A.V.S. Kot običajno so tudi letos per, dva mandata predsednik podelili Zlati grb občine Pi- NS v Intereuropi ter član NS ran, katerega je prejel prof. Slovenskih železnic. dr. Livio Jakomin, in sicer za Dr. Jakomin je kot profesor, življenjsko delo na področju raziskovalec in publicist objarazvoja pomorskega prometa vil prek 300 člankov, referatov ter visokega šolstva. S svojim in razprav. Kot avtor in soavtor delom je imel močan vpliv na je napisal 26 študij, elaboratov gospodarsko, politično in kul- in ekspertiz, tri univerzitetne turno življenje tako v piranski učbenike, tri monografije o občini kot na širšem Primor- lukah Severnega Jadrana in o Priznanje koprskemu pristanišču za okoljsko prijazskem, s svojo aktivnostjo, Luki Koper, dve kulinarični nost in družbeno odgovornost strpnostjo ter zagnanostjo pa je deli (nagrajeni v Pekingu in prispeval k trajnemu napredku Londonu) ter knjigi Vas, ki je in ugledu Pirana, so zapisali v več ni in Na meji. Za svoja dela obrazložitvi. je prejel številna priznanja in Livio Jakomin se je sicer ro- odlikovanja – doma in v tujini, Koper – Edino slovensko pri- be. Pri vseh naštetih primerih dil 8. aprila 1940 v Pradah. med drugim Red dela z zlatim stanišče si je prislužilo letošnjo so odpadke, ki bi sicer končali Osnovno šolo je obiskoval v vencem, Red za zasluge Re- nagrado združenja evropskih na deponijah, izkoristili in jih Čežarjih, nižjo gimnazijo v publike Italije, Red za zasluge morskih pristanišč ESPO (Eu- predelali v surovine. Kopru. Maturiral je na Srednji Republike Slovenije in Plaketo ropean Sea Ports Organisati- Nagrado, ki so jo podelili na pomorski šoli v Piranu, diplo- Hrvaškega društva za znanost. on)! V finalu za nagrado, ki jo slovesnosti v Bruslju, je prevmiral pa na Pomorski akademi- Je član Znanstvenega sveta za združenje vsako leto podeljuje zel predsednik uprave Luke ji v Splitu. Magistrski študij je promet Akademije znanosti okoljsko najbolj prijaznim in Dragomir Matić, ki je ob tem končal v Ljubljani, leta 1985. in umetnosti Hrvaške, pa tudi družbeno odgovornim pri- dejal: »Ponosni smo, da je Kopa je doktoriral na Fakulteti častni doktor Univerze na Pri- staniščem v Evropi, je Luka per na področju okoljevarstva Koper premagala veliko večja primer dobre prakse vsem osprometnih znanosti v Zagrebu. morskem. Svoje pomorske in pedagoške Njegovo delo je bilo vseskozi pristanišča: špansko Huelva, talim evropskim pristaniščem. delovne izkušnje si je prido- usmerjeno k napredku sloven- portugalsko Lizbono, franco- V zadnjih desetih letih smo bil na ladji kot oficir krova in ske Istre in občine Piran. Kot ski Marseille in nizozemski v postopke in tehnologije za poveljnik ter jih nadgradil na predsednik Obalne skupnosti Rotterdam. zmanjševanje vplivov pristasrednji pomorski šoli kot pre- je uspešno koordiniral projekt Tema letošnjega tekmovanja niške dejavnosti na okolje vlodavatelj, na Višji pomorski šoli izgradnje višinskega vodovo- so bili inovativni okoljski pro- žili več kot 30 milijonov evrov. pa kot višji predavatelj, docent da, ki je omogočil, da je zaledje jekti. Luka Koper je prijavila Tudi v bodoče bomo skrbeli, da in dekan. Na Visoki pomorski slovenske Istre pridobilo zdra- projekt No waste, just resou- bo Koper ostal zeleno pristaniin prometni šoli je bil šef kate- vo pitno vodo. V istem obdob- rces! (Nič odpadkov, le viri!), šče, prijazen do naših sosedov dre in izredni profesor, na Fa- ju je Obalna skupnost dosegla ki obravnava primere dobrih in v zadovoljstvo našim sodekulteti za pomorstvo in promet velik napredek pri umeščanju praks pri ravnanju z odpadki v lavcem, katerim gre zahvala za pa prodekan ter redni profesor. posameznih visokih in višjih koprskem pristanišču. Tako so prejeto nagrado.« Poleg pomorskega in peda- šol z Univerze v Ljubljani in predstavili sistem prekrivanja Luka Koper je bila sicer letos razsutih tovorov z odpadno ce- že tretjič v finalu za nagrado goškega dela je dr. Jakomin Mariboru v obalne občine. lulozo, kompostiranje (prede- ESPO. S projektom Živeti s opravljal pomembne politične A.V.S. lovanje organskih odpadkov v pristaniščem (komuniciranje in gospodarske funkcije. Bil kompost) in uporabo morskega z lokalnimi skupnostmi) in s mulja za izdelovanje zidakov projektom za najmlajše obiter drugega gradbenega mate- skovalce pristanišča ji je to nariala, odpadni les od pretovora mreč uspelo že v letih 2010 in blaga pa uporabljajo za ogre2011. A.V.S. vanje prostorov upravne stav- Najboljši v Evropi 12 November 2014 Nove nastanitvene kapacitete za bodoče akademike Iz samskega študentski dom Koper – Ob koncu oktobra so v Prisojah predali namenu prenovljen študentski dom, kar je za neumorne “knjigožere” fakultet Univerze na Primorskem zelo dobrodošlo. Študentskih sob namreč primanjkuje, kakor potrjuje tudi direktorica zavoda Študentski domovi Astrid Prašnikar: »Na Univerzi na Primorskem se že nekaj let soočamo s pomanjkanjem lastnih namestitvenih kapacitet za študente (približno 700), zato so vsakršne nove zelo dobrodošle. Pomembna pridobitev v letošnjem študijskem letu so zasebni študentski domovi, med katere spada tudi najnovejši v Prisojah.« Originalno je šlo za samski dom, ki je bil zgrajen l. 1966, 15 let kasneje pa so njegove kapacitete povečali. Takrat je bila namreč potreba po dodatnih pristaniških delavcih velika in resursov v Kopru malo, mnogi delavci pa so zato prihajali od daleč. Danes so razmere drugačne. Pristanišče je teh- črtujemo pa tudi posodobitev ogrevalnega sistema z nabavo toplotnih črpalk ter ureditev okolice in parkirišča,« je povedal Darko Grgič, direktor hčerinske družbe Luka Koper Pristan, ki ob tem poudarja, da je bilo ključno sodelovanje z zavodom Študentski domovi in Univerzo na Primorskem. Kot dodaja, sta pomagala pri vzpostavitvi standardov za bivanje študentov ter pri prijavi za pridobitev koncesije za subvencioniranje bivanja študentov. Za letošnje študijsko leto so jih pridobili 60, prihodnje leto pa bodo subvencije zaprosili še za preostalih 100 ležišč. Nekoč samski, danes študentski dom. nološko napredovalo, Koper pa ni zgolj pristaniško, ampak tudi univerzitetno mesto. Vse večje potrebe po študentskih sobah so ponudile priložnost, da objekt v Prisojah prilagodijo razmeram na trgu, zato so sobe prenovili v skladu s standardi, ki veljajo za študentske Foto: zivetispristaniscem.si Sicer pa nameravajo urediti tudi prehrano za bodoče akademske državljane. Že zdaj njihova kuhinja ponuja tople obroke, s 1. januarjem pa naj bi pridobili subvencijo za študente in jim tako organizirali prehrano na bone. bivalne enote. Prenova treh etaž (90 ležišč) je trajala približno dva meseca. »Zamenjali smo opremo po sobah, laminat na tleh in pohištvo v kuhinjah, tako da so sedaj sobe primerno urejene za študente. Matična Ajda Vanessa Simonic družba Luka Koper je financirala prenovo kopalnic, na- Zrcalce na steni povej, kdo je najlepši v deželi tej Nagrade tudi v Slovensko Istro Portorož – V portoroškem Avditoriju so v sklopu Dnevov slovenskega turizma že 23. leto zapored podelili nagrade v okviru projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna. Izola je osvojila kar dve prvi mesti, in sicer v kategoriji turistični kraji, največ glasov je požela tudi v glasovanju preko spleta, Koper pa je postal zmagovalec med večjimi mesti. Pri projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna gre za tekmovanje slovenskih mest in krajev na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti. Projekt že prerašča v vseslovensko gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost, ki je po mnenju Turistične zveze Slovenije pogoj za uspešen razvoj turizma. V naši državi obstaja več kot 600 turističnih društev z okoli 200.000 prostovoljci, ki sodelujejo v tradicionalni akciji, vanjo sta torej vključena vsaka deseta Slovenka oziroma Slovenec. Nagrade so bile podeljene v skupno 15-ih kategorijah, letošnji zmagovalci akcije pa so: med večjimi mesti Koper, med srednjimi Ptuj in med manjšimi Cerklje na Gorenjskem. V kategoriji turističnih krajev je 1. mesto pripadlo Izoli, med zdraviliškimi Podčetrtku, med izletniškimi pa Veliki Polani. Izola je prepričala predvsem z bogato kulinarično ponudbo lokalno pridelane hrane, s najbolje ocenjen Petrolov serkatero zagotavlja avtohtono, vis je v Pivki. Prvo mesto med pristno in svežo domačo hrano mladinskimi prenočišči je zasedel YH Pod Voglom, najlepše mestno jedro je v Kranju z lokalno atrakcijo AVS, najboljše trško jedro ima Šafarsko in vaško Galicija. Zmago med gasilskimi domovi zgrajenimi do leta 1970 je odneslo PGD Podv lokalnem okolju. K zmagi je nart, PGD Ponikva pri Žalcu prispevala tudi urejenostjo par- pa med domovi zgrajenimi po kov in krožišč ter ostalih ze- letu 1970. Glas ljudstva preko lenic, lepo urejenih ekoloških spleta je presodil, da prvo mesotokov in tržnice, živahni utrip to med večjimi mesti pripade mediteranskega mesta ter čista Velenju, med zdraviliškimi in urejena kopališča. kraji je največ glasov prejela Med kampi je prvo mesto os- Topolšica in med turističnimi vojil Kamp Menina, najboljša kraji Izola. tematska pot je postala Vinoto- N.R., foto: Aleksander Golob ur pot Svečina – Ratsch a.d.W., 13 November 2014 V Izoli zberejo vse več nevarnih odpadkov Bolj ozaveščeni Izola – Premična zbiralnica je oktobra ponovno dobro opravila svoje delo, kajti Komunala Izola je namreč z njo izpeljala že drugo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v tem letu, tokrat pa so zbrali nekaj več kot tono, kar je več kot v prejšnjem letu. ski občani vedno bolj ozaveščeni glede pravilnega ravnanja z odpadki, s katerimi dokazujemo, da nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo,« so povedali na Komunali. Z akcijo so občanom omogočili odvoz nevarnih odpadkov kot so stara zdravila, kozmetika, uporabljeno jedilno olje, odslužena svetila, razne kemikalije, barve, laki, topila itd. Letos so zbrali 67 kg več nevarnih odpadkov kot oktobra lansko leto, največ pa je bilo odpadnega jedilnega olja in akumulatorjev. Nihče ne izpušča manj ogljikovega dioksida Akcija dokazuje, da trend zbiranja nevarnih odpadkov narašča, kar kažejo tudi številke: leta 2011 je bilo v majski in oktobrski akciji zbranih 1.074 kg, v l. 2012 2.065 kg, lani 2.302 kg, letos pa 2.315 kg nevarnih odpadkov. »Naraščajoči A.V.S. trend je še en dokaz, da so izol- Avtobus prek mobilnika Koper – Uporabniki javnega mestnega potniškega prometa v Kopru so bogatejši za novo aplikacijo MOKBus, s katero lahko spremljajo prihod avtobusov v realnem času. Aplikacija je brezplačna, deluje pa na mobilnih telefonih in tablicah z nameščenim operacijskim sistemom Android. Z njo se boste lahko prebili do zemljevida vseh prog in postajališč ter seznama postajališč z informacijami o progah in odhodih avtobusov. Z aplikacijo boste lahko tudi v realnem času spremljali trenutno lokacijo avtobusa na progi. Izola prehitela leto 2020 Izola – V okviru natečaja EKO vozni park je časnik Finance občini Izola podelil priznanje zaradi absolutno najmanjših izpustov ogljikovega dioksida – 95,6 grama na kilometer – v voznem parku. Tako nizki povprečni izpusti so namreč načrtovani šele za l. 2020, izolski občini pa je to uspelo že danes. izpusti, sodelavce učijo varčne vožnje in ob tem strogo nadzirajo stroške voznega parka. Za vozni park štejejo podjetja z vsaj petimi službenimi vozili, ki so v lasti ali dolgoročnem najemu podjetja. Letos je sodelovalo več kot sto slovenskih podjetij. V okviPovezavo do aplikacije lahko najdete na spletni strani Mestne ru projekta poiščejo in nagradiobčine Koper www.koper.si. jo podjetja, ki imajo v voznem parku avtomobile z nizkimi A.V.S. oglas_hartis.pdf 1 9/24/14 1:24 PM Nagrade so bile, poleg omenjene, podeljene še v naslednjih kategorijah: Simobil je dobil priznanje v kategoriji podjetij z velikim voznim parkom, Generali Zavarovalnica je prejela nagrado zaradi najbolj učinkovitega voznega parka glede na velikost in izpuste ogljikovega dioksida, Big Bang zaradi najbolj zmanjšanih izpustov ogljikovega dioksida voznega parka v zadnjem letu (iz 140 na 115,6 grama na kilometer) in Canon Adria za zmago v ekološki relacijski vožnji EKO izziv 2014, kar ji je uspelo s Toyoto Auris TS hybrid 3,4 litre. C M Y CM MY CY CMY K Akcija velja v mesecu oktobru 2014 v papirnicah Hartis: v TPC Lucija, Supernova Koper in Qlandia Nova Gorica. A.V.S. 14 November 2014 DENTALNI CENTER NA HRVAŠKEM RIJEKA E DRAMALJ PROBLEMI Z ZOBMI Vsak teden PRIVARČUJTE ČAS IN DENAR... ...PODARITE SI BOLJŠE! VARNOST: KAKOVOST: VARČEVANJE: HITROST: KOMFORT: GARANCIJA: Visoko kvalificirano osebje Materiali visoke kvalitete Lahko privarčuješ 60% Kompletne intervencije v enem dnevu Te odpeljemo in pripeljemo domov Delo z garancijo PREVOZ IZ SLOVENIJE Pozanimaj se za dan in čas odhoda RIJEKA tel. 00385 51 262 363 email: [email protected] DRAMALJ tel. 00385 51 786 713 email: [email protected] 15 November 2014 Kultura ni (vedno) povezana zgolj z urbanimi naselji V Padni prenovili kulturni dom Portorož - Kulturni dom Božidarja Jakca v Padni je v teh mesecih dobil novo preobleko, kar je bilo zelo dobrodošlo, saj ga je zob časa v notranjosti že močno načel. Zgrajen je bil leta 1946 in razen sanacije strehe ter pročelja večjih gradbenih posegov do letos ni bil deležen. Dom ni bil toplotno izoliran, dotrajana je bila tako lesena konstrukcija kakor tudi Pri razvoju električne mobilnosti, nakupu električnih vozil in postavitvi polnilnic za električna vozila aktivno deluje tudi občina Piran. Pridobili so namreč dva električna buska za prevoz 17-ih oseb, električno vozilo Dostavko (vsi so bili nabavljeni v sklopu projekta Adria move it!), vozilo na enak pogon za prevoz oseb Maestro je bilo nabavljeno z lastnimi sredstvi, priskrbeli pa so tudi pet električnih vozil za odvoz odpadkov (t.i. jolli), s katerimi upravlja Javno podjetje Okolje. ditve kulturnega, športnega in zabavnega značaja, izobraževanja in tečaji, v njem pa imajo sedež tudi lokalna društva. Z izvedbo investicije so omogočeni pogoji za predstavitev lokalne kulturne dediščine in utrjevanje blagovne znamke A.V.S. turistične destinacije. Kulturni Že najmlajši otroci se srečujejo z računalniškimi igrami dom Božidarja Jakca bo namreč eden od devetih centrov za obiskovalce, na katerih bo O, ekran naš vsakdanji Predsednik KS Padna Denis Goja in piranski župan Peter Bossman z domačimi folkloristi pred obnovljenim kulturnim domom Božidarja Jakca. okna in instalacije, povesila se je etažna plošča, prostori v nadstropju pa so bili popolnoma dotrajani ter neprimerni za vsakršno dejavnost. Tako je bila prenova več kot potrebna, obsežna in temeljita. Objekt so statično konsolidirali, prenovili vse instalacije ter uredili centralno ogrevanje in hlajenje, izvedli razsvetljeno zunanjo ureditev, igrišče, prireditveni prostor, uredili podporne zidove in odvodnjavanje. večji razvoj. Prav tako je razvoj področja električne mobilnosti zajet tudi v novi finančni perspektivi EU. preizkušena blagovna znamka HERA. V teh centrih, ki bodo vključeni v ti. Mrežo centrov za obiskovalce, bodo predstavljena različna gradiva, predvsem pa predstavitev kulturne dediščine. Sicer pa je bila investicija sofinancirana s strani Jadranskega čezmejnega programa IPA 2007-2013 v višini 95 odstotkov investicije. Občina Piran je prispevala pet odstotkov od skupne vrednosti investicije v Rekonstrukcija je zagotovila višini 320 tisoč evrov, torej 16 pogoje za družbeno, socialno tisočakov. in medgeneracijsko povezanost ter druženje vaščanov, saj Ajda Vanessa Simonic www.primorski-utrip.si se v njem odvijajo vse prire- Piran si želi povečati električno mobilnost Piran – Župan Peter Bossman je nedavno podpisal pristopno izjavo h konzorciju slovenskih občin, ki aktivno delujejo na področju električne mobilnosti. Namen konzorcija je izmenjava izkušenj in idej ter pridobivanje novih znanj in informacij, povezanih z električno mobilnostjo, ki postaja, tako zaradi odvisnosti od uvoza fosilnih goriv, kot zaradi onesnaženosti zraka in cene energentov, vedno bolj pomembna, zato strategije in dokumenti na nivoju EU in v Sloveniji temu področju napovedujejo vedno Pozitivni in negativni dejavniki računalniških iger lahko učinkujejo na različna področja otrokovega razvoja, zato je pomembno, kako in kdaj otroci uporabljajo računalnik, da bo na njihov razvoj učinkoval pozitivno in ne negativno. Valerie Walkerdine si je v svoji knjigi ‘Children, Genders, Video Games’ zastavila vprašanje: „Ali fantje in dekleta igrajo računalniške igre na enak način?“ Po njenem mnenju naj bi računalniške igre drugače učinkovale na fante kot dekleta. Veliko jih je namreč oblikovanih za fante, pri čemer je glavni cilj računalniške igre to, da se igralec ob koncu počuti junaško. Zagorišek poudarja, da lahko otrok ob igranju računalniških iger doživlja različna čustva, tako pozitivna kot negativna. Otroku dajejo občutek resničnega, saj se slike premikajo in odzivajo na njegove ukaze. Računalniške igre otroku nudijo tudi občutek lastnega napredka, saj mora v igri doseči višjo stopnjo in napredovanje, za katero zbira točke. Ta pozitivna čustva pa se lahko spremenijo, če otrok pri igranju ni uspešen. Takrat lahko otrok postane napet, razdražljiv, negotov, ob tem pa se lahko pojavi tudi hitro menjavanje razpoloženja. Pogoste so tudi težave s koncentracijo, nezmožnost spreminjanja odločitev, omahljivost, brezbrižnost, pozabljivost, pesimizem, samokritičnost, potrtost, zaskrbljenost, izguba motivacije in strah pred neuspehom. Računalniške igre ne vplivajo le na otrokove čustvene, ampak tudi na telesne odzive, predvsem na povišan krvni tlak in povečan srčni utrip. Za otroka je igranje računalniških iger lahko tudi sproščujoče, saj je zanj to igra kakor tek na igrišču, ob katerem se sprosti. Plusi in minusi Z ustrezno uporabo je lahko računalnik dober pripomoček, ki spodbuja razvoj in učenje predšolskega otroka. Prav tako spletne računalniške igre lahko otroku pomagajo navezovati stike z drugimi igralci – njegovimi vrstniki, kadar si pomagajo pri premagovanju ovir in iskanju rešitev. S tem do določene mere pripomorejo k premagovanju strahu pri navezovanju stikov z vrstniki. Pomembno pa je, da so pri otrokovem igranju računalniških iger prisotni starši, ki nadzirajo vsebino in tudi potek otrokovega igranja. Leta 1992 so se začele prve obtožbe proti industriji računalniških iger glede nasilnih iger, ki so jim izpostavljeni tudi otroci. Takrat je izšla igra Mortal Kombat, ki je bila znana po tem, da si lahko nasprotniku odtrgal glavo ter jo držal v rokah, ko je iz nje tekla kri. Do negativnih učinkov igranja računalniških iger na otrokov razvoj pride pogosto zaradi pretirane in neustrezne uporabe iger. Danijela Matijašič 16 November 2014 Kultura Morje v Algi Izola – V galeriji Alga je bila 6. novembra odprta razstava slikarske skupine Andragoškega društva Morje iz Izole, ki deluje pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje. Poleg letnih preglednih razstav v Sončni dvorani v Izoli v organizaciji JSKD Izola skupina pripravlja tudi druge razstave. Razstavljali so v izolski knjižnici, v hotelu Delfin, nekaj samostojnih razstav so članice imele tudi v avli Regionalnega centra RTV Koper Capodistria. Od leta 2010 skupino vodi prof. likovne umetnosti Ksenija Pfeifer, ljubiteljske umetnice pa ustvarjajo v prostorih OŠ Elvire Vatovec Prade, kjer tudi sodelujejo v različnih aktivnostih šole pri projektih medgeneracijskega sodelovanja. Slikarsko skupino sicer sestavlja sedem ustvarjalk: Maja Alessio, Dorica Barbarič Benčič, Majda Krevs, Zlata Rajh, Sonja Ravbar, Silva Trampuž in Danica Vodovnik. N.R. Tamara Maja Španjol M. s.p. Obala 130, Lucija 040 192 967 klasična masaža shiatsu masaža reﬂeksna masaža stopal pedikura in manikura depilacija Kultura SloVeČeri predstavili 3. knjigo Špele Pahor Portorož – Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (UP FHŠ) je v torek, 11. novembra, v nizu kulturno-izobraževalnih slovenističnih prireditev SloVeČeri predstavil knjigo Špele Pahor Srečanja v Piranu 3 – življenjske pripovedi prebivalcev Pirana. Poleg avtorice sta o novi književni prireditvi spregovorili še lektorica Ana Jurkovič ter blibliotekarka Mestne knjižnice Piran Ksenija Petaros Kmetec, ki sta obe prispevali tudi spremno besedo, z vsemi pa se je pogovarjala dr. Vladka Tucovič. Skupina slikarskih ustvarjalk. Foto: Arhiv seljencev po 2. svetovni vojni (22 besedil) in V Luciji (1 besedilo). »V preteklosti so svoje življenjske zgodbe običajno pripovedovale, zapisovale in objavljale le pomembne in vidnejše osebnosti, ki so se tako ali drugače odlikovale v času, v katerem so živele. Zaradi svoje vidnejše vloge so se zapisale v zgodovino in zgodovinski spomin. Na srečo se to spreminja in danes postaja osebni spomin ali zgodba posameznika z ‘obrobja’ prav tako, če ne še bolj, pomembna od zgodbe ‘velikih’. Pripovedi navadnih ljudi, ki so bili sestavni del neke družbe v nekem času in prostoru, so del zgodovine in oblika njene subjektivnosti ter postajajo neizčrpen vir podatkov. So enkratne in neponovljive ter povezane z zgodovinskim dogajanjem, na katerega se navezujejo oziroma na specifiko prostora, časa in okoliščin, v katerem je posameznik živel,« je v spremni besedi zapisala dr. Nadja Terčon. Knjiga Srečanja v Piranu 3 je že tretja knjiga življenjskih zgodb prebivalcev Pirana (prvi dve sta izšli v l. 2007 in 2011), ki jih je zbrala in uredila etnologinja Špela Pahor. Tokratnih 27 dragocenih pričevanj o življenju v Piranu je razporedila v razdelke: Bili so rojeni v Piranu ali so tu živeli že pred 2. svetovno vojno (4 besedila), Priseljenci in potomci pri- N.R. 17 November 2014 Trajnostno življenje v praksi V Istri se rojeva trajnostni park Koper - V Hrvojih, vasici na slovensko-hrvaški meji, za katero še mnogi Istrijani ne vedo, da obstaja, nastaja Trajnostni park Istra. Projekt se je začel letos maja. Njegov cilj je ustvariti model trajnostnega razvoja v praksi, ki ga bo mogoče uporabiti tudi drugod po Sloveniji in zunaj nje. be, tipične istrske kamnite hiše - nekdanjega župnišča v Hrvojih, ki bo predstavljala »glavni štab« projekta. Čeprav je območje trenutno pravo gradbišče, saj želijo do zime dokončati vsa najpomembnejša gradbena dela, vas bodo, če vas pot zanese v tiste kraje, z veseljem sprejeli ter Projektna ekipa je do danes vam pokazali in razložili, kako skupaj z mnogimi partnerji in nameravajo trajnostni način preko 200 prostovoljci iz 22 življenja udejanjati v praksi. držav iz vsega sveta oddelala Več o projektu Trajnostni Za ljubitelje nostalgije in Pirana že več kot 10 tisoč prostovoljpark Istra lahko preberete na skih ur. Trenutno se ukvarjajo njihovi spletni strani www.pars postavitvijo osnovne infrakistra.com. strukture za zagon projekta. Piran – Projekt Bior dum sko- V petek, 7. novembra, so v Lotili so se obnove prve stav- N.R. zi serijo avtohtonih lokalnih Tartinijevi hiši predstavili prve zgodb predstavlja nekdanje tri zgodbe: Pandolo – staroživljenje in zgodovinski pomen davna igra; Tradicionalne druPirana. Zgodbe bodo zaobje- žabne igre v Piranu in Škveri te v serijo kratkih dokumen- – izdelovanje lesenih plovil v tarno-igranih filmov, katerih Piranu. bistvo je ohranjanje kulturne Projekt je delno sofinancidediščine ter ustnega izročila. ran s strani občine Piran, Bior Vsaka zgodba, tako igrana kot dum pa bo v prihodnjih mesedokumentarna, je obogatena z cih predstavil še več podobnih avtorskim pečatom primorskih zgodb, ki obujajo nostalgijo glasbenikov. Pri projektu Bior in spomine na nekdanje dni. dum so sodelovala nekatera Napovednik Bior dum je bil piranska društva, zavodi in premierno predstavljen v porostale organizacije ter podjetja toroškem Avditoriju ob občinob koordinaciji vse bolj aktiv- skem prazniku 17. oktobra, nega Zavoda Nomed. Vsi so- lahko pa si ga ogledate tudi na Hrvoji, malo znan istrski zaselek na slovensko-hrvaški meji, kjer nastaja delujoči se predvsem trudijo za spletni strani www.biordum.eu Trajnostni park Istra. Foto: Arhiv Trajnostnega parka Istra ohranjanje kulturne dediščine, in na www.facebook.com/Bioobogatitev turistične ponudbe rDum. Vstop na vse prireditve ter informiranje in izobraževa- bo prost. nje javnosti. Filmske zgodbe N.R. Naslednja številka Primorskega utripa izide 15. decembra. 18 November 2014 Test gospodinjskega aparata Bosch Athlet - pravi atlet Prišel je iz ene od trgovin, kjer je že prepričeval številne kupce. Imel je že nekaj prask in priložnost, da pokaže svojo pravo moč. Saj veste, sčasoma akumulator ne zmore, filter…, poglejmo torej! Athlet je pokončni sesalec, tako imenovana električna metla. Visok je in odebeljen, saj ima motor, akumulator in ostale komponente zložene v ohišje, ki je tudi ročaj in nastavek za sesanje. Na voljo je s polnilcem, dokupimo pa lahko še široko šobo za oblazinjeno pohištvo, dolgo ozko šobo, nastavljiv nosilni pas in fleksibilno cev. Ko smo prvič sesali s polno močjo, se nam je zdelo da ima »sto kil«. Zakaj? Preprosto: tako močno sesa, da se na gladki površini prisesa ob tla in ga je težko voditi. Manjša moč je vodljivost izboljšala. Testni sesalec je v prodajalni preživel že marsikaj a se je vseeno izkazal tudi pri nas. V treh poskusih je na največji moči sesal 15, 13 in 14,5 minute ali povprečno dobrih 14 minut. Pri najmanjši moči pa 49, 61 in 55 minut, ali v povprečju 55 minut delovanja, kar je čisto dovolj, celo če vmes nekajkrat povečamo moč. Foto: www.delajzame.si Sistem močne centrifugalne sile zrak loči od prahu še preden pride do filtra, tako večina ostane v škatli in ne v filtru. Athlet sam opozori, ko je prahu toliko, da ovira sesanje. Takrat posodo odstranimo, jo izpraznimo in operemo pod vodo. Čez noč naj se posuši. Nikar ne sušite »po domače« s kakim fenom, ker lahko poškodujete filter. Po nekajdnevnem sesanju smo ugotovili, da Athlet res ni le dopolnilni, nadomestni ali dodatni sesalnik, ki bi ga uporabljali za manjša čiščenja, pač pa zlahka postane glavni sesalec. Sesanje tal je zanj mačji kašelj, fleksibilna krtača pa mu omogoča sesanje težko dostopnih mest. Sami bi Athletu dodali polnilno postajo, kar bi poenostavilo odlaganje in polnjenje, če bi bila prebrisano oblikovana, pa bi lahko nanjo shranili še dodatno opremo. Brezžični sesalec spremeni navade čiščenja. Ni nam več težko posesati drobtinice, črepinj, lase in kar naenkrat sesamo vsakič, ko je kje smet, ki nas moti. Sesanje postane intervencija, saj je sesalec na dosegu rok in ves čas v pripravljen. Kot reševalec pred umazanijo. Bosch Athlet je res zmogljiv in res se z močjo sesanja kosa z običajnimi sesalniki. Čeprav ima nekaj posebnosti in še prostora za izboljšave, z njim lahko sesamo manjše stanovanje ali pisarno. Ker je vedno pripravljen, je v prednosti pred sesalci, ki potrebujejo vtičnico. www.delajzame.si Foto: www.delajzame.si arja Antona Ukm KOPER OŠ cet. 16.30 - 19.00 tor. in C (pri šoli) LUCIJA ŠIM in sre. 14.30 - 15.30 pon. irila Kosmaca PIRAN OŠ C in sre. 16.00 - 18.00 pon. Vilharja Š Miroslava 0 - 17.00 O A JN O T S 6.0 PO sre. in pet. 1 ŠK Flip Piran, Senčna pot 10, 6320 Portorož, tel.: 041 55 70 70, [email protected], www.flip-piran.si November 2014 19 OGLASNO SPOROČILO V letošnjem letu Območna obrtno – podjetniška zbornica Piran (OOZ Piran) praznuje že 35-to obletnico svojega delovanja. V okviru svojega dela OOZ Piran za svoje člane izvaja številne aktivnosti ter jim ponuja različne možnosti, priložnosti in ugodnosti, nekaj izmed njih vam želimo nekoliko podrobneje predstaviti v nadaljevanju: INFORMIRANJE IN DOSTOP DO KLJUČNIH INFORMACIJ OOZ Piran člane redno obvešča o zadevah z različnih področij, ki so vezana na opravljanje dejavnosti članov, o spremembah zakonodaje, o zakonodajnih obveznostih, o poslovnih dogodkih in priložnostih, o ugodnostih, ki jih lahko izkoristijo…Obenem člane vabi na različne izobraževalne dogodke, seminarje, delavnice, brezplačne predstavitve…Obveščanje članov poteka preko redne pošte, elektronske pošte, preko revije Obrtnik in spletne strani. IZOBRAŽEVANJE IN SVETOVANJE ČLANOM Organizacija in izvajanje izobraževalnih dogodkov za člane, tako ˝splošnih˝ kot tudi specialističnih oziroma vezanih zgolj na posamezno sekcijo. Prav tako je članom na voljo svetovanje, tako v okviru OOZ Piran kot tudi Svetovalnemu centru Obrtno – podjetniške zbornice Slovenije. BREZPLAČNA PROMOCIJA IZDELKOV/STORITEV/AKCIJ ČLANOV Članom ponujamo brezplačno predstavitev na spletu v okviru spletnega kataloga Moj obrtnik, predstavitev v okviru tiskanega Kataloga obrtnikov in podjetnikov OOZ Piran, objavo v sklopu obvestil ter brezplačna promocijo v okviru ˝informativnega kotička˝ v prostorih OOZ Piran. SOFINANCIRANJE/POVRAČILO STROŠKOV Vsak član OOZ Piran ima na voljo 200 EUR letno za sofinanciranje oziroma povračilo stroškov izobraževanja, za povračilo stroškov specialističnih svetovanj in stroškov razstavljanja na sejmih. FINANČNA POMOČ ČLANOM OB IZREDNIH DOGODKIH OOZ Piran določen del sredstev nameni tudi za finančno pomoč članom ob izrednih dogodkih, kot so požar, kraja, nesreča…Včasih se namreč zgodi, da član npr. zaradi požara ostane brez sredstev za opravljanje dejavnosti, brez zalog, brez orodja in strojev. UGODNOSTI IN POPUSTI KARTICE MOZAIK Vsak član prejme kartico MOZAIK PODJETNIH, s katero so deležni številnih popustov in ugodnosti, na ta način lahko privarčujejo pri stroških za telefon, internet, elektriko, plin…, popuste lahko uveljavljajo pri sklenitvi zavarovanj, za poslovne, odvetniške in zdravstvene storitve. Poleg tega lahko popuste uveljavljajo v trgovinah z različnim blagom, izkoristijo lahko ugodnosti v termalnih centrih, hotelih, pri počitnicah in potovanjih. ORGANIZACIJA POSLOVNIH SREČANJ/SODELOVANJE NA SEJMIH OOZ Piran za člane organizira mednarodna poslovna srečanja ter sejemske nastope doma in v tujini, novi posli se namreč sklepajo tudi na poslovnih srečanjih in sejmih. Prav tako je OOZ Piran podpisala sporazum o sodelovanju z Obrtničko komoro Istrske županije, saj je z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo, za naše člane postal hrvaški trg oziroma bližnja Istra še bolj zanimiva. STROKOVNE SEKCIJE Člani so glede na dejavnost, ki jo opravljajo, razvrščeni v strokovne sekcije. Na ta način se lahko povežejo z obrtniki in podjetniki iz iste stroke, si izmenjajo izkušnje, rešujejo skupne strokovne probleme, uresničujejo skupne interese in so seznanjeni z informacijami, ki so vezane na opravljanje njihove dejavnosti. POSLOVNI PROSTORI IN POČITNIŠKO STANOVANJE Članom je za počitnikovanje oziroma oddih namenjeno počitniško stanovanje v Šmarjeških Toplicah, prav tako lahko člani za svoje potrebe uporabljajo tudi poslovne prostore v Luciji. V kolikor potrebujejo nekoliko večji prostor za izvedbo kakšnega sestanka, srečanja ali seminarja lahko v ta namen najamejo sejno sobo ali sejno dvorano OOZ Piran. VPISI/IZBRISI V POSLOVNEM REGISTRU SLOVENIJE Člani lahko na OOZ Piran brezplačno izvedejo postopke vpisa, izbrisa in sprememb podatkov v Poslovnem registru Slovenije. Glede na to, da je nemogoče strniti oziroma zapisati vse aktivnosti, ki jih za svoje člane izvaja OOZ Piran, smo vam predstavili zgolj največje oziroma najpomembnejše. Za dodatne informacije nas lahko pokličete na tel. št. 05/677-09-91 ali pa nas obiščete v naših prostorih v Obrtni coni v Luciji (Liminjanska 96). Vabimo vas, da se nam pridružite in postanete naš član. 20 November 2014 ME KILOGRA ZMANJŠAJ SE!!! J A V A B A Z IN Prednosti treninga na mini trampolinu fit & fun: • Zmanjšuje maščobo in celulit • Deluje preventivno na probleme s koleni, hrbtenico in boki • Krepi srce in pljučno kapaciteto • Pospešuje metabolizem in presnovo • Deluje preventivno na osteroporozo • Izboljšuje imunski sistem • Regulira krvni tlak • Izboljša koordinacijo in ravnotežje celega telesa MINI TRAMPOLIN FIT & FUN je zabaven in dinamičen trening za oblikovanje telesa, hujšanje in pridobivanje kondicije. Zaradi mehke podlage je izjemno primeren trening za vse, ker absorbira šok od udarca in zmanjšuje tveganje za poškodbe in bolečine. i s.p. s artina Lena FIT 365 M 071 1 5 3 1 4 0 : Tel w.fit365.si ww 21 November 2014 Slovenska reprezentanca se pripravlja na prestižna obračuna Wembley + zvezdniška Kolumbija Portorož – November prinaša dva pomembna nova izpita za slovensko nogometno reprezentanco, kajti v kvalifikacijah za Euro 2016 bo najprej gostovala na slovitem Wembleyu pri Angliji, nato pa se bo v prijateljskem srečanju v Ljubljani pomerila s Kolumbijo. Slovenija se bo s “tremi levi” udarila 15. novembra ob 18. uri v Londonu, zanimivo pa je, da bo v glavnem mestu Velike Britanije dan prej nastopil tudi njen naslednji nasprotnik, kajti Kolumbija se 14. novembra na Fulhamovem stadionu Craven Cottage meri z ZDA, nato pa Radamel Falcao in soigralci potujejo v Ljubljano. O Angliji je znano bolj ali manj vse, čeprav že dolgo ne sodi več v svetovni vrh, kamor je stopila l. 1966 na domačem SP, ko so imeli brata Charlton, Alan Ball, Gordon Banks, “Zli duh” Nobby Stiles, kasnejši sir Geoff Hurst & Co. tudi veliko pomoč sodnikov. Zadnja desetletja so lahko Angleži bolj ponosni na domačo ligo, manj pa na izbrano vrsto, ki ji podpore kljub temu nikoli ne zmanjka. Navijaške sanje so pač zastonj, otoški “supporters” pa na vsakem velikem tekmovanju znova upajo na naslov. Roko na srce, zadnja leta bi Lampard, Owen, Gerrard, Terry, 3x Cole, Rooney itd. glede na svoj sloves skoraj morali osvojiti kakšno “kanto”, toda vedno znova jih je ustavil strahovit pritisk domačih tabloidov, zato celo tuja selektorja Fabio Capello ter “mrtva riba” Sven-Göran Eriksson iz zvenečega moštva nista mogla izvleči vidnega rezultata. Njun naslednik Roy Hodgson se je po novem neuspehu na letošnjem SP odločil za korenito pomladitev, odkar je v Braziliji tudi sam slišal zdaj že ponarodelo jadikovanje TV reporterjev: “And once again, England is out of World Cup!” (In še enkrat več je Anglija izpadla s svetovnega prvenstva) Glavno breme kvalifikacij za EP Slovenski selektor Srečko Katanec in generalni sekretar NZS Aleš Zavrl na tiskovni konferenci pred zvenečim novembrskim dvojnim sporedom (foto: NZS) 2016 v Franciji ob izkušenih Rooneyu, Downingu in Carricku nosi nova generacija, ki jo poosebljajo Luke Shaw, Adam Lallana, Raheem Sterling, Danny Wellbeck, Saido Berahino, Calum Chambers, Jack Wilshere... Na treh srečanjih s Švico, San Marinom in Estonijo so osvojili polnih 9 točk, vendar je tudi Slovenija z dvema zaporednima zamagama nakazala svoje potenciale ter na Wembley odhaja brez bele zastave. Selektor Srečko Katanec je vpoklical 23 igralcev, med katerimi znova ni Josipa Iličića, manjkata tudi poškodovani Bojan Jokič in neprepričljivi Tim Matavž, na seznamu pa so vratarji: Samir Handanovič, Jan Oblak, Vid Belec; obramba: Martin Milec, Miral Samardžić, Siniša Anđelković, Mišo Brečko, Boštjan Cesar, Branko Ilič, Dominic Maroh; sredina: Andraž Struna, Dalibor Stevanovič, Rajko Rotman, Nejc Pečnik, Aleš Mertelj, Dejan Lazarevič, Jasmin Kurtič, Andraž Kirm, Kevin Kampl, Željko Filipovič; napad: Milivoje Novaković, Zlatan Ljubijankič, Valter Birsa. vino vpisal Marcos Coll, ki je slovitemu Levu Jašinu (takrat SZ) ob izjemnem preobratu od 1:4 na 4:4 zabil gol neposredno iz kota in še danes ostaja edini, kateremu je to uspelo na svetovnem prvenstvu. Sledila so turobna leta povprečja, v 90-ih pa je Kolumbija pod vodstvom slavnega “kuštravca” Carlosa Valderrame zaigrala na treh zaporednih svetovnih prvenstvih, a se je zgolj v Italiji 1990 prebila čez skupinski del. Z Asprillo, Higuito, Adolfom Valencio, Pereo in Rinconom so bili posebej vroči štiri leta kasneje v ZDA, saj so v kvalifikacijah sredi Buenos Airesa potolkli Argentino z nepozabnih 5:0, s čimer so “gauchos” zabeležili sploh prvi kvalifikacijski poraz na Monumentalu v zgodovini! Od SP so se kljub temu – ob solzah jeze in nemoči celotnega naroda – poslovili po porazih z Romunijo ter ZDA, kar je branilec Andres Escobar plačal z življenjem, saj ga je v Medellinu ustrelil besni pripadnik narkomanskePo resnem obračunu za točke ga kartela, ki naj bi na stavah sledi v torek “tekma za dušo” veliko izgubil zaradi zgodnjeproti Kolumbiji, ki na Fifini ga slovesa reprezentance. letvici zaseda celo izjemno 3. Odtlej se je v Kolumbiji ogmesto. “Kofetarji” so v Južni romno spremenilo na splošno Ameriki dolgo živeli v senci ter na nogometnih igriščih. Drvelike trojice Argentina-Bra- žava je postala precej varnejša, zilija-Urugvaj, saj so do 90-ih bolj urejena in je marsikatelet okusili Mundial zgolj 1962. remu tujcu celo postala dom, leta v Čilu, ko se je v zgodo- saj so življenjski stroški zelo sprejemljivi, narava pa sanjska z obalami Karibskega morja ter Atlantskega in Tihega oceana. Kolumbijci veliko vlagajo v lastne potenciale, zato so v tekmovanjih mlajših kategorij postali strah in trepet, njihov uspeh na veliki sceni pa je (bil) zgolj vprašanje časa. Dozorela je nova zlata generacija, katera v torek prihaja v Ljubljano in verjetno slovenska prestolnica še ni gostila bolj zveneče zasedbe. Čeprav so se poslovili veterani Faryd Mondragon, Mario Yepes, Luis Perea, Aquivaldo Mosquera, Aldo Ramírez in Elkin Soto, bodo na Stožice pritekli Pablo Armero, Juan Zúñiga, Cristian Zapata, Juan Cuadrado, Fredy Guarin, Teo Gutierrez, Jackson Martinez, Adrian Ramos, Carlos Bacca ter seveda ultra-zvezdnika Radamel Falcao Garcia in James Rodriguez. Naša reprezentanca bo prijateljsko tekmo izkoristila za preverjanje nekaterih igralcev iz drugega plana, zato so ob potnikih za London vpoklicani še Robert Berič, Damjan Bohar, Goran Cvijanovič, Džengis Čavušević, Erik Janža, Petar Stojanovič ter Benjamin Verbič. Nikar ne pozabite – torek ob 18. uri je čas za sladokusce! Boris Planinc 22 November 2014 dvorana in avla 15.11. Glavna Avditorija Portorož-Portorose 17.00 Lutkovna predstava za otroke – Abonmajček in izven Mini teater Ljubljana Dóra Gimesi: Strunjan 15., 16.11. Praznik KAKO UJETI ZVEZDO Režija: Ágnes Kuthy. Igrajo: Saša Pavlin Stošić, Tadej Pišek, Robert Korošec. Predstava traja 50 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. Sledi rajanje v avli. 5 € 16.11. 20.00 Gledališče Koper Aldo Nicolaj Glasbeno kriminalna komedija PAROLE, PAROLE Izven - 12/10 € 19.11. 20.00 Glavna dvorana Avditorija Portorož-Portorose Monokomedija kakijev Praznik kakijev v Strunjanu je tradicionalna prireditev, ki jo vsako leto v novembru organizira turistično društvo Solinar iz Strunjana. Slastni sadeži so razstavljeni in ponujeni v nakup sveži ali predelani v kulinarične dobrote. 16.,23., Ukmarjev trg 30.NOV. Trg pri Upravi za pomorstvo 7.,14., 21.DEC. ISTRSKA 9.00 19.00 21.11. 20.00 MOŠKA COPATA TRŽNICA Organizator Društvo Boškarin november december 2014 T: 05 674 10 30 | M: 041 352 200 E: [email protected] www.obala-nepremicnine.si Gledališče Koper PREMIERA Colin Teevan ŠVEJK Igra: Ranko Babić Prireditelj: Špas teater v sodelovanju z Avditorijem Portorož Prodaja vstopnic: Avditorij Portorož in prodajna mesta Eventim. 15 € Abonma PREMIERA in izven 15 € Surf d.o.o. Liminjanska cesta 94/b Lucija, 6320 Portorož 21.11. 20.00 Kavarna Avditorij KAVARNIŠKI VEČER Koncert : Obalni raperji (Obalni talenti 2014) Prireditelj: Kapelca, d. o. o. v sodelovanju s KŠOP-om 22.11. T: 05 677 12 32 E: [email protected] Gledališče Tartini Piran Piranski dnevi arhitekture 2014 VIZIJE ARHITEKTURE Prireditelj: Obalne galerije Piran in Galerija Dessa www.surf.si 23 November 2014 dogodki | lokalna ponudba | novosti PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE 22.11. 20.00 Gledališče Koper Colin Teevan 28.11. 18.00 ŠVEJK Abonma SOBOTA in izven 12/10 evra Galerija Impresije Piran Otvoritev razstave oblikovanje print shop Razstava bo na ogled vsak petek in soboto med 15. in 18. uro do 28. 12. 2014. Prireditelj: Likovni klub Solinar Piran, ZKD Karol Pahor, Piran, JSKD OI Piran in Občina Piran. oglaševanje distribucija PEJSAŽI NAŠEGA KRAJA www.s tudio18.si STYLED 19.30 Gledališče Tartini Piran Gledališka predstava Ivan Cankar: 29.11. 20.00 SLIKE PO DOLINI ŠENTFLORIJANSKI CIGANKA Koreograf in umetniški vodja: Rymma Ruminska Scenarij in režija: Urška Bradaškja Producent: KUD Balerima, Igor Misdaris Oblikovalec zvoka: Sašo Fajon Oblikovalec luči: Jaka Varmuž Scenografija: Jerica Šantej Sodelujejo: Rymma Ruminska in Gypsy soul - plesna skupina, Šukar, Romano Jilo - plesna skupina Bojan Ristić Brass band, KUD Balerima - otroška plesna skupina, Pivo in čevapi, Laura Ivančič, Tomi Brajda Prireditelj: KUD Balerima 17 €, upokojenci, dijaki 15 € Priredba in režija: Ksenija Murari Igrajo: Gledališka skupina Cuker Teater Prireditelj: Gledališko društvo Cuker teater Portorož, ZKD Karol Pahor Piran, JSKD, Občina Piran do 29.11. Galerija Meduza Koper BOŠTJAN DRINOVEC Drevesni delec Glavna dvorana Avditroija Portorož Plesno glasbena predstava Trg 5.-7.12 Titov Koper 10.00 22.00 MIKLAVŽEV SEJEM 2014 Info: www.koperotok.si enjoy performance 28.11. TO PERFORM Bora d.o.o., Veliki Trg 6 6310 Izola, Slovenija www.bora.si T: +386 5 640 42 08 F: +386 5 640 42 09 [email protected] Kontakti GSM: 070 726 433 [email protected] www.webstran.com 24 November 2014 dogodki | lokalna ponudba | novosti PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE 5.12. 5.12. - 7.12.2014, 12.12. 14.12.2014, 19.12. - 21.12.2014, 26.12. - 28.12.2014, 31.12.2014 4.1.2015 Portorož - Park Hotela Kempinski Palace Portorož 5.12. Titov trg, Koper PRIŽGIMO NOVOLETNE LUČI VSE SLADKOSTI ŽIVLJENJA Organizator Mestna občina Koper Vabljeni na praznično božičnonovoletno tržnico vsak petek, soboto in nedeljo. BOUTIQUE CHARME | Obala 43, 6320 Portorož | galerija San Marco | facebook: Butique Charme | [email protected] KLIMATSKE NAPRAVE IN TOPLOTNE ČRPALKE www.doogy.si 5.12.8.12 od 10.30 do 21.30 Hotel Histrion Baila la Salsa Cubana v Portorožu 6.12 8.00 Welcome party, animacija, ples v skupini, tečaj kubanske salse tečaj Bachate od 5.12. do 8.12.2014. Vabljeni! Pristaniška ulica, Koper SEJEM STARIN 05/626 16 66 PDC d.o.o. inženiring, trgovina in storitve, Gažon 101 - 6274 Šmarje, KOPER - Slovenija Organizator Društvo za ohranjanje in razvoj istrske kulturne dediščine – Istra Pasta Pizza HALO PIZZA 030 407 408 Tenis center Portorož, Obala 26, 6320, Portorož Tel.: 05 677 13 11, www.rustika-portoroz.com od 69 € POTOVANJA PO EVROPI 19.12. 19.30 Avditorij Portorož Komedija MAME Avtorski projekt petih priznanih mam in igralk je komedija za vse slovenske matere, in tiste, ki bodo to šele postale in priložnost za vse moške, ki si želijo ali upajo biti enkrat na pravem t.i. “babjem žuru”. Pod režijsko taktirko Tijane Zinajić (ki tudi igra v predstavi) odkrito spregovorijo še Vesna Pernarčič, Barbara Medvešček, Vesna Slapar, Ana Urbanc, v alternacijah Nina Valič in Saša Mihelčič. 21.12.- Piran Jaslice v piranskih cerkvah 6.1. od 10.00 do 17.00 Vljudno vabljeni na ogled jaslic v piranskih cerkvah. GO PORTOROŽ sport | travel | event Obala 14, 6320 Portorož Tel.: +386 40 461 000 Tel.: +386 40 465 000 E-mail: [email protected] www.goportoroz.si TRANSFERJI ZAVAROVANJA V TUJINI VSTOPNICE ZA KONCERTE POSEBNI PROGRAMI ZA SKUPINE TEAM BUILDINGI od 158 € SMUČANJE ODDIH V TOPLICAH od 35 € od 319 € POČITNICE 25 November 2014 dogodki | lokalna ponudba | novosti PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE 24.12.- Tartinijev trg, Piran BOŽIČNO6.1. NOVOLETNA TRŽNICA PIRAN 28.12. 19.00 Vabljeni na božično-novoletno tržnico v Piran, ki jo organizira Društvo meščani Pirana. 31.12. 22.00 Tartinijev trg, Piran SILVESTROVANJE NA TARTINIJEVEM TRGU Glavna dvorana Avditorija Portorož-Portorose TRADICIONALNI GALA NOVOLETNI KONCERT Ob spremljavi Obalnega simfoničnega orkestra pod taktirko Patrika Grebla bodo nastopili: TRIO EROIKA: Matjaž Robavs bariton, Aljaž Farasin - tenor, Metod Žunec - tenor in Urška Arlič Gololičič, sopran. 40 €, 32 €, 24 € (vključuje pogostitev). Prodaja vstopnic: Avditorij Portorož in Eventim. 31.12. Vabljeni na tradicionalno silvestrovanje na Tartinijevem trgu v Piranu. Bogat izbor, razumne cene in visoka kakovost www.ekosara.si 031 665 373 Pristaniška ulica, Koper S KOPROM V NOVO LETO 2015 Golf ŠRC Marina d.o.o., Obala 26, 6320 Portorož T: +386 5 676 1232, www.naobali.si, [email protected] do 22.3. 2015 20.00 Galerija Herman Pečarič, Piran Razstava: Primorska likovna umetnost 1965 - 1975 Projekt z naslovom Primorska likovna umetnost 1965-1975 želi predstaviti likovno dogajanje v slikarski ustvarjalnosti na Obali. Neposredno gre za razstavno soočanje del petih umetnikov, ki so bili rojeni v prvi tretjini dvajsetega stoletja, natančneje med letoma 1900 in 1935, in so v obravnavanem desetletju delovali na našem območju kot že uveljavljeni ustvarjalci. do 18.1. 2015 Mestna galerija Piran Razstava PIRAN V FILMU Križarjenja po vseh morjih sveta www.krizarjenje.si