Največja past so splošni pogoji

VAR(Č)NI KOTIČEK
Razkrivamo zavarovalniške skrivnosti
Vid Grizila
Največja past so
splošni pogoji
Spoštovani g. Grizila! S prijatelji sem stavil, da tega ne boste
objavili, in če zdaj tole berem,
sem stavo izgubil. Menim, da
ste vsi vi zavarovalničarji navadni prodajalci sanj, ki delate za
skupen cilj oziroma, bolje rečeno, skupen račun. Ko pa se
kaj zgodi, se vsi potuhnete in
izgovarjate drug na drugega.
Na forumih berem, kaj vse se je
zgodilo ljudem, da zavarovalnice niso hotele izplačati zavarovalnin, čeprav so njihovi varovanci dolga leta zvesto plačevali svoja zavarovanja. Povejte
mi, zakaj mislite, da se motim?
Priznam, da vašo rubriko redno
spremljam, in kar ste doslej napisali, ima rep in glavo. Čeprav
sem že pred leti naredil križ čez
vsa zavarovanja, me boste morda prepričali o nasprotnem.
Borut
B
orut, stavo ste izgubili. Ni pa
to edini razlog, da odgovarjam na vaše pismo. V desetih letih svetovanja in opravljanja dela
»zavarovalniškega agenta« sem
doživel že marsikaj in tole vaše
pisanje ne spada med hujše zadeve. Najhuje doslej me je razkurilo do te mere, da sem pograbil z
mize svoj prenosnik ter analize in
izračune, se zadrl na stranko »Pa
vi niste normalni, mati božja, da
niste!!!«, odvihral iz njihove hiše,
na pokrovu od svojega avta do
konca spakiral stvari in šel domov na pivo. Magistra farmacije, zaposlena v vodilnem slovenskem farmacevtskem podjetju,
s tremi majhnimi otroki in neodplačano predimenzionirano hišo
mi je po vsem, kar sem ji povedal in predlagal, v popolnoma
mirnem tonu povedala, da ona
tega ne potrebuje, ker njo in njeno družino čuva bog. Takrat sem
sklenil, da ljudi ne bom več prepričeval, kaj je dobro zanje, temveč se bom posvetil tistim, ki so
zreli za mojo pomoč. In če verjamete ali ne, mednje spadate tudi
vi, Borut.
Na misel mi ne pride, da bi vas
prepričeval o čem, ker praksa kaže, da če vi sami ne razumete, za-
54
kaj ste sklenili neko zavarovanje,
temveč ste ga sklenili zato, ker
sem vas jaz o tem »prepričal«, je
zelo verjetno, da boste to zavarovanje kmalu prekinili. Zato vas
raje sploh ne prepričujem in ne
zavarujem in tako prihraniva sebi
in drugim kup dela ter stroškov.
Vi ste lepo še naprej nezavarovani, jaz pa med tem namenim svoj
čas nekomu, ki takšno pomoč
rad sprejme, in na koncu smo vsi
srečni. Vam bom pa vseeno namenil vrstico ali dve o načinu delovanja zavarovalnic.
Prvo, kar morava razumeti, je,
da zavarovalnice niso dobrodelne ustanove, ki bi opravljale visoko krščanska humanitarna dela
v slogu matere Terezije, temveč
specializirana finančna podjetja,
ki imajo poleg vseh klasičnih poslovnih skrbi nad seboj izredno
trd zakon o zavarovalništvu, ki je
napisan v prid zavarovancev in
ne v prid zavarovalnic. Poleg tega zavarovalnice že zelo dolgo
niso več visoko profitne organizacije (kar so v nekih zelo starih
časih v prejšnjem sistemu vsekakor bile), ki bi kovale dobičke po
sistemu pobiranja premij in neizplačevanja zavarovalnin. Nasprotno, delovanje zavarovalnic še nikoli ni bilo transparentnejše kot
danes. Na spletnih straneh Slovenskega zavarovalnega združenja že nekaj let objavljajo letni
bilten, v katerem lahko med drugim preberemo, da je razlika med
pobranimi letnimi premijami in izplačanimi zavarovalninami samo
20 odstotkov. Teh 20 odstotkov
gre za plače zaposlenih, stroške poslovanja, provizije, nagrade, oglaševanje in vse drugo, kar
neko podjetje potrebuje v trdem
boju za svoj kos pogače. Ne razumite me narobe, moj namen ni
stati na okopih in zagovarjati zavarovalnic, toda če bi zavarovalničarji bili prodajalci sanj, kakor
ste se izrazili, mi ne bi bilo preveč
všeč, če bi s svojim delom bil tudi sam del takšnega množičnega
»sanjarjenja«.
Z zavarovalnico se sklene zavarovalna pogodba, ki ji po domače
rečemo polica (strogo slovnično
gledano je zavarovalna polica listina s podatki o zavarovalni pogodbi). V tej pogodbi piše, ka-
kšne so vaše obveznosti, kakšne
zaupa, da bo branje splošnih poso obveznosti zavarovalnice in
gojev (in seveda še veliko drugekakšne so okoliščine, v katerih
ga, splošni pogoji so le vrh ledeena ali druga stran ni dolžna izne gore) opravil namesto njega.
polniti svoje pogodbene obveTako mu zdaj lahko strokovno
znosti. In 99 odstotkov sporov
svetuje in zagotovi branje le enih
nastane, ker so obvezna
splošnih pogojev. Katepriloga takšne zavaro zlo je manjše?
rovalne pogodbe
Je pa tukaj še
99 odstotkov sporov natudi splošni potretje zlo, ki se
stane, ker so obvezna prilogoji, ki jih res
ga prej omega zavarovalne pogodbe tudi
redko kdo prenjeni človek
splošni pogoji, ki jih res redko
bere. Lažje je
ne zaveda.
kdo prebere. Lažje je namreč
namreč gleIn to zlo je
gledati brošure in zgibanke,
dati brošure
mnogo hujše
ki jih naredijo strokovnjaki za
in zgibanke,
od prejšnjih
digitalni marketing, kot pa brati
ki jih naredijo
dveh. Gre nasplošne pogoje, ki jih pišejo
strokovnjaki za
mreč za to, da
pravniki.
digitalni markenobena zavaroting, kot pa brati
valnica ne more
splošne pogoje, ki jih
biti najboljša na vseh
pišejo pravniki. In to, kar
področjih, saj bi to bilo
želi povedati marketing, in to, kar
sprto z osnovno ekonomsko lonapiše pravna služba, je lahko
giko. Neka zavarovalnica je lahzelo oddaljeno med seboj.
ko najboljša na enem področju,
Na koncu imamo na voljo dve
na drugih pa poskuša biti čim
možnosti, ki sta z vidika zaskrbolj konkurenčna. In tukaj nastabljenega človeka, ki bi se rad
ne razlika med tem, ali agent pridobro zavaroval, čisto zlo. Zahaja iz zavarovalnice ali iz agenskrbljenost človeka namreč izcije, ki ponuja več zavarovalnic.
haja iz tega, da ve o zavarovaTo nevidno zlo doseže vrhunec,
njih približno toliko, kot ve povko agenti neke zavarovalnice seprečen človek o funkciji lambda
be in svojo družino zavarujejo pri
sonde pri avtomobilu. In zdaj se
drugi zavarovalnici, sami pa ljumora odločiti, katero zlo je manjdem prodajajo zavarovanja svoje
še. Ali naj prebere splošne pozavarovalnice.
goje, pri čemer je jasno, da bo
Dragi Borut, predvidevam, da
moral prebrati splošne pogoje
ste pri svoji stavi izgubili zaboj
pri več zavarovalnicah, saj drupiva. Želim si, da pri uživanju zagače ne more vedeti, katero zastavljenega z družbo rečete tuvarovanje je boljše. Ali pa naj podi kakšno o izbiri manjšega zla in
išče kakovostnega zavarovalnida se kmalu vidimo, ker si res ne
škega agenta, ki si kljub vsemu
predstavljam, da bi si kdo izbral
raje rečejo finančni svetovalci,
branje večje količine splošnih pospecializirani za to in ono, in mu
gojev, kot je res nujno potrebno.
Pokličite in vprašajte
Vid Grizila je ustanovitelj in direktor Izobraževalnega centra Finava (Finančna Varnost), ki deluje v sklopu Agencije za zavarovalno zastopanje
Fundament. Je ekonomist in informatik, avtor mnogih računalniških analitičnih orodij za finančne in zavarovalne analize. Specializiran je za finančno zaščito in varno varčevanje, ljudem pa svetuje in pomaga že deset let.
Izobraževalni center Finava deluje popolnoma brezplačno in je nastal
zato, da ljudem približa koncept zavarovanj, tako da jih bolje poznajo in
razumejo.
Vprašanja o financah in zavarovalništvu za Vida Grizilo lahko pošljete
na [email protected] ali na naslov našega uredništva ter na [email protected], z izobraževalnim centrom in vsemi njegovimi dejavnostmi pa
se lahko seznanite na njegovi spletni strani www.icfinava.si.