poštnina plačana pri pošti 3210 Slovenske Konjice GLASILO JUNIJ 2014 * {t 6 Naši člani: Iz vsebine: MIHELA OBNER Frizerski studio Mihaela Nov Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno BOJAN OBNER Elektromehanika, avtoelektrika Novo pojasnilo k 157. členu ZPIZ-2 Od 1. avgusta bomo imeli finančno upravo Davčna obravnava odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove Obračun DDV od najemnin ali izjave po 45. členu ZDDV-1 Spremenjeno poslovanje s hrvaškimi bankami Izdajatelj: Območna obrtno-podjetniška zbornica Slovenske Konjice, Celjska cesta 2, 3210 Slovenske Konjice telefon: 03/757 27 50, GSM 031 384 348, fax: 03 757 27 55 spletna stran: www.ooz-slov.konjice.si e-pošta: [email protected], e-pošta: [email protected] Uredniški odbor: Milena Brdnik, Mateja Košir, Marjan Borovnik Oblikovanje, priprava in tisk Tiskarna Petrič, Branko Petrič s.p., Slov. Konjice, Glasilo je brezplačno in izhaja enkrat mesečno v nakladi 450 izvodov. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost sodi Glasilo med proizvode, za katere se obračuna DDV po stopnji 9,5%. OBVESTILA KOPANJE V BAZENIH TERME PTUJ IN TERME ZREČE V tajništvu zbornice lahko kupite karte za kopanje v bazenih v Termah Ptuj, cena karte je 11,50 € za odrasle in 8,00 € za otroke, ter za Terme Zreče, cena celodnevne karte za odrasle je 8,00€, za otroke pa 6,00€. PROSTI TERMINI V APARTMAJU MORAVSKE TOPLICE: Obveščamo vas, da je v APARTMAJU MORAVSKE TOPLICE prostih še nekaj terminov. Za več informacij pokličite na tel. štev. 03 757 27 50 25. izmena od 14.06.2014 do 21.06.2014 43. izmena od 18.10.2014 do 25.10.2014 26. izmena od 21.06.2014 do 28.06.2014 44. izmena od 25.10.2014 do 01.11.2014 33. izmena od 09.08.2014 do 16.08.2014 45. izmena od 01.11.2014 do 18.11.2014 34. izmena od 16.08.2014 do 23.08.2014 46. izmena od 08.11.2014 do 15.11.2014 35. izmena od 23.08.2014 do 30.08.2014 47. izmena od 15.11.2014 do 22.11.2014 36. izmena od 30.08.2014 do 06.09.2014 48. izmena od 22.11.2014 do 29.11.2014 38. izmena od 13.09.2014 do 20.09.2014 49. izmena od 29.11.2014 do 06.12.2014 39. izmena od 20.09.2014 do 27.09.2014 50. izmena od 06.12.2014 do 13.12.2014 41. izmena od 04.10.2014 do 11.10.2014 51. izmena od 13.12.2014 do 20.12.2014 42. izmena od 11.10.2014 do 18.10.2014 52. izmena od 20.12.2014 do 27.12.2014 KOLEDAR DOGODKOV 7.6.2014 ob 8.00 uri peto redno usposabljanje šoferjev 14. 6.2014 ob 15.00 uri delavnica »KAJ KEUNE ZMORE« 18.6.2014 ob 16. uri seminar na temo »inšpekcijski nadzor« 2. javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Mentorstvo za mlade«. Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je 9. 5. 2014 na svoji spletni strani objavil 2. javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Mentorstvo za mlade«. Delodajalci lahko pridobijo subvencijo za zaposlitev mlade osebe, stare do 30 let. Za novo zaposleno osebo se jim povrne stroške za izvajanje mentorstva. Z mentorstvom - načrtovanim prenosom znanja in izkušenj, bo mlada oseba bolje in hitreje uvedena v delo. Dodatne informacije o javnem povabilu lahko dobite vsak delovni dan med 9. in 12. uro, ob sredah pa tudi med 14. in 16. uro na telefonski številki 01 434 1 555, vprašanje lahko zastavite tudi po e-pošti na [email protected]. 2 glasilo junij 2014 MIHELA OBNER Frizerski studio Mihaela BOJAN OBNER Elektromehanika, avtoelektrika Kako lepo je slišati, ko dva mlada pripovedujeta, da so se jima uresničile njihove otroške sanje in želje. Ni veliko tistih, ki bi že kot otroci vedeli kaj želijo postati in bi potem, v zrelih letih in na vrhuncu svojih moči, povedali, da so presrečni v svojem poklicu in da so prav to tiste sanje, ki so jih sanjali kot otroci. Zato z veseljem povzemam dve zgodbi, ki govorita o sreči, ljubezni, trdem delu in uspehu. To ni zgodba, ki se dogaja nekje v Ameriki, ampak se godi tukaj, med nami, prav v srcu našega mesta, v PTC-ju in za PTC-jem. Odprimo vrata in vstopimo v svet Mihele in Bojana. MIHELA SE PREDSTAVI kot frizerka. Od kod vam že iz ranega otroštva želja, da bi postali frizerka? Nato sem se zaposlila v salonu pri Blanki Štern v PTC-ju in delala tam devet let. Pred desetimi leti sem od nje odkupila lokal in postala sem samostojna. Izpolnila se mi je moja največja želja, bila sem frizerka in to v svojem lastnem salonu. Prihajam s Pohorja, z Bezovja. Imam še mlajšo sestro Lidijo in brata Domna. Kot mali deklici mi je bila najljubša igra ta, da sem bila jaz frizerka, moja mlajša sestrica pa je bila moj model. Te igre se nisem nikoli naveličala. Osnovno šolo sem najprej obiskovala na Gorenju, potem v Zrečah. Starša sta si želela in me nagovarjala, da bi študirala farmacijo. Jaz pa sem si želela postati frizerka,zato, sem se vpisala na frizersko šolo v Celju. Na šolo imam lepe spomine.. Vedno bolj sem čutila, da sem izbrala pravi poklic. Pripravništvo in prakso sem opravljala v frizerskem salonu pri Karolini Kranjc v Zrečah. Tam sem se veliko naučila in gospa Karolina je bila res odlična mentorica. Med počitnicami sem rada delala v gostišču Smogavc, da sem zaslužila nekaj denarja. Tudi od gospoda Ludvika Smogavca sem se veliko naučila, predvsem to kaj pomeni prijaznost in trdo delo, da postaneš dober gospodar in obrtnik. Ves čas pa sem hrepenela in sanjala, da bi imela svoj frizerski salon in bila frizerka. Po končanem pripravništvu sem v frizerskem salonu pri Fijavževi dobila zaposlitev za eno leto, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu in bila sem vesela, da sem lahko delala Lansko leto sem odkupila še lokal ob mojem salonu in tako pridobila prostor za sanitarije in garderobo. Sedaj meri moj salon 50 m2. Danes nas je zaposlenih pet, skupaj z mano. Pri delu nam pomagajo še tri učenke. Delamo cel dan, dve zjutraj, dve popoldan, jaz pomagam enim in drugim. Dela nikoli ne zmanjka, vsaka moja delavka ima svoj krog strank. Če želiš, da je lokal uspešen, moraš delati cele dneve. Ker svoje delo ljubim, mi to ni težko. V našem salonu se urejajo seveda predvsem ženske, a tudi moški in otroci so pogoste stranke. Največ opravimo barvanja in striženja, nekatere stranke pridejo vsak teden, da si uredijo pričesko. Držimo se klasičnega načina dela, to imajo stranke najraje. Več novih prijemov in eksperimentiranja si dovolimo pri mladih, ki imajo radi malo drugačne, bolj moderne pričeske. Cene v našem salonu so primerljive z drugimi glasilo junij 2014 3 saloni v Sl. Konjicah, če pa bi se primerjali s cenami v večjih središčih, pa smo pri nas zelo poceni. DRUŽINA JE SREDIŠČE ŽIVLJENJA Srečna in zadovoljna sem, ker se mi je izpolnila želja, da sem postala frizerka. To je delo, ki mi je pisano na kožo in v srce in ga želim opravljati dokler bom zmogla. Ko sem kot mlado dekle pomagala v gostišču pri Smogavcu, je tam med vikendom v ansamblu Fantje izpod Rogle, igral Bojan. Tako se je rodila ljubezen in rodila sta se najina sinova. Luka je danes star enajst let in je zelo priden v šoli. Jaka je star štiri leta in je pravi navihanec. BOJANOVE SANJE So se tudi vam, tako kot vaši ženi, uresničile otroške sanje? Sem Konjičan, imam mlajšega brata Vojka, ki je zaposlen pri meni v delavnici. Osnovno šolo sem obiskoval na OŠ Pod goro Sl.Konjice, potem pa sem v Celju končal elektro šolo. Delavnico sem prevzel po očetu Stanislavu, on pa po svojem očetu Ivanu. Tako je naša delavnica najstarejša elektro delavnica v Sl. Konjicah. Kot otrok sem ves svoj prosti čas preživljal ob dedku in nato očetu v delavnici. Delo me je privlačilo in se mi zdelo najbolj zanimivo na svetu. Tako ni čudno, da sva se oba z bratom odločila, da bova nadaljevala z družinskim poslom. Dela imamo dovolj.. V glavnem previjamo elektromotorje, popravljamo ročno orodje, mene pa najbolj zanima in veseli delo povezano z elektriko pri avtomobilih. Oče nama z bratom še vedno pomaga z nasveti in delom. Tako je naše podjetje res pravo družinsko podjetje. Frizerski salon moje žene je sedaj sodobno opremljen in prenovljen, tako da je sedaj na vrsti prenova delavnice. Frizerski salon je v PTC-ju, moja delavnica pa za PTC-jem. Tako sva tudi pri delu tesno povezana in se vidiva vsak trenutek, če je potrebno. Želje iz otroštva se tako niso izpolnile le moji ženi, ampak tudi meni. Mislim, da sva zato zelo srečna človeka. 4 glasilo junij 2014 Posel je posel, kaj pa družina? Ko se je rodil Jaka sva z Bojanom najino zvezo tudi uradno potrdila. Zgradila sva si hišo na ulici Ivana Minattija in tam živi najina družina svoje življenje, ki je polno razumevanja. Bojan še vedno vsak vikend igra skupaj z Original Pohorci. Oba razumeva drug drugega in veva, da najino delo zahteva celega človeka, če želiva, da sva pri delu uspešna. Najdeva pa tudi čas drug za drugega in za najino družino. Rada greva na morje, da si tam napolniva baterije in se doma znova posvetiva delu. NOV ZAKON O PREPREČEVANJU DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO V Uradnem listu RS, št. 32/2014 z dne 5. 5. 2014 je bil objavljen nov Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju: ZPDZC-1), ki je stopil v veljavo 20. 5. 2014. Uporabljati pa se bo zakon začel 90. dan po njegovi uveljavitvi, razen 12. – 16. člena, prvega do tretjega odstavka 28. člena in 29. – 32. člena, ki se bodo začeli uporabljati šele 1. 1. 2015. V uvodnih določbah zakona so določene razlike med delom na črno in zaposlovanjem na črno. Tako delo na črno pomeni proti plačilu opravljanje del ali dejavnosti, za katere subjekt ni vpisan ali priglašen, medtem ko zaposlovanje na črno pomeni omogočanje dela posamezniku brez pogodbe oziroma prijave v obvezna socialna zavarovanja. Prepovedano je tudi oglaševanje dela na črno, nedovoljene dejavnosti in zaposlovanja na črno, v okviru katerega predstavlja novost prepoved oglaševanja s strani posameznikov, ki dela opravljajo na podlagi pogodb civilnega prava. Posebno obveznost pri izvrševanju tega člena imajo oglaševalske organizacije, ki ne smejo objavljati oglasov brez obveznih podatkov naročnika, del katerih je tudi izjava, da ima dejavnost, vsebina katere se nanaša na objavo oglasa, opredeljeno v ustanovitvenem aktu oziroma vpisano v register, s čimer naročnik tudi prevzame nase svoj del odgovornosti za oglaševanje. Nov zakon v II. poglavju ureja dejavnosti in dela, ki se ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno ter v primerjavi s prejšnjim zakonom dodaja nekaj izjem, hkrati pa se delo v lastni režiji širi na sorodstveno linijo v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena. Spremenjena je tudi definicija sosedske pomoči, ki se ne šteje za delo na črno, če gre za delo med sosedi posamezniki, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila. Večje spremembe je bilo deležno tudi osebno dopolnilno delo, za katerega se šteje tisto delo, ki ga posameznik opravlja pri fizičnih osebah v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela, ki bodo določena v podzakonskem aktu. Navedeno pomeni, da teh del ne sme opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo. Za osebno dopolnilno delo se štejejo tudi obrtne dejavnosti, nabiranje in prodajanje gozdnih sadežev in zelišč ter izdelovanje drugih izdelkov, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih. Posameznik mora osebno dopolnilno delo pred začetkom opravljanja priglasiti pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES), s čimer bo naročnikom omogočeno, da bodo lahko izbrali izvajalca posameznih del. Osebno dopolnilno delo bo posameznik lahko opravljal le za osebo, ki ima vrednotnico, ki se glasi na njegovo ime. Vrednotnico mora imeti vsak posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, velja mesec dni, pridobiti pa jo mora pred začetkom opravljanja dela. Cenzus prihodkov za opravljanje osebnega dopolnilnega dela je znižan in je omejen na posamezno polletje v koledarskem letu v višini največ treh povprečnih neto plač v RS v preteklem koledarskem letu. O doseženem prihodku mora posameznik polletno poročati davčni upravi. Pristojnosti nadzora nad izvajanjem določb tega zakona in pristojnosti ugotavljanja kršitev so podeljene več nadzornim organom: tržnemu inšpektoratu, inšpektoratu za delo, za promet in davčni upravi. Ključno novost pa predstavlja prenos pristojnosti nadzora zaposlovanja na črno od inšpektorata za delo na Carinsko upravo RS. Posreden nadzor pa opravljajo organi, pristojni za nadzor na področju kmetijstva in okolja, gozdarstva, energetike in prostora, zdravja, šolstva in športa ter notranjih zadev. Globe so opredeljene v kazenskih določbah in so kar za 25% višje od starih. Tako se lahko z globo od 2.000 do 26.000 evrov za prekršek kaznuje pravna oseba, tuj pravni subjekt, glasilo junij 2014 5 ali samozaposlena oseba, kadar opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu oziroma če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti. Za globo v isti višini se lahko kaznuje tuj pravni subjekt, kadar opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja. Globe za omogočanje dela na črno so predpisane v razponu od 2.600 do 15.600 evrov za delodajalca, ki omogoči opravljanje dela na črno eni ali več osebam, za katere ve, da opravljajo delo na črno, ali če sklene pogodbo glede opravljanja dela z drugo pravno osebo, tujim pravnim subjektom, samozaposleno osebo ali posameznikom, za katere ve, da opravljajo delo na črno. Kaznuje se tudi odgovorna oseba delodajalca. Globe za kršitev prepovedi zaposlovanja na črno se določijo v višini 5.000 do 26.000 evrov, kaznuje pa se delodajalec, ki ni posameznik, kadar npr. omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe civilnega prava, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja, ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj, ali če je omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov itd. Zakon predvideva tudi globe za nedovoljeno oglaševanje v višini do 15.600 evrov ter določa, da se globa za prekrške, storjene iz koristoljubnosti ali za pridobitev večje protipravne premoženjske koristi, kaznuje s trikrat višjo globo od predpisane globe. Ena od sankcij, ki jih zakon predvideva za kršitev določb, je tudi 5 letna izključenost delodajalca, ki mu je bila izrečena globa za prekršek, iz postopkov javnega naročanja in od upravičenosti do javnih sredstev, vključno s sredstvi EU. Hkrati je določena obveznost delodajalca, da vrne javna sredstva, prejeta v obdobju dvanajstih mesecev pred pravnomočnim izrekom globe za prekršek po novem zakonu. V prehodnih in končnih določbah zakona je določena pravna podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje, višina prispevka za osebno dopolnilno delo, opredeljeni so zavezanci za plačilo prispevka za osebno dopolnilno delo in zavezanci za prijavo ter način pobiranje prispevka, kot tudi ugotovitev zavarovalne dobe in osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posameznike, ki opravljajo osebno dopolnilno delo. NOVO POJASNILO K 157. ČLENU ZPIZ-2 Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je podalo novo dodatno pojasnilo v zvezi z uporabo 157. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (Ur. list RS, št. 96/2012 in 39/2013), ki se nanaša na pravico do vračila dela prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev. V prvotnem pojasnilu mora biti za uveljavljanje pravice na podlagi tega člena izpolnjen pogoj, da oseba ob sklenitvi prve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas še ni dopolnila 26 let ali da mati skrbi za otroka, ki še ni dopolnil 3 leta, le v času sklenitve pogodbe, vračilo prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa delodajalec lahko uveljavi za 2 leti neprekinjene zaposlitve. 6 glasilo junij 2014 V skladu z novim pojasnilom ministrstva, pa lahko delodajalec uveljavlja olajšave le, dokler mlajša oseba ne dopolni 26 let oziroma otrok 3 leta. (vir: http://www.rfr.si/zakonodaja/aktualno) OD 1. AVGUSTA BOMO IMELI FINANČNO UPRAVO V Ur.l. RS št. 25/2013 je objavljen sprejet Zakon o finančni upravi, ki s 1.8.2014 združuje sedanjo davčno in carinsko upravo. Finančna uprava bo: odmerjala in obračunavala dajatve, carinila blago, izvajala finančni nadzor in finančne preiskave, odločala v postopkih o prekršku, carinila blago, izvajala nadzor nad tranzitom blaga, preverjala in analizirala podatke o blagovni menjavi z državami članicami EU in tretjimi državami … Finančna uprava bo tudi vodila davčni register, ki ga je doslej vodila davčna uprava, prav tako pa druge evidence, in sicer tako, da bo povezovala podatke iz različnih baz, ki jih danes vodijo različne inštitucije v Sloveniji, npr. GURS o nepremičninah, Ajpes o letnih poročilih, Vrhovno sodišče o insolvenčnih postopkih ipd. DAVČNA OBRAVNAVA ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI S PONUDBO NOVE Na DURS-u so prejeli vprašanje zavezanca glede davčne obravnave odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, skladno z določili 91. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1 (Uradni list RS, št. 21/13). V zvezi s tem vprašanjem so za mnenje zaprosili Ministrstvo. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se ne šteje odpravnina, zaradi odpovedi vsake naslednje pogodbe pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba. Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, se davčno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja po 5. točki prvega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini. V skladu s šestim odstavkom 91. člena ZDR-1 ima delavec v primeru, ko mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in mu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe za neustrezno novo zaposlitev, pravico do sorazmernega dela odpravnine, ki jo dogovori z delodajalcem. Glede na to, da gre v tem primeru za sorazmerni del odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, gre za dohodek, ki niti po vsebini (saj ne gre za prenehanje zaposlitve) niti po višini (saj gre za sorazmerni del odpravnine) ni primerljiv z odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se v skladu z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, zato ga ni mogoče obravnavati po navedeni določbi. Po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12, 94/12 in 96/13) so obdavčeni vsi dohodki, razen tistih, ki so v ZDoh-2 izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine. V skladu s 5. točko prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 se med dohodke iz delovnega razmerja vključuje tudi nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki. Posebna davčna obravnava je v 9. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 določena za odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, v višini odpravnine, kot je določena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti na podlagi Zakona o delovnih razmerjih, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Navedeno pomeni, da se odpravnina, izplačana skladno z določbo 91. člena ZDR-1 v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Vir: DURS glasilo junij 2014 7 OBRAČUN DDV OD NAJEMNIN ALI IZJAVE PO 45. ČLENU ZDDV-1 Pri nekaterih vrstah transakcij, ki so oproščene plačila DDV, imajo davčni zavezanci po 45. členu ZDDV-1 možnost, da se s svojim kupcem ali najemnikom dogovorijo, da bo od te transakcije obračunan DDV. Transakcije, pri katerih imajo možnost izbire, so: • najem oziroma zakup nepremičnin, • dobava ›starih‹ objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni (to so objekti, ki so vseljeni ali v uporabi najmanj dve leti), • dobava zemljišč, ki niso stavbna zemljišča. Kot pogoj, da se od primarno oproščene transakcije vseeno obračuna DDV, ZDDV1 določa, da morata davčni zavezanec in najemnik oziroma kupec pred opravljeno dobavo predložiti vsak svojo izjavo v elektronski obliki. Do 1. 7. 2012 je bilo treba izjavo poslati na pristojni davčni urad v papirni obliki, po tem datumu pa prek portala eDavki (tam pri dokumentih izberete izjave in DDVIz: izjava za izbiro obdavčitve dobave/najema nepremičnine; v ›izjavi‹ je treba navesti vrsto nepremičnine, občino, katastrsko občino, številko parcele, številko stavbe, številko dela stavbe …). Da se opravljena transakcija šteje kot transakcija, obdavčena z DDV, morata izjavo predložiti oba, dobavitelj/najemodajalec in kupec/najemnik. To storita prek svojega dostopa na elektronski portal eDavki. Da se prepričate, ali je tudi vaša nasprotna stranka predložila izjavo, predlagamo, da se z njo dogovorite, naj vam pošlje potrdilo z eDavkov o predloženi izjavi, kjer boste videli, kdaj je bila predložila izjavo. Še bolje je, če je ta zaveza že v pogodbi. Če izjavo predloži samo eden, pogoj za obdavčitev transakcije z DDV ni izpolnjen, zato se ta transakcija šteje kot oproščena transakcija. To je tudi edina slabost elektronskega vlaganja, saj ne morete podati izjave še za drugega davčnega zavezanca (ker za to običajno niste pooblaščeni). Podpis izjave po 45. členu ZDDV-1 je običajno v interesu dobavitelja oziroma najemodajalca. 8 glasilo junij 2014 Pri dobavitelju oziroma najemodajalcu to, ali je izjava podpisana po 45. členu ZDDV-1 ali ne, vpliva na odbitek DDV pri njegovem poslovanju. Če izjava ni podpisana, dobavitelj oziroma najemodajalec opravlja oproščeno dejavnost. Če hkrati opravlja oproščeno in obdavčeno dejavnost, se bo moral odločiti, kako bo določil znesek DDV, ki ga lahko odbije po prejetih računih. Ne glede na to, kako bo določil znesek odbitnega DDV (za to obstajajo trije načini), zaradi opravljanja oproščene dejavnosti celotnega DDV ne more odbiti. S podpisom izjave po 45. členu ZDDV-1 pa se dobavitelj opravljanju oproščene dejavnosti lahko izogne, seveda le, če kupec/najemnik izjavo sploh lahko podpiše. Izjave ne more podpisati (predložiti) npr. oseba, ki ni identificirana za DDV, in oseba, ki opravlja oproščeno dejavnost, zaradi česar nima 100-odstotne pravice do odbitka DDV. Ob predložitvi izjave prek portala eDavki vam ni treba priložiti kopije izjave v papirni obliki. Ker elektronsko izjavo predložita vsak posebej, je že to potrdilo o tem, da je obračun DDV od transakcije res dogovorjen. Prav tako ni treba priložiti kopije prodajne ali najemne pogodbe, čeprav jo včasih davčni referenti naknadno zahtevajo (običajno pri pregledu transakcij, poročanih v obračunu DDV). Še nekaj je pomembno pri dogovarjanju s stranko o obračunu DDV od določene transakcije: da je izjava podana ›pred opravljeno dobavo‹. Pri najemu nepremičnin to pomeni, da je treba izjavo predložiti, preden se začne najemno obdobje (vsaj en dan prej). Pogosto je tudi vprašanje, kdaj je treba izjavo obnoviti ali predložiti na novo. To je treba storiti, kadar pride do nove transakcije. Če govorimo o najemnini, je to takrat, kadar pride do nove transakcije v smislu novega najemnega razmerja (npr. najem še ene lokacije). Pri pogodbi o najemu naj bo cena najprej določena kot neto znesek. Temu naj sledi navedba, da se bo na najemnino obračunaval vsakokrat veljavni DDV, ko bosta oba pogodbena partnerja predložila ustrezno izjavo prek portala eDavki (povzeto po Unikumu, marec 2014). PRIDOBITVE BLAGA ZNOTRAJ UNIJE Vprašanje: s.p. bo dosegel 10.000 EUR prometa z blagom z EU in se mora identificirati za namen DDV. Zanima ga kako postopati? Odgovor: V skladu z d. točko prvega odstavka 4. Člena ZDDV-1 se DDV pri pridobitvi blaga znotraj Unije (razen določenih izjem, kot so na primer trošarinski izdelki, nova prevozna sredstva itd) ne obračunava in plačuje od blaga, ki ga znotraj Unije pridobi med drugim tudi mali davčni zavezanec. Vendar navedeno velja, če sta kumulativno izpolnjena naslednja pogoja: • skupna vrednost pridobitev blaga znotraj Unije v tekočem koledarskem letu ne preseže zneska 10.000 EUR in • skupna vrednost pridobitev blaga znotraj Unije v preteklem koledarskem letu ni presegla zneska iz prejšnje točke. V kolikor eden izmed navedenih pogojev ne bo več izpolnjen, mora ta davčni zavezanec pridobiti t.i. posebno ID številko za DDV in od pridobitve tega blaga obračunati in plačati DDV. Kot namreč določa tretji odstavek 78. člena ZDDV-1, mora med drugim vsak davčni zavezanec, ki opravlja tudi pridobitve blaga znotraj Unije, ki v skladu z omenjeno d. točko prvega odstavka 4. člena ZDDV-1 niso predmet DDV, davčnemu organu prijaviti, da take pridobitve opravlja, če pogoji iz navedenega člena, ki določajo, da te transakcije niso predmet DDV, niso več izpolnjeni, in predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Davčni zavezanec je v tem primeru dolžan obračunati in plačati DDV od pridobitve blaga iz Unije (če dobavitelj v svoji Opravljamo celovite naloge na področju varnosti in zdravja pri delu in varstva pred požari: VARNOST PRI DELU • • • • Izdelava ocene tveganja Usposabljanje za varno delo Pregled in preizkus delovne opreme Meritve v delovnih prostorih (mikroklima, osvetlitev, hrup) • Dobava vseh vrst opozorilnih znakov in znakov za evakuacijo,… (table, nalepke) državi članici ni oproščen plačila DDV kot mali davčni zavezanec), nima pa pravice do odbitka tega DDV. Kot namreč določa prvi odstavek 98. člena PZDDV, oseba iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, katere skupni znesek pridobitev iz drugega odstavka 4. člena ZDDV-1 v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 EUR, nima pravice do odbitka DDV, ki ga je dolžna plačati od pridobitev blaga znotraj Unije. Strinjam se z vami, da tako pridobljena ID številka za namene DDV služi le za obračunavanje DDV ob pridobitvah blaga iz Unije, saj samostojni podjetnik v Sloveniji še vedno deluje kot mali davčni zavezanec in je tako še vedno oproščen obračunavanja DDV po prvem odstavku 94. člena ZDDV-1. To posledično pomeni, da na izdanih računih ne obračunava DDV, pri tem pa po mojem mnenju še vedno izdaja račune s poenostavljeno vsebino, kot to določa 141. člen PZDDV, in sicer mora na računu navesti najmanj naslednje podatke: • datum izdaje; • zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa; • svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče; • prodajno ceno blaga oziroma storitve (brez DDV) in • skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve (brez DDV). Če mali davčni zavezanec izda račun drugemu davčnemu zavezancu, mora na računu navesti tudi podatek o količini in vrsti dobavljenega blaga oziroma obsegu in vrsti opravljenih storitev. • Izvlečki požarnega reda, požarni načrti za objekte, evakuacijski načrti za objekte • Usposabljanje za varstvo pred požarom (+ evakuacija in gašenje požarov) Možnost dogovora za manjša in večja podjetja glede celotne pokritosti zakonskih obveznosti. Za več informacij pokličite na GSM štev.: 031 378 411 ali pišite na e-naslov [email protected]. (oglas je brezplačen) VARSTVO PRED POŽAROM • Ocena požarne ogroženosti za objekte • Izračuni števila gasilnikov v objektu skladno z novo zakonodajo • Požarni red s prilogami glasilo junij 2014 9 SPREMENJENO POSLOVANJE S HRVAŠKIMI BANKAMI UJP obvešča, da je Narodna banka Hrvaške sprejela odločitev, da mora biti od 1. junija 2014 zapis številke računa prejemnika obvezno v IBAN strukturi, in sicer za vsa plačila na območju Hrvaške. Banka Slovenije nalogov, kjer številka računa ne bo navedena v IBAN strukturi, ne bo zavračala. V izogib nepotrebnim nepravočasnim plačilom in stroškom reklamacij, ki bi nastali kot posledica zavrnitev plačilnih navodil s strani hrvaških bank, prosijo da dosledno upoštevate navedbo številke računa prejemnika v IBAN strukturi. Vir: UJP PRISPEVEK ZA USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE KOLEKTIVNE POGODBE ZA OBRT IN PODJETNIŠTVO Spoštovani obrtniki in podjetniki ! Konec meseca maja 2014 ste prejeli poziv za plačilo položnice za izvajanje Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (KPOP) (Uradni list RS št. 92/2013, sopodpis OZS Uradni list RS št. 16/2014). KPOP s komentarjem je objavljena na spletni strani www. zdops.si. 81. člen KPOP med drugim določa, da delodajalci enkrat letno ob izplačilu plač za mesec maj plačajo Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije 2,00 EUR po zaposlenem delavcu za plačevanje stroškov usklajevanja in izvajanja KPOP. Ta prispevek so dolžni plačati vsi delodajalci, ki opravljajo obrtno oz. obrti podobno dejavnost. Zavedamo se, da je v teh kriznih časih vsak evro pomemben, vendar verjamemo, da se zavedate pomembnosti svoje delodajalske organizacije ZDOPS in ker na ta način omogočate njeno delovanje, zastopanje VAŠIH interesov tako pri sklepanju kolektivnih pogodb, kakor tudi pri uveljavljanju vaših interesov predvsem v času, ko se politiki ukvarjajo sami s seboj in ne z razvojnimi programi usmerjenimi v povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Po drugi strani pa naše zahteve preprečujejo, da bi politika sprejemala ukrepe, ki bi položaj slovenskega gospodarstva, predvsem delodajalcev še poslabšal, kar je v teh težkih kriznih časih še toliko bolj pomembno. Prosimo vas, da svoj letni prispevek v višini 2,00 EUR na zaposlenega delavca za leto 2014 nakažete po položnici, ki ste jo prejeli. V primeru, da položnice niste prejeli vas prosimo, da stopite z nami v kontakt na tel. št. 01/5830572 in 01/5830-577 ali na e-mail [email protected] za določitev sklica in nakazilo sredstev na TRR ZDOPS št. 03160-1001022028 pri SKB d.d., Ajdovščina 4, 1513 Ljubljana. Prosimo, da sredstva nakažete pri izplačilu plač za mesec maj 2014. Skupaj smo močnejši in uspešnejši! Milan Škapin, predsednik ZDOPS Janez Šauperl, predsednik skupščine ZDOPS Igor Antauer, generalni sekretar ZDOPS PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, UR.L. RS št. 43/11) zavezuje delodajalce k izvajanju programov promocije zdravja na delovnem mestu. V skladu s 6. in 32. členom tega zakona mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja in izvajanja le tega, kar pomeni, da izvaja določene aktivnosti in ukrepe, da se ohranja in krepi telesno in duševno zdravje delavcev. Zdrav življenjski slog zajema doseganje in 10 glasilo junij 2014 ohranjanje zdravja. Zdravje je stanje fizičnega, psihičnega in socialnega dobrega počutja in ne zgolj odsotnost bolezni. Hkrati je zdravje ena izmed osnovnih človekovih pravic, ki določa kvaliteto življenja posameznika in celotne družbe ter je nosilec socialnega in ekonomskega razvoja. Zdravje naj ne bo cilj, temveč vir kakovostnega življenja. Kakovost življenja združuje človekovo fizično zdravje, psihološki status, nivo samostojnosti, socialne odnose, osebna prepričanja in značilnosti okolja. Zdravje in kakovost življenja se med sabo dopolnjujeta in prekrivata. Vedno večje naraščanje delovne intenzivnosti v podjetjih ovira razvoj organizacij in ima škodljive posledice za zdravje zaposlenih. Zdravje delavca lahko razumemo kot rezultat številnih dejavnikov. Promocija zdravja na delovnem mestu obravnava dejavnike tveganja pri posamezniku, ovire okolja in organizacije, vključuje celoten kolektiv in si prizadeva oblikovati zdravju spodbudno delovno okolje. Promocija zdravja ni le strategija zmanjševanja tveganega vedenja. Z vplivanjem na zgolj štiri glavne faktorje tveganja (nezdrava prehrana, kajenje, škodljiva raba alkohola in telesna neaktivnost) lahko preprečimo tudi velik del nenalezljivih kroničnih bolezni. Naša vizija je, da postanemo družba, v kateri je odlično zdravje tako pomembno kot stopnja izobrazbe ali družbeni status, družba, kjer je znanje o zdravju enakovredno znanju matematike. Da ta vizija lahko postane resničnost, je najprej potrebna sprememba miselnosti o zdravju samem. Zdravi zaposleni so življenjskega pomena za ekonomski razvoj podjetja. K dvigu nivoja zdravja in zdravega življenjskega sloga med uslužbenci lahko pripomoremo z učinkovitim Programom promocije zdravja (v nadaljevanju PPZ), ki ga izvajamo na delovnem mestu. Ta vključuje pravilno prehranjevanje, vzdrževanje zdrave telesne teže in motivacijo k zdravemu življenjskemu slogu zaposlenih. S tem obvladujemo faktorje tveganja in vplivamo na produktivnost, absentizem in podobo podjetja. PPZ poteka v 3 korakih: v delovnem okolju, njihovo psiho-fizično stanje, mnenje o PPZ, najpogostejših boleznih, ki so vzrok bolniških odsotnostih, njihov odnos do lastnega zdravja, naklonjenost k spremembi življenjskega sloga, počutje na delovnem mestu in izven njega. Razvoj rešitev in določitev prioritet Te so specifične za podjetje z določitvijo pomembnosti faktorjev, na katere bo program promocije zdravja ciljal in ocena možnosti vpliva nanje. PPZ definiramo tako, da bo čim bolj dostopen, v bližini ali celo na delovnem mestu samem, da bo urnik aktivnosti primeren in program stroškovno znosen. Poskrbimo za motiviranost zaposlenih za sodelovanje v PPZ z aktivno udeležbo v načrtovanju aktivnosti in dovolj kontaktnega časa s koordinatorjem. Ključna je naklonjenost vodstva aktivnostim programa, zaupnost, zabavnost in raznolikost programa in spodbujanje zdrave tekmovalnosti zaposlenih v programu PPZ. Implementacija in evalvacija programa PPZ ni enkraten dogodek s takojšnjim učinkom, ampak proces, ki traja, zato je potrebno zagotoviti zadostne finančne in človeške vire. Hkrati ni dovolj, da delamo prave stvari, ampak jih je treba delati pravilno, zato je potrebno PPZ ovrednotiti glede učinkovitosti in uspešnosti po vnaprej določeni metodologiji in kazalnikih, kot so število udeležencev in njihovo zadovoljstvo s PPZ, produktivnost, zdravstveno stanje, stroški programa, vzdušje in splošno zadovoljstvo zaposlenih. Če imate namen vzpostaviti Program promocije zdravja v vašem podjetju in potrebujete pomoč oz. si želite več informacij, me lahko pokličete na 041 754 881 ali pišete na [email protected]. (avtor: dr. Janja KLINČAR, univ.dipl.inž.živ.teh. CEDRA arhitektura zdravega življenja (www.cedra. si) Analiza stanja Prva faza v PPZ je analiza stanja, s katero ugotovimo, s kakšnimi težavami se delovna organizacija sooča, kolikšen je odstotek bolniških odsotnosti, kaj je njihov najpogostejši vzrok in koliko je število izgubljenih dni zaradi enega vzroka. Hkrati ugotovimo, ali se v organizaciji že izvaja promocija zdravja, kakšna je uspešnost programa in v katere cilje je PPZ usmerjen. Dodatno lahko z anonimno anketo za zaposlene ugotavljamo, kakšno je splošno zdravje zaposlenih, kakšna je njihova odgovornost za lastno zdravje in kdo je po njihovem mnenju odgovoren zanj, kakšna je njihova telesna aktivnost, prehrana, zadovoljstvo glasilo junij 2014 11 MAJ 2014 Podatki za obračun prispevkov in davkov Pri obračunu prispevkov za mesec maj 2014 upoštevajte 20 delovnih dni, 2 praznik oz. 176 ur (40 urni delovni teden). V skladu s Kolektivno pogodbo za obrt in podjetništvo je do povračila stroškov za prehrano upravičen delavec v višini 4,90 € na dan. Od 1.8.2008 dalje se v skladu z uredbo ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja povračilo stroškov za prehrano do višine 6.12 € na dan. Po kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo se regres za letni dopust v letu 2014 izplača najmanj v višini minimalne plače povečane za 1%, kar na dan podpisa sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe znaša 797,04 €. Pri regresu za letni dopust, ki presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost. Mesečna dohodninska lestvica za leto 2014 je naslednja: Če znaša neto mesečna davčna osnova v eurih nad do 668,44 668,44 1.580,02 1.580.02 5.908,93 5.908,93 Znaša dohodnina v eurih 106,95 353,08 2.127,93 +16% +27% +41% +50% nad 668,44 nad 1.580,02 nad 5.908,93 Davčne olajšave: Splošna olajšava Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2014: Če znaša skupni dohodek v eurih nad do 10.866,37 10.866,37 12.570,89 12.570,89 Znaša splošna olajšava v eurih 6.519,82 4.418,64 3.302,70 Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva: Če znaša mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja v eurih nad do 905,53 905,53 1.047,57 1.047,57 Znaša splošna olajšava v eurih 543,32 368,22 275,22 Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava se davčna osnova zmanjša za 275,22 eura. 12 glasilo junij 2014 Ostale mesečne in letne osebne in posebne davčne olajšave v letu 2014: Olajšava Mesečni znesek v € Letni znesek v € Za prvega vzdrževanega otroka 203,08 2.436,92 Za drugega vzdrževanega otroka 220,77 2.649,24 Za tretjega vzdrževanega otroka 368,21 4.418,54 Za četrtega vzdrževanega otroka 515,65 6.187,85 Za petega vzdrževanega otroka 663,09 7.957,14 Za vsakega drugega vzdrževanega člana 203,08 2.436,92 Za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 735,83 8.830,00 Olajšava za študente - 2.477,03 Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - 2.819,09 Prispevki za socialno varnost samozaposlenih - maj 2014 (vključeni v zavarovanje po 1.1.2014 ter če jim je že bila določena zavarovalna osnova na podlagi dobička 2013) Dosežen dobiček za določitev zavarovalne osnove v letu 2013 (v EUR)**** Osnova za prispevke ZZ, če je BZO nižja od 60 % od 1.523,18 EUR* Prehodni davčni podračun Referenca Do vključno 9.403,92 MP** 3,5 PP*** 783,66 5.331,13 913,91 Prisp. zavarovanca za PIZ 15,50% 121,47 826,33 Prisp. delodajalca za PIZ 8,85% 69,35 471,81 190,82 1.298,14 Prisp. zavarovanca za ZZ Skupaj prispevki za PIZ 6,36% SI56 011008882000003 58,12 339,06 Prisp. delodajalca za ZZ 6,56% 59,95 349,72 Prisp. za poškodbe pri delu 0,53% Skupaj prispevki za ZZ SI56 011008883000073 Prisp. zavarovanca za starš. var. 0,10% Prisp. delodajalca za starš. var. 0,10% Skupaj prispevki za starš. var. SI56 011008881000030 SI19 DŠ-44008 SI19 DŠ-45004 SI19 DŠ-43001 4,84 28,25 122,91 717,03 0,78 5,33 0,78 5,33 1,56 10,66 Prisp. zavarovanca za zaposl. 0,14% 1,10 7,46 Prisp. delodajalca za zaposl. 0,06% 0,47 3,20 Skupaj prispevki za zaposl. 1,57 10,66 Skupaj drugi prisp. SI56 011008881000030 SI19 DŠ-42005 3,13 21,32 PRISPEVKI SKUPAJ 316,86 2.036,49 ***Najvišja možna zavarovalna osnova: zavezanec lahko prispevke plača največ od osnove, ki znaša 3,5 PP (v skladu s petim odstavkom 145. člena ZPIZ-2) Povprečna bruto plača za marec 2014 znaša 1.526,41 EUR Minimalna plača za leto 2011 znaša 8.977,20 EUR Minimalna plača za leto 2012 znaša 9.156,72 EUR Minimalna plača za leto 2013 znaša 9.403,92 EUR Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2012 znaša 18.305,64 EUR (končni podatki) Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2013 znaša 18.278,16 EUR Zavezanec plača prispevke do 16.06.2014; v enakem roku mora davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada. glasilo junij 2014 13 Dopolnilna dejavnost - popoldanska obrt • prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. aprila 2013 dalje 32,17 evrov, kateri se plačuje na (prehodni davčni proračun - PDP) 01100-8882000003 19 davčna številka plačnika-44008 • Od 1. aprila 2014 dalje znaša prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 31,85 EUR. Novi znesek se prvič plača za april 2014, in sicer do 15. 5. 2014. - mesečni znesek prisp.za poškodbe pri delu in poklicno bolezen (0,53% od PP) = 8,09 EUR, - mesečni znesek prisp. po 55. a členu ZZVZZ-M (6,36% od 0,25 PP) = 24,27 EUR Ta dva prispevka pa nakažite na TRR: 01100-8883000073 Sklic: 19 davčna številka-45004 Cenejši preventivni zdravstveni pregledi za člane OOZ Slov. Konjice Vam predstavljajo preventivni zdravstveni pregledi velik strošek? Izkoristite popuste, ki jih je za člane zagotovila OOZ Slov. Konjice. Pokličite na zbornico in si zagotovite napotnico, s katero lahko uveljavljate popust na cene preventivnih zdravstvenih pregledov. Na naši zbornici so vam na voljo storitve točke • priglasitev samostojnega podjetnika posameznika • sprememba podatkov v poslovnem registru za samostojnega podjetnika posameznika • izbris samostojnega podjetnika posameznika (vlogo je potrebno vložiti najmanj 3 dni pred nameravanim prenehanjem!) • ustanovitev d.o.o., kjer se ustanovni kapital (7.500 EUR) v celoti vplača v denarju • posredovanje davčnih podatkov DURS ob ustanovitvi podjetja s.p. ali d.o.o. • prijava samostojnega podjetnika posameznika v obvezno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS ob pričetku opravljanja dejavnosti • prijava in odjava delavcev v obvezna socialna zavarovanja pri ZZZS • prijava potreb po delavcih za Zavod za zaposlovanje (obrazec PD1) • redni izpis podatkov posameznega gospodarskega subjekta iz poslovnega registra Slovenije Članice sekcije frizerjev pri OOZ Slov. Konjice vabimo 14. junij 2014 ob 15.00 uri na delavnici »KAJ KEUNE ZMORE« Na delavnici bodo prikazali kar največ novosti na frizerskem področju: • Keune edukatorja MATEVŽ FIRŠT in TEA FURLAN bosta prikazala nove tehnike barvanja na štirih modelih (dva prezentacijska modela in dva modela z barvanjem na odru) • Frizerski mojster STEVO PAVLOVIČ bo na dveh modelih prikazal tehnike kreativnega striženja. Predstavil bo tudi nekaj informacij o dogajanju na eni največjih frizerskih prireditev – na londonskem Alternative Hair Showu. Letos jeseni je Stevo Pavlovič že tretjič povabljen na to prireditev, kar pomeni posebno priznanje tudi slovenski frizerski sceni! Seminar bo trajal predvidoma cca 2 uri. Vljudno vabljeni! 14 glasilo junij 2014 Razvedrilo Policaj vpraša kolega: “Koliko je ura?” “Deset in deset.” “Kaj me zajebavaš? Reci dvajset! “ Župnik in mežnar stojita ob vaški cesti in zabijata v tla tablo z napisom: “Konec je blizu! Obrnite se, dokler še ni prepozno!” Mimo pridrvi avto, voznik skozi okno zavpije: “Pustita ljudi pri miru, vidva, verska fanatika!” Čez nekaj trenutkov se zasliši cviljenje zavor in nato glasen pljusk. Mežnar se obrne k župniku: “Ali misliš, da ne bi bilo bolje, če bi preprosto napisala: “most je podrt?” Gospod na bančnem okencu: “Rad bi dvignil svoj denar” “Koliko pa bi dvignili, gospod?” sprašuje bankir “Vse, do zadnjega stotina!” “Ali boste zaprli račun?” “Ne, rad bi ga le preštel, da bi videl če je ves še tukaj!” Slovenec, Hrvat in Srb družno oropajo banko. Ko pregledajo plen, vidijo, da imajo kup Evrov, Kun in Dinarjev. Naredijo tri kupe po valutah, nato pa začne Slovenec deliti: »1000 Eurov meni, 1000 Kun tebi, 1000 Dinarjev tebi. 1000 Eurov meni, 1000 Kun tebi, 1000 Dinarjev tebi …« Onadva ga gledata, čez čas pa pravi Hrvat Srbu: »Ta Slovenac mi gre na jetra, ampak nekaj mu pa morava priznati - POŠTEN PA JE!« glasilo junij 2014 15 VABIMO VAS NA SEMINAR »INŠPEKCIJSKI NADZOR«, ki bo v SREDO 18.6.2014 ob 16.00 uri, v sejni sobi OOZ Slov. Konjice Na seminarju bomo obravnavali izjemno pomembno temo, ki bo v času, ko se napovedujejo povečani ukrepi zoper delo in zaposlovanje na črno, zahtevala dobro poznavanje. Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. V praksi nam obisk inšpektorja večinoma predstavlja stres, saj postopka in načina delovanja inšpekcijskih služb ne poznamo prav dobro. Iz navedenega razloga je ta seminar namenjen seznanitvi zavezancev z določbami ZAKONA O INŠPEKCIJSKEM NADZORU, tako da bodo udeleženci seminarja spoznali: • splošna načela inšpekcijskega nadzora, položaj, • pravice in dolžnosti inšpektorjev, • POOBLASTILA inšpektorjev ob opravljanju inšpekcijskega nadzora (kaj sme inšpektor pregledati, kdaj in kako sme vstopiti na zemljišče, prostore...zavezanca, prav tako bomo spoznali katere listine sme inšpektor odvzeti, kaj je potrebno v tem primeru storiti…… • poiskali bomo odgovor, kdaj se lahko inšpekcijski pregled opravi v nenavzočnosti delodajalca, lastnika..... • kako je z vstopom v poslovne in druge prostore, ki ne pripadajo zavezancu. V nadaljevanju pa se bomo seznanili z postopkom pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, kjer se bodo udeleženci seznanili z naslednjimi temami: • kdo je lahko stranka v postopku (je to lahko tudi prijavitelj?), • kako obravnavati anonimne prijave, • kako se piše zapisnik in na kaj moramo biti pozorni ob branju zapisnika, posledice zapisa v zapisniku, • ukrepi inšpektorjev, • katera pravna sredstva lahko uporabimo, če z izdano odločbo nismo zadovoljni. Seminar bo ves čas potekal tako, da se bodo določbe Zakona o inšpekcijskega nadzora povezovali s praktičnimi primeri in istočasno iskali odgovore na vprašanja slušateljev. Slušatelji bodo spoznali kar nekaj zakonov, na katere bodo morali biti pozorni ob priliki inšpekcijskega nadzora. To je predvsem ZAKON O EVIDENCAH NA PODROČJU DELA IN SOCIALNE VARNOSTI. Spoznali bomo pomen teh evidenc tudi za inšpekcijski nadzor in posledice, če se te evidence ne vodijo.. Na seminarju se bomo seznanili tudi z NOVIMI določbami ZAKONA O PREPREČEVANJU DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO. Videli bomo, da je novosti na področju postopka nadzora zelo veliko (v nadzor vstopajo tudi novi organi) in ker so zagrožene kazni zelo visoke, bo seznanitev zelo pomembna. Opozorili bomo tudi na določbe Zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na našo temo, ter spoznali določbe Kazenskega zakonika in Zakona o prekrških, s katerim se bomo srečali ob priliki nadzora. V postopku spremembe je tudi Zakon o inšpekciji dela. Spoznali bomo poglavitne spremembe tega zakona in predstavili do sedaj sodne odločbe, ki se nanašajo na izbrano temo. Seminar bo vodila ga. Melito Ambrož, univ.dipl.prav. Za člane zbornice, ki imajo poravnano članarino je seminar brezplačen. Za ostale udeležence znaša cena seminarja 70,00 EUR. Znesek do termina seminarja nakažite na TRR številka: 06000-003-0486 720. Prijavite se lahko na e-mail [email protected] ali telefon (03) 757 27 50.