poštnina plačana pri pošti 3210 Slovenske Konjice glasilo • maj 2012 • št. 6 • območna obrtno podjetniška zbornica Slovenske Konjice glasilo OBVESTILA KOPANJE V BAZENIH TERME PTUJ IN TERME ZREČE V tajništvu zbornice lahko kupite karte za kopanje v bazenih v Termah Ptuj, cena karte je 12,00 € za odrasle in 8,00 € za otroke, ter za Terme Zreče, cena celodnevne karte za odrasle je 8,00€, za otroke pa 6,00€. Najava dogodkov za maj 2012 16.5.2012 ob 10.00 uri seminar »Posebnosti osebnega stečaja in možnost poslovanja stečajnega dolžnika v osebnem stečaju«, 23.5.2012 ob 16.00 uri seminar »OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA in njihov vpliv na POSLOVNI IZID ter DAVČNO OSNOVO, ter zadnje spremembe ZDoh-2 in ZDDPO-2«, 9.6.2012 tretje redno usposabljanje šoferjev Jakob Furman Življenje kot izbrana sestavljenka iz tisoč drobnih barvitih koščkov ŠE PROSTE KAPACITETE V APARTMAJU MORAVSKE TOPLICE V LETU 2012 Obveščamo vas, da so v APARTMAJU MORAVSKE TOPLICE še prosti naslednji termini: 19.05.2012 – 26.05.2012 08.09.2012 – 15.09.2012 17.11.2012 - 24.11.2012 26.05.2012 – 02.06.2012 15.09.2012 – 22.09.2012 24.11.2012 – 01.12.2012 02.06.2012 – 09.06.2012 29.09.2012 – 06.10.2012 01.12.2012 – 08.12.2012 23.06.2012 – 30.06.2012 06.10.2012 – 13.10.2012 08.12.2012 – 15.12.2012 28.07.2012 – 04.08.2012 13.10.2012 – 20.10.2012 15.12.2012 – 22.12.2012 14.08.2012 – 18.08.2012 20.10.2012 – 27.10.2012 22.12.2012 – 29.12.2012 25.08.2012 – 01.09.2012 10.11.2012 – 17.11.2012 Izdajatelj: Območna obrtno-podjetniške zbornice Slov. Konjice, Celjska cesta 2, 3210 Slov. Konjice telefon: 03/757 27 50, GSM 031 384 348, fax: 03 757 27 55, spletna stran: www.ooz-slov.konjice.si, e-pošta: [email protected]. e-pošta: [email protected] Uredniški odbor: Milena Brdnik, Mateja Košir, Marjan Borovnik Fotografije na naslovnici: foto utrinki iz izleta žensk po Koroški Oblikovanje, priprava in tisk Tiskarna Petrič, Branko Petrič s.p., Slovenske Konjice Glasilo je brezplačno in izhaja enkrat mesečno v nakladi 650 izvodov. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost sodi Glasilo med proizvode, za katere se obračuna DDV po stopnji 8,5%. Pravijo, da je tudi najboljši portret le del neke celote. In tako je tudi z današnjim intervjujem. Življenje Jakoba Furmana je sestavljeno iz neskončnega števila malih drobnih dogodkov, ki pa bi vsak zase lahko predstavljal odlično snov za avtobiografski roman. Za intervju pa bomo izbrali le tiste najbolj kričeče in svetleče dogodke, ki so zaznamovali in oblikovali življenje mladega Jakoba. Verjamem pa, da ga v življenju čaka še veliko novih, presenetljivih trenutkov, saj je neverjetno radoživ, vedoželjen, pogumen, odločen in presenetljivo bister »fantič«. S svojo zagnanostjo in inovativnostjo bo še premikal bregove. Jakob, ti si še zelo mlad, a za tabo je že presenetljivo polno in bogato življenje. Mislim, da za tebe velja naš pregovor: Mladost je norost, skače čez potok, kjer je most. Je bila tvoja mladost tudi takšna? DRUŽINA Svoje življenje sem začel v Slov. Konjicah. Potem so me valovi življenja nosili malo naokoli in jaz sem se jim z veseljem prepustil. In ko se je morje umirilo, me je val znova prinesel nazaj domov. Tudi moji starši so pravi Konjičani. Izvirajo iz Konjiške vasi iz skromne hišice pod lovskim domom, kjer danes ne živi nihče in hiša propada. Moja mama se je omožila z očetom, a njune zveze doma niso podpirali. Edini, ki ju je razumel in ju vzel pod svojo okrilje, je bil arhidiakon gospod Tovornik. Preselila sta se v župnišče, kasneje v »kaplanijo« in opravljala delo mežnarja. To delo je oče vestno in z veseljem opravljal do svoje prezgodnje smrti leta 2008. Sedaj to delo opravlja moja mama. Ker sta bila moja starša zelo verna človeka, ju je tudi Bog blagoslovil in imela sta pravo bogastvo skrito v svojih otrocih. Otrok je sedem. Pravljično število in jaz sem postrušček, sedmi otrok. Starša sta verjetno mislila, pa imejva še enega, da nam bo v veselje in pomoč na stare dni. Ne vem, če je bilo to z veseljem vedno tako. A svoje starše sem imel rad in jih še danes globoko spoštujem. Tudi z brati in sestrami sem še danes tesno povezan. Najstarejši, Janez, je župnik v Andražu pri Polzeli in kar poznan širom Slovenije. Moj drugi brat Jože, ki ga vsi kličemo Pepi, je bil tudi nekaj časa župnik, danes pa je srečno poročen in ima pet hčera. Živi v Mariboru in je šef kabineta rektorja univerze v Mariboru. Tonči živi ob morju, na Malem Lošinju, kjer odpira most za ladje in čolne, ki žele odpluti ali pripluti. Moja sestra Minka je medicinska sestra v domu za ostarele v Šentjurju, Alojz pa je medicinski brat v Konjiškem domu za ostarele. Tudi Terezija živi v Slov. Konjicah. Vsi so našli svoj cilj v življenju. Ostal sem samo še jaz, najmlajši, se vedno iščoči, a že dokaj umirjen in prepričan, da vem, kaj si želim in kam me vodi pot. glasilo maj 2012 3 Danes živim pri svoji boljši in lepši polovici v Draži vasi in vodim gostišče Zlati grič v Škalcah, ki sem ga vzel v najem za pet let. A pot, ki me je pripeljala do tukaj, je bila zelo pestra, zanimiva in na njej sem se naučil marsikaj. PO POTI ŽIVLJENJA Osnovno šolo sem končal na OŠ Pod goro Slov. Konjice. Nato me je pot vodila na srednjo Komercialno šolo v Celje. In kot marsikateri nadobudni najstnik, sem bil prepričan, da sem zelo pameten, da vem že skoraj vse, da me profesorji ne morejo naučiti ničesar in da me šola le mori in tlači. Tako sem se zaposlil, da bom sam svoj gospod. Opravljal sem različna dela. Bil sem avtomehanik, delal sem pri čevljarju, opravil služenja vojaškega roka v slovenski vojski, delal v različnih picerijah, diskotekah, stregel v baru. In na tej razgibani poti me je nekje srečala pamet. Vpisal sem se na SIC v Slov. Konjicah in končal srednjo šolo. Nato sem se vpisal v Kranju na šolo za organizacijo dela, smer informatika. Sedaj pa opravljam na Bledu Višjo gostinsko šolo, ostala sta mi še dva izpita. Čim prej želim končati tudi to. V tem času pa sem seveda še vedno delal. Bil sem v piceriji Botana v bližini letališča, pa v piceriji Bolero v Naklem, deset mesecev sem delal tudi na letališču. Najprej kot čistilec avtomobilov, nato kot rentar avtomobilov. Prakso sem opravil na Brdu pri Kranju in v hotelu Astoria na Bledu. Drugo prakso pa v Zrečah. Delal sem tudi v Predosljah v gostilni Krištof. To je zelo znana gostilna, ki ima bogato vinsko karto in tu sem se naučil veliko o vinu in postrežbi. Nato sem delal se v Kranjski gori, pa v Mariboru in tako, poln izkušenj in znanja, prispel do gostilne Grič. GOSTILNA GRIČ Pozimi, tik pred novim letom, 16.12.2010, sem začel z delom na Zlatem griču. Uradno s 1.1.2011. Tri mesece sem imel poskusno dobo, da sem se lahko dokazal in nato sem vzel gostilno v najem za dobo petih let. Prevzel sem tudi vse zaposlene, ki so vsi z izjemo enega še vedno pri meni. V ekipi gostilne Grič je sedaj zaposlenih osem, seveda vključno z mano. Hitro sem ugotovil, da če želimo delati dobro, moram imeti ljudi redno zaposlene, le zadovoljen delavec bo delal dobro in se trudil za napredek in dober glas gostilne. Moja vizija dobre gostilne je ta, da bi gostom ponudil odlično pripravljeno in kakovostno hrano. Trudim se, da vse surovine, vino, sokovi izvirajo od tukaj oziroma iz bližnje okolice. Ponujam štajersko kvaliteto. Vzgled mi je Vulkanlandija v Avstriji, ki smo si jo ogledali skupaj z županom, g. Miranom Gorinškom, kateri je organiziral strokovno ekskurzijo v Avstriji . Ponujajo vse, kar se pridela in naredi v bližnji okolici. Želim si, da bi prednost takega načina dela in razvoja spoznali tudi v Sloveniji. Seveda želim, da bi tudi minister za kmetijstvo podpiral takšne načrte in nam omogočil, da lahko kupujemo od domačih kmetov, obrtnikov, vinarjev, sadjarjev….. Tudi sam kupujem vse, kar lahko dobim, v domači okolici. Moko dobim iz Frama, kruh pečemo sami. Sir, kajmak, skuta pridejo z Grobelnega in se najdejo v našem pecivu ali naših mesnih narezkih in jedeh. Sedaj, ko je g. Lešnik zasadil velike površine z zelenjavo, bom to kupoval tukaj in mi bo delo olajšano. Vino dobim z Zlatega griča in od g. Podkubovška, ki skupaj z g. Brumcom vodita klet Sanktus. Jagnjetina prihaja iz Laškega, prav tako tudi kozlički. Ribe dobim na Stranicah. Tako moji gosti vedo, kje in kako je bila pridelana hrana, ki jim jo ponujamo. Že sedaj, čeprav delamo v bistvu komaj leto dni, se naš trud pozna in prepozna. Na reklamo in promocijo ne damo dosti, pravimo, da je najboljša reklama za nas zadovoljen gost, ki se rad sam vrača k nam ali nas priporoči svojim prijateljem. Imamo pa staro kuhinjo in njena zmogljivost ob največjem povpraševanju ne zadostuje. Zato bo prav kuhinja tista, ki jo bomo morali kmalu prenoviti. Sedaj smo v osrednjem delu gostišča zgradili kamin, ki je dal prostoru novo dimenzijo, pozimi pa nas je reševal pred mrazom. Rad bi preuredil tudi kletne prostore in jim dal novo namembnost. Zunaj sem uredil sladoledni vrt, da se bodo sprehajalci, ki poleti množično hodijo v Škalce, ohladili, odpočili in se posladkali. Kriza, ki vlada danes pri nas in povsod po svetu, se pozna tudi tukaj. Vendar pa v Slov. Konjicah za naš tip gostišča ni nobene prave konkurence, kar je velika škoda. Včasih me gosti sprašujejo, kam bi še lahko šli, da bi kaj dobrega pojedli ali popili, pa jim lahko povem le za Rad prebiram potopis Paola Santoninija, ki je spremljal generalnega vikarja in oglejskega patriarha. Naše kraje je obiskal v času delovanja Žičke kartuzije in opisal tudi način prehranjevanja in priprave hrane takrat. To so bili pravi sladokusci. Njihove mize so se šibile od številnih vrst mesa, prilog, sladic. Bili so res pravi uživači in so znali ceniti dobro hrano. Še danes se lahko od njih marsičesa naučimo. 4 glasilo maj 2012 Loče in Zreče. Sam pa bi si želel, da bi se z Zrečami bolj povezali in več sodelovali, saj bi to prineslo več dobrega za oboje. Slovenci se preveč držimo vsak zase in premalo sodelujemo. Tu je še ogromen odprt prostor za širjenje tržišča in s tem tudi zaslužka. V delokrog mojega dela sodi tudi izdaja apartmajev v vili na vrhu griča. Tam imamo tri lepe apartmaje različnih velikosti. Turisti se tu ustavljajo predvsem poleti, ko odhajajo na morje in če so od daleč, recimo iz Nizozemske in Nemčije, radi tukaj prespijo in si odpočijejo. Tako na poti tja, kot nazaj. S kletjo Zlati grič sodelujemo zelo dobro. Tam je zaposlena tudi moja Katarina. Odgovorna je za turistično ponudbo in degustacije. Tako tudi po službeni dolžnosti veliko in dobro sodelujeva. Naša gostilna je seveda najbolj znano po odlični hrani ter ponudbi izbranih vin. Najbolj smo obiskani ob nedeljah, ko pripravljamo nedeljsko kosilo, ki je sestavljeno iz štirih hodov. Poleg hladne predjedi je na voljo vedno goveja juha z rezanci in dnevna juha, glavna jed z dvema vrstama mesa s prilogami in solato ter na koncu še sladico. Kruh pečemo sami, naše sladice so rezultat našega znanja, inovativnosti in truda. Cena nedeljskega kosila je enajst evrov in pol, zaželene pa so rezervacije. Osnova za dodatno ponudbo hrane v naši gostilni so letni časi. Ponujamo torej tisto, kar raste takrat in kar tudi takrat najraje jemo. Sami izdelujemo tudi paštete, na novo pa uvajamo tudi »kašote«, to so v bistvu rižote, ki so narejene ječmenove kaše. Kaša se odlično poda s kopunom, sedaj pa jo pripravljamo s šparglji. Želim si, da bi bili najboljši in najprijaznejši in znani po tem daleč naokrog. Vem, da bo za to potrebno še veliko dela, a če si delu predan s srcem in dušo, nam bo zagotovo uspelo. (M.G.) Pritožba zoper odločbo o odmerjenem davku Če zavezanec meni, da mu davek z odločbo ni bil odmerjen korektno oziroma v skladu z zakonodajo, se lahko pritoži. Institut pritožbe je namreč namenjen ravno varovanju pravic strank v upravnih postopkih. Kdaj in kako? Zoper odločbo je dovoljena pritožba v 15 dneh od dneva vročitve odločbe. Izjemi sta inšpekcijska odločba, zoper katero je dovoljena pritožba v 30 dneh od vročitve, ter sklep o davčni izvršbi, zoper katerega je možna pritožba v 8 dneh od vročitve. Če se odločba vroča z navadno vročitvijo (ne priporočeno), je rok za pritožbo v 30 dneh od datuma odpreme odločbe (datum odpreme je natisnjen na zunanji strani kuverte). Pritožbo se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri davčnem uradu ali izpostavi, ki je odločbo izdala. Pritožbo mora zavezanec napisati sam, saj obrazca za to ni predvidenega. Ali ste vedeli? Sestavni del vsake odločbe je pouk o pravnem sredstvu, kjer je navedeno, ali je pritožba dovoljena, kam, v kakšnem roku in kako se lahko pritožimo. Kaj mora pritožba vsebovati? 1. 2. 3. 4. 5. ime, priimek in davčno številko zavezanca, ki vlaga pritožbo, naziv organa, na katerega se nanaša pritožba, ime, številka in datum uradnega dokumenta (odločbe) zoper katero se vlaga pritožba, navedba pritožbenih razlogov (kratek opis, zoper kaj se pritožujete), datum in podpis vlagatelja pritožbe. glasilo maj 2012 5 Postopek organa prve stopnje (ki je izdal odločbo) Davčni organ lahko uvede različne načine davčne izvršbe, in sicer: Davčni organ za vsako pritožbo preizkusi, ali je dovoljena, pravočasna ter ali jo je vložila upravičena oseba. Če ti pogoji niso izpolnjeni, se pritožba zavrže s sklepom. Če se pritožba ne zavrže, jo prvostopni organ še preuči, ali je po vsebini utemeljena. Če je utemeljena, organ prve stopnje v roku 30 dni izda nadomestno odločbo, s katero nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija. • • • • • • Postopek organa druge stopnje (Ministrstva za finance) Če je pritožba dovoljena, pravočasna ter jo je vložila upravičena oseba, in se ne izda nadomestna odločba, se pritožba s celotnim spisom nemudoma, najpozneje pa v roku 15 dni od dneva prejema, odstopi v reševanje drugostopnemu organu, to je Ministrstvu za finance, Sektor za upravni postopek na drugi stopnji s področja carinskih in davčnih zadev. Omenjeni organ lahko pritožbo zavrne kot neutemeljeno ali pa pritožbi delno oz. v celoti ugodi (odloči sam ali naloži organu prve stopnje, da drugače odloči). Ali moram kljub pritožbi plačati odmerjeni davek? Pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe, kar pomeni, da morate davek kljub vloženi pritožbi plačati. Davčni organ pa lahko po uradni dolžnosti do odločitve o pritožbi odloži davčno izvršbo, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. Za čas, ko je zavezancu za davek odložena izvršba, se zaračunajo obresti, če se pritožbi ne ugodi. V primeru plačila davka pa zavezancu ravno tako pripadajo obresti od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka. Kaj če se z odločitvijo organa druge stopnje ne strinjam? Če se zavezanec z odločitvijo organa druge stopnje ne strinja, lahko vloži tožbo pri Upravnem sodišču. Podrobnosti v zvezi z vložitvijo tožbe so navedene v »Pouku o pravnem sredstvu«, ki je sestavni del odločbe. Vir: DURS, Davki na 1,2,3 za fizične osebe na denarne prejemke dolžnika (npr.: plača, pokojnina). Z davčno izvršbo je mogoče seči največ do višine 2/3, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj 70 % minimalne plače. Iz davčne izvršbe so izvzeti nekateri prejemki (preživnine, odškodnine zaradi telesne poškodbe, denarne socialne pomoči, otroški dodatki, štipendije, nadomestila za invalidnost, oskrbnine,…) za tekoči mesec; na denarna sredstva dolžnika pri bankah oziroma hranilnicah. Če nekdo prejema denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe in jih ne dviguje, se vsa nakazila iz prejšnjih mesecev štejejo kot prihranek in jih davčni organ lahko zarubi; na denarne terjatve dolžnika; na premično premoženje dolžnika ali vrednostne papirje; na nepremično premoženje, delež družbenika v družbi ali iz premoženjskih pravic (izvršbo opravi sodišče v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje). Rubež premičnin Zarubijo se lahko vse premičnine, ki so v lasti oziroma posesti dolžnika, razen predmetov, ki so iz davčne izvršbe izvzeti (npr. obleka, obutev, posoda, pohištvo, hrana, kurjava, delovna in plemenska živina, kmetijski stroji, redi, medalje, osebna pisma, medicinsko-tehnični pripomočki, gasilska zaščita in reševalna oprema, itd.). Najbolj pogosto se rubijo motorna vozila, plovila, osnovna sredstva, zaloga, trgovsko blago, vrednostni papirji in gotovina. Zarubljene premičnine se prodajo na javni dražbi, z zbiranjem ponudb, z neposredno pogodbo, s komisijsko prodajo ali tako, da davčni organ dovoli dolžniku, da sam proda zarubljene premičnine. Način prodaje izbere davčni organ, pri čemer upošteva najugodnejši izid, ki ga bo lahko dosegel pri prodaji. Izvršba na nepremičnine, delež družbenika v družbi ter iz premoženjskih pravic E-izvršba na podlagi verodostojne listine. Imate zapadle terjatve in jih ne morete izterjati? Vabimo vas, da se oglasite na zbornici pripravili vam bomo »Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine« v elektronski obliki. Davčna izvršba Zoper dolžnika, ki zapadlega davka ne plača v predpisanem roku, začne davčni organ postopek davčne izvršbe. Dolžnik mora plačati tudi zamudne obresti po 0,0247 odstotni dnevni obrestni meri. Pred izvršbo še opomin Praksa DURS je, da pred začetkom davčne izvršbe z opominom pozove dolžnika, da prostovoljno poravna neplačane obveznosti. Lahko ga tudi pokliče po telefonu in ga opozori na zamudo. Če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti niti po pozivu oz. prejetem opominu, davčni organ uvede postopek davčne izvršbe z izdajo sklepa o davčni izvršbi. Načini davčne izvršbe: 6 glasilo maj 2012 Če neporavnanih obveznosti ni bilo mogoče izterjati iz njegovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz njegovega premičnega premoženja, se lahko opravi davčna izvršba iz nepremičnega premoženja, deleža družbenika v družbi ter iz premoženjskih pravic. Izvršbo opravi sodišče v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Stroški davčne izvršbe Vse stroške davčne izvršbe plača dolžnik. Ti znašajo 25,00 EUR za sklep o izvršbi na denarne prejemke ali sredstva na bankah in hranilnicah, 75,00 EUR za sklep o izvršbi na premičnine, 40,00 EUR za vsako pot uslužbenca DURS v zvezi s postopkom davčne izvršbe iz premičnega premoženja. V primeru davčne izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah mora dolžnik poleg davčnih stroškov plačati še bančne stroške, katere zaračuna banka za sprejem in obdelavo davčnega sklepa. Ti znašajo od 20,00 do 60,00 EUR. Ali ste vedeli? Pri izvršbi na denarna sredstva DURS pošlje sklepe o izvršbi na vse banke, kjer imate odprte transakcijske račune. Vsaka banka vam bo zaračunala stroške obdelave. (vir:DURS) glasilo maj 2012 7 Opominjanje davčnih dolžnikov pred začetkom davčne izvršbe DURS je na podlagi reorganizacije in centralizacije davčnega knjigovodstva je izvedla organizacijsko spremembo pri izvajanju procesa obravnave davčnih dolžnikov pred začetkom davčne izvršbe, v okviru katerega se izvaja tudi opominjanje davčnih dolžnikov. Proces obravnave davčnih dolžnikov pred uvedbo davčne izvršbe - opominjanje se po reorganizaciji in centralizaciji prav tako izvaja v Upravi za davčno računovodstvo in finance (v nadaljevanju: URF). To pomeni, da davčni zavezanci Opominov pred začetkom davčne izvršbe ne boste prejeli iz davčnega urada, kjer ste vpisani v davčni register in pri katerem ste obravnavani v davčnih zadevah, pač pa se opomini pošiljajo centralno iz URF, Referat za pripravo na davčno izvršbo, ki je stvarno pristojen za opominjanje davčnih zavezancev. Pri tem je potrebno opozoriti, da v primeru prejema Opomina pred davčno izvršbo, s katerim se ne strinjate, ker menite, da imate vse davčne obveznosti poravnane ali davčnih obveznosti sploh nimate, stopite v komunikacijo z URF, Referat za pripravo na davčno izvršbo, ki je naveden v glavi dokumenta, ki ste ga prejeli. Način komuniciranja je po telefonu, navadni ali elektronski pošti. V glavi opomina, ki ste ga prejeli, so navedeni vsi kontaktni podatki, ki vam omogočajo kontakt z uradnikom na Referatu za pripravo na davčno izvršbo (telefonska številka, navaden in elektronski naslov). Proces obravnave davčnih dolžnikov pred začetkom davčne izvršbe – opominjanje je namenjen temu, da se davčnemu zavezancu oz. dolžniku ponudi še ena možnost, da prostovoljno poravna svoje zapadle obveznosti in se s tem izogne stroškom, povezanim z davčno izvršbo in posledicam, ki izhajajo iz dejstva, da je davčni zavezanec v postopku davčne izvršbe (blokada računa, bonitete, tek zamudnih obresti,…). Ko davčni zavezanec prejme opomin pred začetkom davčne izvršbe, naj tega nemudoma poravna in se s tem izogne začetku davčne izvršbe, ki se začne z izdajo sklepa o davčni izvršbi. V primeru, da davčni zavezanec ni dolžnik, pa je prejel opomin, opomin nudi možnost uskladitve terjatev in obveznosti z DURS, saj je prejem opomina lahko posledica napak, do katerih je lahko prišlo v procesu ugotavljanja davčne obveznosti ali njenega plačevanja, bodisi na strani davčne uprave ali davčnega zavezanca. Vir: DURS JAVNI POZIV DELODAJALCEM Razvojna agencija Savinske regije d.o.o. je 30.03.2012 objavila Javni poziv delodajalcem k oddaji vlog in potreb po štipendistih za vključitev v enotno regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Savinjske regije za šolsko/študijsko leto 2012/13. Predmet poziva je izbor delodajalcev v sistem najmanj 50% sofinanciranja kadrovskega štipendiranja. Delodajalci iz podjetij, katerih sedež je na področju občin MO Celje, Dobrna, Kozje, Laško, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Rogaška Slatina, Slovenske Konjice, Šentjur, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Tabor, Vojnik, Zreče in Žalec imajo možnost, da jim bo del finančne obveznosti prispeval proračun občine. Na poziv se lahko prijavijo delodajalci, ki imajo sedež ali poslovno enoto na območju Savinjske regije. Rok za oddajo vlog : 20. julij 2012 Javni poziv z Obrazcem za prijavo je objavljen na spletni strani RASR, Razvojne agencije Savinjske regije d.o.o. www. rasr.si: http://www.rasr.si/si/novice/2012/03/72-Javni-poziv-za-delodajalce-za-vkljucitev-v-RSS-2012-13 Dodatne informacije so vam na voljo: 03 589 40 94 (Barbara Kač Kadunc), na e-naslovu: [email protected] in [email protected] ter na: Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o., Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje. 8 glasilo maj 2012 Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (P1 2012) Predmet razpisa, katerega je razpisal Slovenski podjetniški sklad in je bil objavljen v Ur.l. RS, št. 26 z dne 6.4.2012, so garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, ki jih razpisuje v sodelovanju z bankami. Namen javnega razpisa je spodbujanje podjetij za izvedbo projektov, ki omogočajo konkurenčno uveljavljanje na trgu, izboljšanje tržnega položaja ter širitev dejavnosti in izboljšanja financiranja obratnih sredstev v težjih gospodarskih razmerah. Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Garancija Sklada predstavlja povečano možnost pridobitve kredita za tista podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita ali za podjetja, ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski ciklus. Na razpis se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja, ki so organizirana kot gospodarske družbe ali samostojni podjetniki posamezniki, registrirana najkasneje do 30. 6. 2012 (upošteva se datum registracije podjetja na Sodišču), razen če je v nadaljnjem besedilu javnega razpisa drugače določeno. Skupna višina razpisanih sredstev za izdajanje garancij je 27.000.000 EUR. Ocenjena skupna višina razpisanih sredstev za subvencioniranje obrestne mere je 3.532.400 EUR. Roki za predložitev vlog so: 26. 4. 2012, 20. 5. 2012, 20. 6. 2012, 10. 9. 2012, 10. 10. 2012 in 10. 11. 2012 oziroma do porabe sredstev. Razpisna dokumentacija je dosegljiva v pisni obliki na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada, Trubarjeva 11, Maribor, v pisarni št. 1, pri višjem referentu 1 (Marjana Šipek) za državne pomoči in rizične naložbe, vsak delovni dan, med 9. in 14. uro, in na spletni strani: www.podjetniskisklad.si. ZA VSE OBRTNIKE RAZVAJANJE V FARAONOVI BLATNI KOPELI PO UGODNI CENI ZA SAMO 27 € (REDNA CENA 35 €) ZA DUŠO IN TELO – TEŽNJA K NARAVNEMU STANJU KOŽE Po razkošju prvinskih elementov, deviških in esencialnih olj, kromoterapiji, bršljanu, v oblogi gline žive zemlje - boste odšli navdihnjeni z novimi idejami, sproščeni, negovani, odpornejši, z napeto in gladko kožo in seveda z manj celulita. POKLIČITE PO TEL. 031 658 970 IN SE NAROČITE V LEPOTILNI DELAVNICI KLEOPATRA, C. NA ROGLO 4C, ZREČE DESIGN VIŠNAR VANDA VIŠNAR s.p. Stari trg 15, 3210 Slov. Konjice (PTC) Nudimo vam: - svetovanje in šivanje oblačil po meri - popravilo oblačil Delovni čas za stranke: ponedeljek – petek: 9.00 – 12.00 ure in 15.00 – 17.00 ure Kontakt: Vanda Višnar 03 57 55 333 Spoštovani člani, v Glasilu lahko brezplačno objavljate tudi male oglase do štirideset besed. Lahko objavite tudi več različnih malih oglasov hkrati. Za marčevsko številko je rok za oddajo 25. maj 2012. glasilo maj 2012 9 Article with photo Kdaj lahko delodajalec spremeni pogodbo o zaposlitvi? Situacija, ko delodajalec ponudi delavcu spremenjeno pogodbo o zaposlitvi oz. aneks k pogodbi, je relativno pogosta. Preden pa se delavec odloči za podpis, mora vedeti, kaj so njegove dejanske možnosti in kaj lahko stori. Tako bomo pogledali, kdaj se lahko pogodba o zaposlitvi spremeni, kako se lahko spremeni in kako se spremeni pogodba o zaposlitvi za določen čas. Pogodba o zaposlitvi za določen čas Tretje redno usposabljanje voznikov Člane sekcije avtoprevoznikov vabimo na tretje redno usposabljanje voznikov, ki bo v soboto, 09.5.2012 ob 8.00 uri, v sejni sobi OOZ Slov. Konjice. Cena usposabljanja: 45,00 € (z vključenim DDV). Za člane OOZ Slov. Konjice, ki imajo poravnano članarino je usposabljanje brezplačno, za njihove zaposlene znaša cena usposabljanja 30 € (z DDV). Prijavite se s prijavnico, ki jo dobite v tajništvu zbornice in potrebnimi dokazili (kopija osebne izkaznice, kopija vozniškega dovoljenja). V primerih, ki jih določa 52. člen ZDR lahko delodajalec in delavec podpišeta pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Zaporedno število, kolikokrat lahko to storita (denimo vsake 3. mesece) ni določeno, načeloma pa delavec pri delodajalcu ne sme biti zaposlen za določen čas več kot 2 leti. Pri tem je potrebno omeniti, da po poteku časa, za katerega je sklenjena pogodba za določen čas delodajalec delavca dejansko ne odpusti, ampak pogodba preprosto neha veljati in delavec ni več zaposlen pri tem delodajalcu. Vedeti je potrebno tudi, da se v primeru, če delavec delo pri delodajalcu opravlja normalo tudi po poteku pogodbe, brez da bi prej to pogodbo podaljšala, se pogodba o zaposlitvi za določen čas, avtomatsko spremeni v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato mora delodajalec pred potekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas, delavcu ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi. Če pa tega ne želi, je priporočljivo, da ga o tem predhodno obvesti. Sprememba pogodbe o zaposlitvi Spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi lahko predlaga delodajalec, kot tudi delavec. To lahko storita bodisi z aneksom, bodisi tako, da skleneta novo (spremenjeno) pogodbo o zaposlitvi. Vendar pa mora skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, če se spreminja: • naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka stopnja in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela, • kraj opravljanja dela, čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, določilo ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom, Predvsem z vidika delavca, pa je pri tem potrebno vedeti, da v to ne sme biti prisiljen, prav tako pa delodajalec pogodbe o zaposlitvi ne sme spreminjati enostransko. To pomeni, da dokler delavec ne podpiše aneksa, ali nove pogodbe, velja stara pogodba. Seveda pa se mora tudi delavec zavedati, da pogosto zavračanje sprememb pomeni prekinitev pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. (vir:informiran.si) 10 glasilo maj 2012 DURS opozarja "Vlog ne oddajajte po e-pošti" DURS opozarja, da v zadnjem času vse več zavezancev vlaga vloge po e-pošti, brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom. Vloga, vložena na opisan način, ne vsebuje vseh obveznih sestavin, saj ni lastnoročno podpisana oziroma ni podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Takšna vloga je nepopolna in se skladno s 67. členom ZUP šteje za vloženo šele, ko so pomanjkljivosti odpravljene. Pri tem opozarjajo, da postopek reševanja vloge, zaradi vložitve vloge po e-pošti, traja dlje, kot če bi zavezanci pravilno podpisano vlogo vložili po pošti, jo izročili neposredno davčnemu organu ali jo vložili preko eDavkov. Za vse postopke, ki jih vodi davčni organ na zahtevo davčnega zavezanca, velja, da mora vloga, poleg posebnih pogojev, določenih v davčnih predpisih, vsebovati tudi vse sestavine, ki jih določa Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 47/2009 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 8/2010). Vloga se lahko, v skladu s 63. členom ZUP, vloži v pisni obliki tako, da se pošlje po pošti, izroči neposredno organu, pošlje po elektronski poti (vloga v elektronski obliki se pošlje informacijskemu sistemu organa (eDavki)) ali preko osebe, ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost (poslovni ponudnik). Vloga mora biti napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana, ali napisana v elektronski obliki in podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Vloga se lahko vloži tudi ustno pri organu na zapisnik. Vloga mora biti, v skladu s 66. členom ZUP, razumljiva in mora obsegati vse, da se lahko obravnava. Predvsem pa mora obsegati: • navedbo organa, kateremu se pošilja, • zadevo • zahtevek, oziroma predlog, glasilo maj 2012 11 Article with photo No. 2 APRIL 2012 Ostale mesečne in letne osebne in posebne davčne olajšave v letu 2012 olajšava Podatki za obračun prispevkov in davkov Pri obračunu prispevkov za mesec APRIL 2012 upoštevajte 19 delovnih dni, 2 praznika oz. 168 ur (40 urni delovni teden). V skladu s Kolektivno pogodbo za obrt in podjetništvo je do povračila stroškov za prehrano upravičen delavec v višini 4,90 € na dan. Od 1.8.2008 dalje se v skladu z uredbo ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja povračilo stroškov za prehrano do višine 6.12 € na dan. mesečni znesek v evrih letni znesek v evrih za prvega vzdrževanega člana 198,51 2.382,13 za druge vzdrževanega člana 215,81 2.589,68 za tretjega vzdrževanega člana 359,93 4.319,20 za četrtega vzdrževanega člana 504,06 6.048,73 za petega vzdrževanega člana 648,19 7.778,24 za vsakega drugega vzdrževanega člana 198,51 2.382,13 za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 719,29 8.631,48 olajšava za študente / 3.228,45 prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje / 2.683,26 prispevki za socialno varnost samozaposlenih - APRIL 2012 dosežena osnova za leto 2010 v € Po kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo se regres za letni dopust v letu 2012 izplača najmanj v višini minimalne plače povečane za 1%, kar na dan podpisa sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe znaša 770,69 €. Pri regresu za letni dopust, ki presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost. bruto zavarovalna osnova v € Mesečna dohodninska lestvica za leto 2012 je naslednja: prisp. delodajalca za PIZ 8,85% če znaša neto mesečna osnova nad do 653,38 653,38 1.306,75 1.306,75 če znaša skupni dohodek v eurih nad 10.622,06 885,17 1.034,02 glasilo maj 2012 180% PP 210% PP 240% PP 2.284,67 2.741,60 3.198,53 3.655,46 118,27 141,65 212,47 283,30 354,12 424,95 495,77 566,60 67,53 80,88 121,32 161,75 202,19 242,63 283,07 323,51 185,80 222,53 333,79 445,05 556,31 667,58 778,84 890,11 prisp. zavarovanca za ZZ 6,36% 48,53 58,12 87,18 116,24 145,31 174,37 203,43 232,49 prisp. delodajalca za PIZ 6,56% 50,06 59,95 89,92 119,90 149,87 179,85 209,82 239,80 prisp. zavarovanca za PIZ 15,50% + 27% nad 653,38 280,95 + 41% nad 1.306,75 znaša splošna olajšava v eurih 6.373,24 12.288,26 4.319,30 3.228,45 znaša splošna olajšava v eurih do 885,17 531,10 1.034,02 359,94 269,04 Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava se davčna osnova zmanjša za 269,04 eura. 12 150% PP 1.827,73 104,54 Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva: nad 120% PP 1.370,80 skupaj prispevki za ZZ 10.622,06 če znaša mesečni bruto OD iz delovnega razmerja v eurih 90% PP 913,87 prisp. za poškodbe pri delu 0,53% do 12.288,26 60% PP 763,06 + 16% Davčne olajšave: Splošna olajšava Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2012: nad nad nad nad nad nad 8.536,36 17.938,56 26.907,84 35.877,12 44.846,40 53.815,68 nad do do do do do do 62.784,96 vključno vključno vključno vključno vključno vključno 17.938,56 26.907,84 35.877,12 44.846,40 53.815,68 62.784,96 min. plača skupaj prispevki za PIZ znaša dohodnina v evrih do vključno 8.536,36 4,04 4,84 7,27 9,69 12,11 14,53 16,95 19,37 102,63 122,91 184,37 245,83 307,29 368,75 430,20 491,66 prisp. zavarovanca za starš. var. 0,10€ 0,76 0,91 1,37 1,83 2,28 2,74 3,20 3,66 prisp. delodajalca za starš. var. 0,10% 0,76 0,91 1,37 1,83 2,28 2,74 3,20 3,66 prisp. zavarovanca za zaposl. 0,14% 1,07 1,28 1,92 2,56 3,20 3,84 4,48 5,12 prisp. delodajalca za zaposl. 0,06 0,46 0,55 0,82 1,10 1,37 1,64 1,92 2,19 skupaj drugi prisp. 3,05 3,65 5,48 7,32 9,13 10,96 12,80 14,63 291,48 349,09 523,64 698,20 872,73 1.047,29 1.221,84 1.396,40 prispevki skupaj Povprečna bruto plača za februar 2012 znaša 1.523,11 EUR Minimalna plača za leto 2010 znaša 8.523,36 EUR (končni podatek) Minimalna plača za leto 2011 znaša 8.977,20 EUR Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2010 znaša 17.938,56 EUR (končni podatki) Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2011 znaša 18.295,80 EUR Zavezanec plača prispevke do 15. 5. 2012; v enakem roku mora davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada. DOPOLNILNA DEJAVNOST - POPOLDANSKA OBRT - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. aprila 2012 dalje 32,14 evrov, kateri se od 1.10.2011 plačuje na (prehodni davčni proračun- PDP) 01100-8882000003 19 davčna številka plačnika-44008 - prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 4,53 evrov, kateri se po novem plačuje na PDP 01100-8883000073 19 davčna številka plačnika-45004 * skupaj znašajo prispevki za dopolnilno dejavnost 36,67 evrov (brez članarine OZ). glasilo maj 2012 13 Article with photo No. 2 Člane OOZ Slov. Konjice vabimo na seminar »Posebnosti osebnega stečaja in možnost poslovanja stečajnega dolžnika v osebnem stečaju«, ki bo v torek 16.5.2012 ob 10.00 uri z naslednjo kratko vsebino: • • • • • • Kaj je osebni stečaj in komu je namenjen? Pogoji za začetek osebnega stečaja. Posledice začetka osebnega stečaja, še posebej za stečajnega dolžnika. Posebnosti osebnega stečaja, kot na primer ali morajo upniki prijaviti svoje terjatve v stečaj in kakšne so posledice nepoplačila vseh dolgov v stečajnem postopku? Možnost poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika, ko je še v stečajnem postopku. Postopek odpusta obveznosti. Razvedrilo Seminar bo vodila: Sabina Rupert, univ.dipl. pravnica, svetovalka pri OZS. OTOK V FILIPINIH BLOMDAH LOVA OPERA TRETJI NAJVIŠJI VRH HIMALAJE POLOPICA Z MADA GASKARJA Za člane zbornice, ki imajo poravnano članarino je seminar brezplačen. Za ostale udeležence znaša cena seminarja 50,00 EUR. Znesek do termina seminarja nakažite na TRR številka: 06000-003-0486 720. Prijavite se lahko na e-mail [email protected] ali telefon (03) 757 27 50. Člane OOZ Slov. Konjice vabimo na seminar ki bo v sredo 23. maja 2012 ob 16.00 uri »Velikost« stroškov amortizacije in vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev ter pravilno koriščenje »investicijskih« olajšav, pomembno vpliva na višino poslovnega izida in davčne osnove, zato je dobro »poznavanje« in razumevanje vsebine SRS 1 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA in z njim v povezavi SRS 13 STROŠKI AMORTIZACIJE nujno potrebno. V sled navedenega in za vse tiste, ki ste še začetniki, ali pa vam navedena tematika še povzroča sive lase organiziramo kratek, a jedrnat seminar, na katerem boste pridobili obilico znanja in koristnih informacij. IZ VSEBINE: • • • • • Kaj je OPREDMETENO OSNOVNO SREDSTVO (OOS), oz. kdaj govorimo o OOS in kdaj o drobnem inventarju (DI), Finančni najem in OOS, Vlaganje v tuje OOS- sprememba SRS, Kdaj »govorimo« o strošku vzdrževanja OOS in kdaj o strošku, ki povečuje njegovo nabavno vrednost, Prevrednotovanje OOS, AMORTIZACIJA OOS • • • • Metode amortiziranja, Letne amortizacijske stopnje- sprememba računovodske ocene. Poslovna – »davčna« amortizacija, Kdaj se ne pojavi »popravek vednosti«, ki je povezan z amortiziranjem. SADNO DREVO JUDOVSKI KRALJ SPLOŠNO PRIZNANA RESNICA ČEBELJA SAMICA ORAN ŽADA REKA V J. AMERIKI SMUČAR MLEKUŽ RIMSKA ŠESTO MAKEDON SKO KOLO LJUBKO, NEŽNO V GLASBI VRV (NAR.) TURŠKI VELIKAŠI VELIKA MORSKA ŽELVA POTOMEC, NASLEDNIK UMETNOST (LAT.) RIMSKA DVA REKA V ŠPANIJI O C A ARABSKI ŽREBEC AMER. PISATELJ AMER. PEVKA ZMIKAVT KRAJ NA KOSOVU URIN PREDSTOJ NIK SAMO STANA NATRIJ SPREMLJE VALEC OGNJA AMER.IGRALKA, EVE ZRELOSTNI IZPIT SOLMIZ. ZLOG N E C JAGODA ČRNEGA TRNA JADRANSKI OTOK TONA PODOB NOST AFRIŠKA ANTILOPA UBEŽNIK PRED TURKI IVAN MINATTI NEON PEVEC ANGLEŠKE SKUPINE POLICE REKA V RUSIJI IZRAELSKA LUKA NOVINAR LIPICER VODNA ŽIVAL KRAJ NA DUGEM OTOKU ARHITEKT MIHEVC IVAN POTRČ VENO TAUFER PREGOVOR 2. IN 15. ČRKA ACETI LENSKA SVETILKA AFRIŠKA JEZIKOVNA IN PLEMEN. SKUPNOST Policaj pride v picerijo in naroči pico ? Natakar vpraša: "Vam jo razrežem na 4 ali 8 kosov ?" "Kar na 4, osem jih ne bom mogel pojesti." Policaj zabija žebelj v steno in sicer tolče po konici. Drugi pa pravi: "Bedak, ta žebelj je za na drugo stran stene !" GALIJ ST.GRŠKO MESTO V BEOCIJI AMER. IGRALEC, BRANDO ANG. IGRALKA, DIANA Pride komandir na postajo in razdeli vstopnice za ogled predstave Figarova svatbe. Naroči, da naj se sicer lepo oblečejo, da pa ni potrebno priti v frakih, saj je to samo predstava in ne poroka. Pa reče en policaj drugemu: "Kaj se bo hvalil, zadnjič, ko smo šli gledati Labodje jezero, je pa edini prišel v kopalkah!" Policaj ustavi avto, ki je sumljivo vijugal po cesti. Vozniku reče: "Kolega, vi boste pa pihali!" Pa mu voznik odgovori: "Ne, bruuuhal bom!" JEZERO V KAZAHSTA. ROMUNSKO M. IME PEVEC MANCINI OTOČJE PRI NOVI GVINEJI Seminar bo vodila: Jana Galič, dipl.ekon., davčna svetovalka, dolgoletni vodja finančno računovodske službe. Za člane zbornice, ki imajo poravnano članarino je seminar brezplačen. Za ostale udeležence znaša cena seminarja 50,00 EUR. Znesek do termina seminarja nakažite na TRR številka: 06000-003-0486 720. Prijavite se lahko na e-mail mateja. [email protected] ali telefon (03) 757 27 50. 14 glasilo maj 2012 KOROŠKI PESNIK, MATIJA RUSKA PO ČITNIŠKA HIŠA SESTAVIL: M.K. minutka za smeh Ali veste katera je najlepša bolezen na svetu? Skleroza. Nič ne boli, pa vsak dan zveš kaj novega. JAPONSKI BOG Z LISIČJO GLAVO KRAJ PRI ZADRU »OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA (OOS) in njihov vpliv na POSLOVNI IZID ter DAVČNO OSNOVO, ter zadnje spremembe ZDoh-2 in ZDDPO-2«, IRIDIJ OGLJIKO VODIK V NAFTI Rešitev aprilske križanke je: »OBRTNICE ZA IZLETU« glasilo maj 2012 15