Revidirano letno poročilo Moje delnice BPH za leto 2012
KAZALO I. DEL: POSLOVNO POROČILO ............................................................................................................. 4 1 PREDSTAVITEV DRUŽBE MOJA DELNICA BPH D.D. ........................................................................... 2 1.1 Vizitka družbe ............................................................................................................................ 2 1.2 Mejniki razvoja družbe .............................................................................................................. 2 1.3 Vrednote in vizija družbe ........................................................................................................... 3 1.4 Ključna dejavnost družbe .......................................................................................................... 3 1.5 Dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov ........................................................ 4 1.6 Organi upravljanja družbe ......................................................................................................... 4 1.7 Lastniška struktura .................................................................................................................... 4 2 POSLOVANJE DRUŽBE MOJA DELNICA BPH D.D. V LETU 2012......................................................... 5 2.1 Pomembni dogodki v poslovnem okolju v letu 2012 ................................................................ 5 2.2 Pregled ključnih kategorij poslovanja družbe............................................................................ 7 2.3 Upravljanje s tveganji .............................................................................................................. 11 2.4 Razkritja v skladu s Sklepom o razkritjih borznoposredniških družb....................................... 11 3 POROČILO UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA ................................................................................. 17 3.1 Poslovno poročilo uprave ........................................................................................................ 17 3.2 Poročilo nadzornega sveta ...................................................................................................... 19 II. DEL: RAČUNOVODSKO POROČILO ................................................................................................. 21 4 RAČUNOVODSKI IZKAZI .................................................................................................................. 22 4.1 Izjava poslovodstva.................................................................................................................. 22 4.2 Bilanca stanja ........................................................................................................................... 23 4.3 Izkaz poslovnega izida ............................................................................................................. 24 4.4 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa .................................................................................. 25 4.5 Bilančni dobiček/izguba ........................................................................................................... 25 4.6 Izkaz denarnih tokov................................................................................................................ 26 4.7 Izkaz gibanja kapitala ............................................................................................................... 27 5 RAČUNOVODSKE USMERITVE IN POJASNILA ................................................................................. 29 5.1 Podlage za sestavo računovodskih izkazov ............................................................................. 29 5.2 Osnovne računovodske usmeritve in politike ......................................................................... 29 5.3 Pojasnila k računovodskim izkazom ........................................................................................ 33 6 PRILOGE K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ........................................................................................ 43 6.1 Priloga k bilanci stanja – posredniško poslovanje ................................................................... 43 6.2 Priloga k bilanci stanja – poravnalno poslovanje .................................................................... 44 6.3 Priloga k izkazu poslovnega izida ............................................................................................. 45 6.4 Priloga k poslovnemu poročilu ................................................................................................ 46 6.5 Priloga k poslovnemu poročilu ................................................................................................ 47 III. DEL: REVIZORJEVO POROČILO ................................................................................................... 48 I.DEL: POSLOVNO POROČILO 1 PREDSTAVITEV DRUŽBE MOJA DELNICA BPH D.D. 1.1 Vizitka družbe Firma družbe: Skrajšana firma: Sedež: Matična številka: Davčna številka: ID št. za DDV: Registrska številka: Dejavnost: Osnovni kapital: Moja delnica borzno posredniška hiša, d.d. Moja delnica BPH d.d. Dunajska 20, 1001 Ljubljana, Slovenija p.p. 3535 Poslovalnica Novo mesto, Rozmanova 16, 8000 Novo mesto Poslovalnica Brežice, Trga izgnancev 1a, 8250 Brežice Poslovalnica Ljubljana, Hajdrihova ulica 4, 1000 Ljubljana 5926629 80484417 SI80484417 1/27696/00 vpisana dne 23.10.1995 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani K 66.120 Posredništvo pri trgovanju z vrednostnimi papirji in borznim blagom 730.000,00 EUR Telefon: Telefaks: Spletni naslov: e-mail: +386 (0)1 433 11 55 +386 (0)1 430 83 00 www.moja-delnica.si [email protected]; [email protected] Poslovalnice: Poslovni račun pri NLB: TRR za sredstva strank pri Banki Slovenije: Izločeni devizni račun za sredstva strank: SWIFT koda: Borzna koda člana: KDD koda člana: SI56 0204 5001 9846 585 SI56 0150 2000 7310 043 SI56 0204 5025 3870 046 MODPSI21XXX MOJLJ M5 Moja delnica BPH d.d. je skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah razvrščena med male družbe. Družba je imela na dan 31.12.2012 v sodni register vpisanega 730.000,00 EUR osnovnega kapitala ter izdanih 118.611 kosovnih delnic (oznaka MDLR), ki se vodijo v centralnem registru pri KDD. 1.2 Mejniki razvoja družbe 1995: 62 delničarjev, 44 pravnih in 18 fizičnih oseb, ustanovi družbo Moja delnica BPH d.d. 1996: Moja delnica BPH d.d. od nadzornega organa pridobi potrebne licence za opravljanje storitev; družba se usmeri na izvenborzno trgovanje 2001: - razširitev dejavnosti na področje upravljanja premoženja v Sloveniji in posredovanja - pridobitev tehnologije, ki se je že desetletje pred tem uspešno uporabljala pri upravljanju premoženja strank 2 2003: - razvita orodja za mednarodno investiranje - razširitev dejavnosti upravljanja premoženja na tujih trgih, kar postane tudi glavna dejavnost podjetja 2005: sprememba celostne podobe podjetja 2007: uvedba novega informacijskega sistema na upravljanju premoženja 2008: občutno povečanje števila borznih posrednikov z licenco 2009: kljub obdobju velike finančne in gospodarske krize je Moja delnica BPH d.d. povečala število portfeljev na upravljanju 2010: - uspešen prehod na nov trgovalni sistem Ljubljanske borze - korenita prenova spletne stani družbe, izgradnja spletne strani upravljanja premoženja in gradnja skupnosti na spletu 2011: pričetek trgovanja s programsko opremo tretje generacije za upravljanje portfeljev GEPArd 1.3 Vrednote in vizija družbe Moja delnica BPH d.d. vse od ustanovitve leta 1995 svoje poslovanje gradi na visoki strokovnosti in odličnosti. Danes je specializirana in ena vodilnih borznih hiš v Sloveniji na področju upravljanja premoženja. Ob tem svojim strankam nudi tudi vrsto drugih finančnih storitev. Vizija Moje delnice BPH d.d. je biti pomemben igralec na področju upravljanja premoženja strank na najzahtevnejših globalnih finančnih trgih. Ključno vodilo pri delu je kakovost, zato družba zagotavlja profesionalno obravnavo in sodelovanje, ki temelji na strokovnosti in zaupanju. Posebno pozornost je posvečena varnosti in obvladovanju tveganja poslovanja ter sprotnem nadzoru nad morebitnimi konflikti interesov strank in družbe. Ključne vrednote družbe so: 1. postavljanje interesa strank na prvo mesto; 2. spoštovanje etičnih in moralnih načel ter izpolnjevanje dane besede; 3. izgradnja stabilnega kolektivnega duha med sodelavci. Moja delnica BPH d.d. ima konec leta 2012 zaposlenih 13 strokovnjakov, od katerih ima večina visoko izobrazbo in druge strokovne nazive. Naši zaposleni imajo med drugim specializirano znanje s področij finančnih storitev, borzne analize, investiranja na domačem in tujih trgih ter davčnih optimizacij, to znanje pa je dodatno podprto z izkušnjami s področij bančništva, naložbenega svetovanja in računovodstva. Kakovost in izkušnje ekipe sta pomembni prednosti družbe. Tudi v prihodnje bo Moja delnica BPH d.d. gradila na manjši ekipi visoko usposobljenih strokovnjakov in timskem delu ter na razvoju lastnih odločitvenih modelov pri upravljanju portfeljev strank. Ključna naloga družbe danes in v prihodnje je stabilna rast poslovanja in doseganje zadovoljstva strank. 1.4 Ključna dejavnost družbe Ključna dejavnost Moje delnice BPH d.d. je upravljanje premoženja. Gre za storitev, pri kateri lahko tako fizične kot pravne osebe izkoristijo znanje in dolgoletne izkušnje profesionalnih upravljavcev premoženja. Družba uporablja informacijsko podprt ekspertni odločitveni sistem, ki omogoča, da 3 stroškovno in po donosnosti enako učinkovito upravljamo tako naložbe manjših vrednosti kot tudi tiste, ki so vredne več milijonov evrov. Učinkovitost naložbene politike Moje delnice BPH d.d. izhaja iz dejstva, da upravljavci strukturo naložbe (portfelja) ves čas prilagajajo spreminjajočim se razmeram in najugodnejšim priložnostim, pri čemer na podlagi analiz poslovanja in tržnih pričakovanj vlagajo v vrednostne papirje različnih podjetij najrazličnejših panog. Tako zmanjševanje kot uravnavanje tveganja jim uspeva z razpršenim vlaganjem v delnice in druge finančne instrumente (terminske pogodbe, opcije) na globalnih borznih trgih, s čimer vrednost premoženja strank dolgoročno tudi aktivno povečujejo. 1.5 Dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov Moja delnica BPH d.d. ima v skladu z odločbami št. 21/39/AG-95 z dne 14.2.1996, št. 21-1/39/AG-01 z dne 23.5.2001 in 21/73/AG-04-(693) z dne 27.10.2004 Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana, ki skladno z določili Zakona o trgu finančnih instrumentov tudi nadzoruje poslovanje družbe, dovoljenje za opravljanje naslednjih investicijskih storitev in poslov: sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnih instrumentov (v nadaljevanju FI); izvrševanje naročil za račun strank; gospodarjenje s FI; investicijsko svetovanje; izvedba prve ali nadaljnje prodaje FI brez obveznosti odkupa, ter pomožnih investicijskih storitev, ki so: o vodenje računov nematerializiranih FI, o svetovanje podjetjem glede kapitalske sestave, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvijo in nakupi podjetij, o investicijske raziskave in finančne analize ali druge oblike splošnih priporočil v zvezi s posli s FI. 1.6 Organi upravljanja družbe Organi upravljanja v Moji delnici BPH d.d. so uprava, nadzorni svet in skupščina. Upravo Moje delnice BPH d.d. na dan 31.12.2012 sestavljata: Robert Rudolf, predsednik uprave Borut Pintar, član uprave Nadzorni svet Moje delnice BPH d.d. na dan 31.12.2012 pa sestavljajo: Andrej Vozlič, predsednik nadzornega sveta Polonca Šušterič, članica nadzornega sveta Darja Čakar, članica nadzornega sveta 1.7 Lastniška struktura Na dan 31.12.2012 je lastniško strukturo družbe sestavljalo 57 delničarjev, od katerih noben posamezen delničar ni imel deset ali več odstotkov delnic družbe. Število delničarjev se je glede na konec leta 2011 povečalo za enega. 4 Posamezni delničarji in njihovi lastniški deleži na dan 31.12.2012 so prikazani v naslednji tabeli. % lastništva 9,9991% 9,9991% 9,9991% 9,9991% 7,0525% 6,5432% 5,0737% 3,7939% 2,8665% 2,8404% 1,7073% 1,6862% 1,6862% 1,6862% 1,6862% 1,5462% 1,5176% 1,2646% 1,2646% 1,2646% 1,2022% 0,8431% 0,8431% 0,8431% 0,8431% 0,8330% 0,7925% 0,7731% 0,7731% Delničar BEDEK URŠKA NIKA RIS d.d. NIKA DUS d.d. NIKA d.d. Brežice RR & CO. d.o.o. PINTAR BORUT KERUBIN d.o.o. KOVINOPLASTIKA LOŽ d.d. RUDOLF ROBERT RUDOLF MATEJA MAVRIČ TOMAŽ ELMO, d.d. DELO PRODAJA, d.d. RUDOLF BOŠTJAN TMK ČRNCI d.d. ENERGIJA RM d.d. STANIČ MARIJA GORENJE, d.d. RUDOLF JANJA RUDOLF PETRA UMEK JOŽEF MARTIN VOZLIČ ANDREJ ANTONČIČ VOJKO ANTON P33 d.d. SPL d.d. ŠUŠTERIČ POLONCA CEUFIN BROKERS (HOLDINGS) LTD TOSAMA d.o.o. FARMA STIČNA d.o.o. % lastništva 0,7166% 0,7031% 0,6745% 0,6745% 0,6323% 0,4215% 0,4215% 0,4215% 0,4215% 0,4215% 0,3372% 0,3094% 0,2816% 0,2807% 0,2807% 0,2108% 0,2108% 0,1686% 0,1686% 0,1686% 0,1686% 0,1686% 0,1349% 0,0843% 0,0843% 0,0843% 0,0843% 0,0422% Delničar DELO - TČR d.d., Ljubljana KEMA Puconci, d.o.o. MLINOPEK d.d. Murska Sobota Gorenje NO, d.o.o. ERA, d.o.o. STANIČ GORAN METREL d.d. LOGAR MATEJ HOLEŠEK JAKOB MEŽICA FINANCE d.o.o. TRN d.o.o. KONT, d.o.o. ŠUŠTERIČ NIKA ŠUŠTERIČ MIHA ŠUŠTERIČ MARTIN MINERVO d.d. Ljubljana LIPOVAC BOJAN BOHORČ ANA IZLETNIK CELJE d.d. NIKO, d.o.o., Železniki LESONIT d.o.o. LEDENI VIHARNIK, d.o.o., Ljubljana ZARNIK IRENA ŽUST DENIS KORAČ MARKO TRIO, d.d., Tržič ČERMELJ LUCIJAN MAČEK MARJAN 2 POSLOVANJE DRUŽBE MOJA DELNICA BPH D.D. V LETU 2012 2.1 Pomembni dogodki v poslovnem okolju v letu 2012 Leto 2012 se je začelo optimistično, saj se je nadaljeval trend rasti tečajev iz leta 2011. Celotna svetovna slika je bila sestavljanka uspešnega gospodarskega stanja v ZDA, z dobrimi izgledi za solidno gospodarsko rast v prvi polovici leta (2,5 %), ter na drugi strani evropski javnofinančni in politični problemi. Drugo četrtletje je bilo v znamenju korekcije delniških tečajev po predhodni večmesečni rasti. Cene so se nižale predvsem aprila in maja. Ker so bile novice iz podjetij v skladu s pričakovanji je bila pozornost vlagateljev usmerjena na širšo makroekonomsko sliko. Drugo polovico leta je zaznamovala rast, ki se je začela že v juniju. V zadnjem četrtletju so bile spremembe cen manjše, prevladoval je bikovski trend še posebej zaradi predsedniških volitev v ZDA. Na gibanje tečajev v Evropi so celo leto vplivale velike teme, kot so bile možnosti propada evra, dolžniške težave nekaterih južnoevropskih držav, bančni problemi,... Evropa je te težave razreševala z dokončnim konstituiranjem povečanega sklada EFSF, ki je namenjen za pomoč državam z evrom in dogovorom z zasebnimi upniki o delnem odpisu grškega dolga. ECB je bankam za pomoč pri izhodu iz težav ponudila 1000 milijard evrov ugodnih triletnih kreditov z eno odstotno letno obrestno mero. 5 Očitno so bili ti ukrepi za rast cen finančnega premoženja pomembnejši kot drugi nakopičeni problemi saj so do konca leta evropski delniški indeksi lepo porasli, še posebej nemški DAX. Med letom je bilo veliko razlag, da ima Kitajska probleme zaradi upočasnjevanja gospodarske rasti, industrijska proizvodnja jim je začela padati. To se je močno poznalo na ceni kitajskih delnic, ki so sredi leta zaostale za 10,8 % za ameriškim povprečjem (indeks S&P500). Podobno se je godilo s cenami finančnega premoženja na trgih razvijajočih se držav BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska). Proti koncu leta so se tečaji tudi na teh trgih začeli dvigovati. V ZDA je bila pozornost usmerjena v kazalce o stanju gospodarstva, ki so bili v povprečju celega leta solidni, toda že manjša medletna odstopanja so porajala strahove in manjše padce cen. Rast zaposlenosti v ZDA v letu 2012 ni bila tako velika, da bi močno zmanjšala stanje brezposelnosti. Število novih delovnih mest se je iz meseca v mesec spreminjalo med 100 in 250 tisoč, kar ni dajalo prepričljivega zaupanja delavcem oziroma potrošnikom. Gospodarsko rast v ZDA je podpiral stanovanjski trg, kjer je okrevanje v gradbeništvu nastopilo po polovici desetletja. Podjetniki so imeli sredi leta manj poguma za najemanje novih delavcev, raje so se usmerjali v izboljšanje produktivnosti, zastajati je začela industrijska proizvodnja tudi zaradi dragega dolarja. Ta se je zmanjšala prvič po juliju 2009, a je proti koncu leta zopet okrevala. Iz tabele je razvidno, da se je cena finančnega premoženja v zadnjih treh mesecih močneje zvišala v Franciji, zmerno v večini opazovanih držav, znižala pa v ZDA, evro je v tem obdobju nekaj pridobil proti dolarju in veliko več (11,65 %) proti jenu. Spremembe deviznih tečajev proti EUR Mesecev USD JPY Spremembe delniških indeksov, preračunano v EUR GER FRA ZDA JAP RUS GDXI FCHI DJI N225 RTS 3 -2,00% -11,65% 5,49% 8,53% -4,43% 3,54% 1,50% 6 -4,58% -11,87% 18,64% 13,90% -2,92% 1,72% 8,10% 12 -1,93% -11,80% 29,06% 15,23% 5,18% 8,43% 8,72% 24 3,44% 0,06% 10,10% -4,30% 17,08% 1,69% -10,69% 36 10,98% 15,37% 27,78% -7,50% 39,46% 13,71% 18,55% 60 8,41% 32,44% -5,64% -35,14% 6,16% 55,40% -28,20% Po dolgem času je Ljubljanska borza sestavila pozitivno prvo četrtletje. Na rezultat so imeli velik vpliv politični dejavniki v Sloveniji in Evropi. Zamenjava vlade, ki je napovedala ekonomsko konsistenten varčevalni paket, je na trg prinesla vsaj nekaj optimizma, ki pa ni trajal dolgo, saj mu je sledil v drugem četrtletju strahovit padec. Veliko rast finančnega premoženja je prinesla zlasti druga polovica leta, zlasti zaradi uspešne izdaje slovenskih obveznic v dolarjih, kar je nakazalo, da se zaupanja v Slovenijo vrača. Kotirajoče družbe so za leto 2011 in prvo četrtletje 2012 objavljale slabe poslovne rezultate in tudi v nadaljevanju leta ni bilo dosti bolje. Največja podjetja so ustvarila približno 5 % nižje prihodke in tretjino manj čistega dobička kot v enakem obdobju 2011. Na padec dobička so deloma vplivali tudi visoki odhodki za plačilo obresti in nove slabitve naložb, posebej to velja za banke in finančne holdinge. Najdemo pa tudi izjeme, ki so močno napredovale, kot na primer Petrol z 32 % višjim čistim dobičkom in ob koncu leta Zavarovalnica Triglav. Tržni del slovenskega gospodarstva je v 2012 delal in ustvaril enako kot v 2011, padec BDP pa je posledica tega, da so ljudje varčevali in manj trošili. Ker precej statističnih podatkov kaže manj črno sliko, kot je stanj duha, je verjetno, da je delniški trg z rastjo v drugi polovici leta napovedoval boljše čase v Sloveniji za prihodnja leta. 6 2.2 Pregled ključnih kategorij poslovanja družbe V nadaljevanju so predstavljene različne kategorije poslovanja in njihovo spreminjanje po posameznih letih. Denarne vrednosti v tabelah so prikazane v evrih, vrednosti, zapisane v oklepajih, predstavljajo negativne vrednosti. Poslovno leto, upoštevno v letnem poročilu družbe Moja delnica BPH d.d. za leto 2012, je enako koledarskemu letu. 1. Dobiček V letu 2012 je družba iz rednega poslovanja realizirala izgubo v višini 173.418 evrov, čisti poslovni izid pa je znašal (187.835) evrov. Čista izguba je glede na leto 2011 zmanjšala za 39 %, kar je posledica večjih prihodkov iz poslovanja v 2012. Podrobnejši podatki so prikazani v tabeli. Kategorija 1. Prihodki iz poslovanja 2. Odhodki iz poslovanja A. Poslovni izid iz poslovanja (1+2) 1. Prihodki iz financiranja 2. Odhodki iz financiranja B. Poslovni izid iz financiranja (1+2) C. Poslovni izid iz rednega delovanja (A+B) D. Čisti poslovni izid 2012 530.903 (868.734) (337.831) 174.443 (7.630) 166.813 (171.018) (198.437) 2011 230.798 (834.427) (603.629) 239.748 (12.429) 227.319 (376.310) (307.485) 2010 255.902 (866.835) (610.933) 353.070 (34.930) 318.140 (292.793) (243.421) V razmerah precejšnjih vzponov in padcev na svetovnih finančnih trgih ter razmeroma nizkemu prometu na slovenskem trgu je družba v letu 2012 realizirala približno za 130% višje prihodke iz poslovanja. Nekoliko so se povečali tudi odhodki iz poslovanja, vendar se je poslovni izid iz poslovanja glede na leto 2011 precej popravil, vendar še vedno ostal negativen. Prihodki iz financiranja so se v letu 2012 zmanjšali za 27%, odhodki iz financiranja pa za kar 39% . Poslovni izid iz financiranja je bil pozitiven, vendar ni uspel nadomestiti izgube iz poslovanja, tako da je poslovni izid iz rednega poslovanja negativen, prav tako tudi čisti poslovni izid. 2. Bilančna in izvenbilančna vsota V letu 2012 se je bilančna vsota zmanjšala, ravno tako izven bilančna vsota družbe. Bilančna vsota se je v letu 2012 glede na leto 2011 zmanjšala za 27,2 % in znaša 619 tisoč evrov. Izvenbilančna vsota se je v istem obdobju znižala za 2,44 % in je 31.12.2012 enaka 130,1 mio evrov. Podatki za pretekla leta so prikazani v tabeli. Kategorija Bilančna vsota Izvenbilančna vsota 31.12.2012 618.822 130.179.479 31.12.2011 849.457 133.436.931 31.12.2010 1.100.294 152.727.322 3. Temeljni kapital Temeljni kapital Moje delnice BPH d.d. je sestavljen iz vplačanega osnovnega kapitala, kapitalskih rezerv, zadržanih dobičkov oziroma izgub in zmanjšanj za odbitne postavke. 7 Višina temeljnega kapitala je na dan 31.12.2012 znašala 439.585 evrov, višina zahtevanega kapitala, ki sledi zakonodajnim zahtevam, pa 125.000 evrov. Medletna primerjava je podana v naslednji tabeli. Kategorija Temeljni kapital Zahtevani temeljni kapital 31.12.2012 439.585 125.000 31.12.2011 652.646 125.000 31.12.2010 944.151 125.000 Temeljni kapital je v letu 2012 glede na 2011 zmanjšal za 32,65 %, pri čemer temeljni kapital na 31.12.2012 vsebuje tudi izgubo v letu 2012. Osnovni kapital družbe na 31.12.2012 znaša 730.000 evrov in se glede na konec leta 2011 ni spremenil. 4. Vrednost finančnih instrumentov Spodnja tabela prikazuje vrednost finančnih instrumentov na domačem trgu na posredovanju na dan 31.12. v letih 2010-2012. 31.12.2012 121.843.943 128.798 121.715.145 Domači trg (1+2) 1. Za hišo 2. Za stranke (posredovanje) 31.12.2011 124.963.602 188.069 124.775.533 31.12.2010 142.321.443 175.964 142.145.478 Skupna vrednost finančnih instrumentov na posredovanju je 31.12.2012 znašala slabih 122 mio evrov in je bila nižja kot konec leta 2011. Glavni del upada gre na račun vrednosti portfeljev strank. Na tujih trgih so sredstva na posredovanju konec let 2010-2012 enaka nič. Naslednja tabela prikazuje vrednost finančnih instrumentov na domačem in tujih trgih na gospodarjenju na dan 31.12. v letih 2010-2012. 31.12.2012 4.644.232 4.644.232 3.820.100 2.739.037 3.480.191 0 1.228.764 (49.304) 517.740 12.790 48.352 37.589 (8.342) 7.616 (4.194.336) 8.464.332 A. Domači trg 1. Za stranke (gospodarjenje) B. Tuji trg (1+2+3+4+5+6+7+8+9+10+11) 1. NASDAQ 2. NYSE 3. CBOE 4. XETRA 5. CME 6. OTC 7. PS OTC 8. LSE 9. AMEX 10. ICE 11. EUREX 12. Denar C. SKUPAJ (A+B) 8 31.12.2011 3.765.412 3.765.412 4.895.987 3.909.207 4.546.772 0 1.912.311 (108.795) 437.265 12.952 28.517 84.100 0 0 (5.926.342) 8.661.399 31.12.2010 2.741.760 2.741.760 7.840.084 6.261.342 6.185.441 (335) 2.703.577 (148.606) 437.036 0 49.830 83.221 (1.762) 0 (7.729.660) 10.581.844 Skupna vrednost finančnih instrumentov na gospodarjenju je bila konec leta 2012 glede na konec leta 2011 nižja za 2,28%. Razlog za znižanje vrednosti leži v znižanju vrednosti premoženja na tujih finančnih trgih. Vrednost finančnih instrumentov na gospodarjenju v Sloveniji se je sicer povečala, vendar pa je upad vrednosti premoženja na tujih trgih presegel povečanje na slovenskem trgu. Delež vrednosti finančnih instrumentov na gospodarjenju v tujini se je v letu 2012 glede na 2011 znižal za 11,4 odstotne točke na 45,1 %. 5. Promet s finančnimi instrumenti Skupen promet za stranke na organiziranem trgu v Sloveniji je v letu 2012 glede na predhodno leto porasel za 45,9 %, čemur je botrovala zlasti večja aktivnost strank na Ljubljanski borzi zaradi ocene, da so tečaji glede na vrednost podjetij podcenjeni. Promet na neorganiziranem trgu se je v letu 2011 glede na predhodno leto nekoliko zmanjšal. Podrobnejši podatki so v spodnji tabeli. Kategorija A. Organizirani trg (1+2+3) * 1. Promet z delnicami 2. Promet z obveznicami 3. Promet z investicijskimi skladi B. Neorganiziran trg** 2012 3.001.571 2.912.831 51.541 37.199 1.073.296 2011 3.948.388 3.489.653 131.162 327.573 1.098.341 2010 2.706.519 2.220.312 98.212 387.995 1.513.829 * Podatki o prometu na organiziranem trgu so povzeti iz poročila o letnem prometu članov Ljubljanske borze. Ta na člana pripiše le polovico sklenjenega posla, razen v primeru aplikacijskih poslov. ** V poslih neorganiziranega trga so vključeni posli s finančnim tokom preko družbe in posli s svežnji. Skupen promet za stranke, opravljen na tujih trgih, merjen z denarnim tokom in iz tujih valut preračunan v evre po povprečnem letnem referenčnem tečaju ECB, se je v letu 2012 glede na 2011 korenito povečal. Od tega je bilo več polovico vseh poslov sklenjenih na borzi NYSE, dobrih 36 % na borzi NASDAQ in 8 % na borzi XETRA. Kategorija 1. NASDAQ 2. NYSE 3. CBOE 4. XETRA 5. LSE 6. OTC 7. AMEX 8. PS SKUPAJ (1+2+3+4+5+6+7+8) 2012 6.204.633 8.474.512 519.599 1.386.954 0 223.889 64.577 566 16.874.730 2011 2.554.898 4.853.066 1.362.341 753.041 1.739 60.890 26.368 1.641 9.613.984 2010 932.744 1.788.660 323.965 315.489 0 45.956 13.136 0 3.419.950 Število poslov, sklenjenih s terminskimi pogodbami, se je glede na leto 2011 povečalo. Tako je bilo na trgih CME, ICE in EUREX v letu 2012 sklenjenih skupno 17.050 terminskih pogodb (7.516 v letu 2011), kar je torej dobrih 136 % več kot leto poprej. Strategija upravljanja, postavljena v letu 2004, se v letu 2012 ni spremenila. Tržnim nihanjem se upravljavci prvenstveno prilagajajo z uporabo standardiziranih terminskih pogodb, ne pa toliko z obrati vrednostnih papirjev. Prav tako upravljavci izkoriščajo številne prednosti drugih izvedenih finančnih instrumentov (npr. opcij). 9 Družba v letu 2012 za svoj račun ni opravljala prometa na borznem, prostem in neorganiziranem slovenskem trgu ali na trgih v tujini, razen prometa z obveznicami, ki služijo za kritje jamstvenega sklada borznoposredniških družb. 6. Število strank družbe Na zadnji dan leta 2012 je bilo število strank družbe na posredovanju nižje kot konec leta 2011. Naslednja tabela prikazuje število strank na posredovanju ob koncu let 2010-2012. Družba je v zadnjih letih dejavnost posredovanja opravljala le na Ljubljanski borzi. Kategorija stranke na posredovanju - Slovenija 31.12.2012 2.052 31.12.2011 2.319 31.12.2010 2.626 V letu 2012 je prišlo do zmanjšanja števila strank na gospodarjenju tako v tujini kot v Sloveniji. Na dan 31.12.2012 jih je bilo na gospodarjenju v tujini 219, na gospodarjenju v Sloveniji pa 123. Pri tem so stranke, ki imajo mešane portfelje, upoštevane dva krat. Kategorija stranke na gospodarjenju - Slovenija stranke na gospodarjenju - tujina 31.12.2012 123 219 31.12.2011 134 240 31.12.2010 130 239 7. Število poslovalnic Družba je imela na dan 31.12.2012 tri poslovalnice (Brežice, Ljubljana in Novo mesto) za sprejemanje naročil strank. Isto število poslovalnic je imela tudi ob koncu let 2010 in 2011. 8. Število zaposlenih Število zaposlenih v Moji delnici BPH d.d. je bilo konec leta 2012 13 ljudi; vsi so zaposleni za nedoločen čas, večina od njih ima visoko izobrazbo in druge strokovne nazive. Glede na leto 2011 je družbo zapustil 1 zaposleni, tako da je bilo v letu 2012 povprečno zaposlenih 13 ljudi. Kategorija Število redno zaposlenih v letih 31.12.2012 13 31.12.2011 14 31.12.2010 14 Izobrazbena struktura na dan 31.12.2012 je podana v spodnji tabeli. Izobrazbena struktura Št. zaposlenih 2012 3 1 7 2 V. stopnja izobrazbe VI. stopnja izobrazbe VII. stopnja izobrazbe VIII. stopnje izobrazbe Št. zaposlenih 2011 3 1 7 3 9. Tržni delež Tržni delež družbe pri posredovanju navadnih borznih poslov v Sloveniji v letu 2012 je glede na predhodno leto upadel na 0,55 %. Pri poslih s svežnji družba v letu 2012 (tako kot v letu 2011) ni 10 posredovala. Upoštevaje vse posle na Ljubljanski borzi je tržni delež v letu 2012, glede na 2011 ostal nespremenjen in sicer 0,42 %. Kategorija Tržni delež glede na promet na borznem trgu v Sloveniji brez svežnjev 2012 0,55 % 2011 0,61 % 2010 0,38 % Vir: poročilo Ljubljanske borze. 2.3 Upravljanje s tveganji Za področje upravljanja s tveganji je uprava Moje delnice BPH d.d. zadolžila posebno osebo, pri čemer ji glede na posamezna področja pomagajo vsi zaposleni v drugih oddelkih. Na področju upravljanja s tveganji se izvajajo sledeče aktivnosti: 1. Implementacija in nadgrajevanje zastavljenih strategij, politik in metodologij identificiranja, prevzemanja, kontroliranja in upravljanja s tveganji. Pri tem gre za pripravo interne dokumentacije v obliki pravilnikov, navodil in kriterijev ter sodelovanje v procesu njihove implementacije v vsakodnevno poslovanje družbe. 2. Zagotavljanje obvladovanja prevzetih tveganj ter notranje in zunanje poročanje o upravljanju s tveganji. 3. Izpolnjevanje zahtev, ki jih nalaga ZTFI, predvsem za zagotavljanje ustrezne likvidnosti, minimalnega notranjega kapitala, izpolnjevanje kapitalskih zahtev za tržno, kreditno in operativno tveganje ter nadzor izpostavljenosti do posameznih naložb oz. nasprotnih strank. 4. Zagotavljanje visokih standardov na področju organizacijskih zahtev, notranjih kontrol in implementacija ostalih zahtev ZTFI na področju upravljanja s tveganji. 5. Priprava rednih poročil o tveganjih na mesečni ravni, ki vključujejo naslednje vrste tveganj: tržno tveganje; obrestno tveganje; operativno tveganje; likvidnostno tveganje; strateško tveganje; tveganje ugleda; kapitalsko tveganje; tveganje dobičkonosnosti; tveganje skladnosti. 2.4 Razkritja v skladu s Sklepom o razkritjih borznoposredniških družb 1. Politika in cilji upravljanja s tveganji Moja delnica BPH d.d. upravlja s tveganji na podlagi Politike upravljanja s tveganji. Metodologija temelji na določitvi profila tveganosti družbe, v katerem se ugotovijo in ocenijo relevantna tveganja ter opredelijo načini njihovega obvladovanja. Osnova metodologije je določitev ključnih procesov in aktivnosti poslovanja družbe, za katere se oceni: (1) obseg oz. pomen za poslovanje družbe, (2) vrste tveganj, ki nastajajo v aktivnosti, (3) verjetnosti teh tveganj, posledice oz. vpliv morebitnih škodnih dogodkov, (4) uteži tveganj, (5) pomembnost aktivnosti, (6) opis notranje kontrole in ocena notranje kontrole, (7) skupna utež, (8) odgovorno osebo, (9) način ocenjevanja, spremljave in obvladovanja tveganj ter (10) pogostost 11 merjenja in ocenjevanja tveganj. Moja delnica BPH d.d. redno pripravlja tudi zbirno poročilo o tveganjih po pomembnosti poslovnih procesov in poslovnih aktivnostih. Moja delnica BPH d.d. zagotavlja redno ocenjevanje lastne sposobnosti prevzemanja tveganj v skladu z opisano metodologijo. Ocena sposobnosti prevzemanja tveganj je dokumentirana. Prav tako vsaj enkrat na leto ali ob vsaki pomembni spremembi izpostavljenosti prevzetim tveganjem preverja ustreznost metodologije za ocenjevanje lastne sposobnosti prevzemanja tveganj. Uprava družbe zagotavlja ustrezni notranji kapital in skrbi za to, da Moja delnica BPH d.d. posluje v mejah sposobnosti prevzemanja tveganj. Družba je zadolžila osebo za redno spremljanje sprememb zakonodaje. 2. Organizacijska pravila izvajanja procesa upravljanja s tveganji Moja delnica BPH d.d. ima jasen organizacijski ustroj, ki temelji na natančno opredeljenih razmerjih glede odgovornosti, določenih po posameznih delovnih mestih. Uprava družbe je za področje upravljanja s tveganji zadolžila posebno osebo. V okvirju te funkcije se izvajajo aktivnosti implementacije zastavljenih strategij, politik in metodologij prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji na ravni družbe. Pri ocenjevanju, obvladovanju, spremljanju in poročanju o tveganjih sodelujejo vsi zaposleni v družbi, ki so vključeni v poslovne procese, kjer se tveganja pojavijo. 3. Postopki ugotavljanja, ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj Prvi korak procesa upravljanja s tveganji, je določitev ključnih poslovnih procesov v okviru poslovanja družbe. V okviru posameznega procesa se ocenijo oziroma merijo: obseg/pomen procesa za poslovanje družbe; identifikacija tveganj v okviru posamezne faze poslovnega procesa; verjetnost tveganja; posledice škodnega dogodka; ocena vpliva na prihodke/stroške; način merjenja/ocenjevanja, spremljave in obvladovanja tveganj. Moja delnica BPH d.d. zagotavlja redno izvajanje postopkov ugotavljanja in merjenja oziroma ocenjevanja tveganj, kar omogoča zmanjševanje, razpršitev, prenos, izognitve obstoječim tveganjem, zaznavo sprememb v obstoječih tveganjih in pripomore k preprečitvi nastanka novih tveganj. Izračun sposobnosti prevzemanja tveganja Moje delnice BPH d.d. temelji na minimalnih kapitalskih zahtevah, opredeljenih s sklepi ATVP, za: kreditno tveganje, izračunanih po enostavnem pristopu za kreditno tveganje; operativno tveganje, izračunanih po enostavnem pristopu za operativno tveganje; likvidnostno tveganje; tržna tveganja, dopolnjenih z oceno potrebnega notranjega kapitala za ostala tveganja. 12 4. Operativno tveganje V Moji delnici BPH d.d. smo se zaradi pomembnosti vpliva operativnih tveganj na doseganje postavljenih ciljev podjetja, pomembnosti zagotavljanja učinkovitega sistema notranjih kontrol ter preventivnega ukrepanja odločili za vzpostavitev internega modela ocenjevanja operativnih tveganj. Model izhaja iz temeljnih procesov in znotraj njih definiranih aktivnosti. Družba je opredelila naslednje temeljne poslovne procese: borzno posredovanje – organiziran trg; borzno posredovanje – neorganiziran trg; upravljanje premoženja; nastanek stroškov – prejeti računi; nastanek stroškov – plače. Model se uporablja na naslednji način: za vsako aktivnost znotraj procesa se: o identificira vsa tveganja, o opredeli dejavnike tveganja (kadrovski, IT, zunanji izvajalci, zakonodaja, drugo), o kratko opiše tveganja, o ocenijo posledice (1 - 5), o oceni vpliv na ugled podjetja (Da, Ne), o oceni verjetnost nastanka škodnega dogodka (1 - 5), o izračuna ocena tveganja (posledice krat verjetnost nastanka), kar je osnova za rangiranje tveganj znotraj posameznega procesa. Na osnovi liste vseh identificiranih tveganj se definirajo prioritete, ocenijo notranje kontrole, preveri se ustrezna dokumentiranost kontrol in predvidijo ukrepi (nosilec in rok). Ocena se izdeluje enkrat letno. Opravi jo oseba, zadolžena za upravljanje s tveganji, in o rezultatih obvešča upravo. Dobro postavljen sistem preventivnih ukrepov in pravil predstavlja najpomembnejši način minimiziranja verjetnosti škodnih dogodkov iz naslova operativnega tveganja. Ti ukrepi in pravila delijo na interne ter eksterne. Interni ukrepi in pravila: - ustrezno opredeljeni delovni procesi; - ustrezna kadrovska politika in sistem nagrajevanja; - vzpostavljene in delujoče notranje kontrole; - načrt neprekinjenega poslovanja in krizni načrt, - ostali ustrezni akti in pravilniki. Eksterni ukrepi in pravila: - avtorizacije (točno določeni zaposleni imajo dostop do točno določenih, za njihovo delovno mesto potrebnih virov podatkov, IT sistemov in ostalih informacij), - pooblastila (točno določeni zaposleni lahko sprejemajo odgovornost za in odločajo o točno določenih, njihovemu položaju primernih stvareh in zadevah), - prostorske ločitve in tehnološka zaščita, - notranje in zunanje revizije (odkrivanje pomanjkljivosti v organizacijski strukturi oz. poslovnih procesih). 13 Moja delnica BPH d.d. spada po 153. členu ZTFI med borznoposredniške družbe, ki izračunava kapital borznoposredniške družbe po 6 odstavku 3. člena Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje borznoposredniške družbe. Tako mora kapital borznoposredniške družbe vedno dosegati vsaj znesek, ki znaša 25% vseh rednih poslovnih stroškov preteklega poslovnega leta, kot jih je izkazovalo zadnje revidirano letno poročilo, zmanjšanih za tiste stroške, ki so izrazito povezani z obsegom poslovanja. Kapitalske zahteve se izračunavajo in poročajo ATVP za vsako trimesečje. 5. Tržna tveganja Tržno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neugodnih sprememb tržnih pogojev. Tržno tveganje se meri preko rednega spremljanja izpostavljenosti do različnih dejavnikov tržnega tveganja kot so: obrestne mere, valutni tečaji, cene vrednostnih papirjev, itd. Poleg tega se spremlja tudi tržna pričakovanja in spremembe v tržnih pogojih. Moja delnica BPH d.d. nima dovoljenja za trgovanje za lasten račun, zato temu tveganju ni izpostavljena in ga ne spremlja. Posebej se tako spremlja valutno tveganje in pozicijsko tveganje iz naslova dolžniških finančnih instrumentov, saj ima družba glede na predpisane zakonske zahteve v Sklepu o sistemu jamstev za terjatve vlagateljev pri BPD oblikovan portfelj naložb (finančni instrumenti Banke Slovenije in Ministrstva za finance RS). Za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za tržna tveganja se v celoti uporablja standardiziran pristop, to je metodologija, ki jo definira Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja. Kapitalske zahteve se izračunavajo in poročajo ATVP za vsako trimesečje. Razčlenitev kapitalske zahteve za tržna tveganja v evrih, izračunano po standardiziranem pristopu na dan 31.12.2012, podajamo v naslednji tabeli: Pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje sprememb cen blaga Pozicijsko tveganje - Dolžniški finančni instrumenti Valutno tveganje 4.707 1.559 6. Kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih terjatev Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do podjetja. Za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za kreditno tveganje se v celoti uporablja standardiziran pristop, to je metodologija, ki jo definira Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja. Kapitalske zahteve se izračunavajo in poročajo ATVP za vsako trimesečje. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje se izračuna v višini 8 % vsote tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti. Tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti se računajo za vsako posamezno izpostavljenost, za katero se v skladu s sklepom o tržnih tveganjih ne izračunava kapitalska zahteva za tržna tveganja, in sicer kot zmnožek njene vrednosti in uteži tveganja. Utež tveganja se določi glede na kategorijo izpostavljenosti in stopnjo kreditne kakovosti. Pravila o določanju uteži so določena v Sklepu o izračunu kapitalske zahteve za kreditna tveganja po standardiziranem postopku za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106-5269/2007). 14 Najbolj pomemben vir kreditnega tveganja pri Moji delnici BPH d.d. predstavljajo terjatve do kupcev in terjatve do obresti jamstvenega sklada. Tabela prikazuje razčlenitev kreditne izpostavljenosti glede na tip izpostavljenosti v evrih. Kategorija Postavka sredstev Originalna vred. Oslabitve izpostavljenosti 34.867 0 Neto Tveganjem prilag. Kapitalska izpostavljenost znesek izpost. zahteva 34.867 34.867 2.789 Naslednja tabela prikazuje razčlenitev kreditne izpostavljenosti glede na uteži tveganja v evrih. Utež tveganja 100% Originalna vred. izpostavljenosti 34.867 Oslabitve 0 Neto Tveganjem prilag. Kapitalska izpostavljenost znesek izpost. zahteva 34.867 34.867 2.789 7. Kapital Za potrebe kapitalske ustreznosti Moje delnice BPH d.d. je kapital sestavljen iz temeljnega kapitala in dodatnega kapitala. Temeljni kapital sestavljajo vplačani osnovni kapital, kapitalske rezerve, zadržani dobiček oz. izguba ter zmanjšanje za odbitne postavke. Dodatnega kapitala družba nima. Stanje tako izračunanega temeljnega kapitala na dan 31.12.2012 znaša 439.585 EUR. 8. Minimalne zahteve in proces ocenjevanja notranjega kapitala Moja delnica BPH d.d. zagotavlja ustrezen notranji kapital v višini, ki je nujna za zagotovitev normalnega delovanja družbe. Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala temelji na identificiranih tveganjih, hkrati pa mora zagotavljati ohranjanje prevzetih tveganj v mejah sposobnosti družbe. Za namen ocenjevanja posameznih tveganj Moja delnica BPH d.d. uporablja naslednje metodologije: • izračun kapitalskih zahtev v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/2007, 74/09, 97/10, 80/11, 33/12), Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/2007, 80/11) in Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/2007, 74/09, 80/11, 33/12); • nemerljiva tveganja oz. tveganja, za katere zakonodaja ne predpisuje metodologije izračuna kapitalskih zahtev, Moja delnica BPH d.d. ocenjuje z uporabo lastne metodologije; • družba zagotavlja ustrezen notranji kapital z istimi vrstami kapitala, kot je sestavljen kapital za namen kapitalske ustreznosti. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje na dan 31.12.2012 znaša 2.789 EUR. Kapitalska zahteva za tržna tveganja na dan 31.12.2012 znaša 6.270 EUR. Kapitalska zahteva za operativno tveganje na dan 31.12.2012 znaša 183.723 EUR. 9. Obrestno tveganje Obrestno tveganje je minimalno in je posledica poslovanja s kupci in dobavitelji ter denarnih stanj na računih, ki so prehodne narave in ne vpliva pomembneje na poslovanje. 15 10. Poročanje o upravljanju s tveganji Moja delnica BPH d.d. zagotavlja izdelavo rednih mesečnih poročil o tveganjih, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. Te informacije omogočajo sprejemanje vodstvenih odločitev glede ukrepov za obvladovanje tveganj ter spremljanje rezultatov teh ukrepov. V primeru izrednih dogodkov Moja delnica BPH d.d. zagotavlja tudi izdelavo izrednih poročil o tveganjih. 16 3 POROČILO UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA 3.1 Poslovno poročilo uprave Leto 2012 je bilo leto, ko so – zlasti evropski – javnofinančni pretresi vlivali nezaupanje v prihodnjo rast delniških tečajev, hkrati pa so bile jeseni v ZDA predsedniške volitve. Evropa je svoje težave zaenkrat uspela rešiti z ustanovitvijo sklada EFSF, ter tiskanjem poceni denarja (ekspanzivna monetarna politika) s strani ECB. Podobno politiko goji v ZDA tudi FED, saj se zaenkrat ne pričakuje dvig referenčnih obrestnih mer. Tako gospodarsko okolje ima dobro osnovo za nadaljevanje zmerne rasti delniških tečajev tudi v letu 2013, a s stalno grožnjo po povečevanju inflacijskih pritiskov. Vse skupaj je pomembno za izvajanje storitve upravljanja premoženja, kot osnovne dejavnosti Moje delnice BPH d.d. Kljub rasti delniških tečajev na razvitih trgih, je veliko težav še vedno prisotnih – predvsem brezposelnost in javno finančni primanjkljaj v ZDA in nekaterih evropskih državah. Iz ekonomskih področij so se vplivi krize marsikje razširili tudi na socialno in politično področje, kar velja zlasti za Slovenijo. Z vidika Moje delnice BPH d.d. si želimo delovati v čim bolj stabilnem in predvidljivem poslovnem okolju, na drugi strani pa smo precej odvisni tudi od kupne moči Slovencev, ki v zadnjih letih upada. Glede na to, da zunanjega okolja ne moremo spreminjati, smo vso svojo energijo usmerjali v razvoj in izboljšave lastnih struktur notranjega okolja. V letu 2012 smo nadaljevali z razvojem programske opreme GEPArd. Gre za program, ki objektivno meri in zaznava gibanja na trgih ter s tem upravljavcu daje pomembne informacije za njegove odločitve. V programu je inkorporiranega veliko sodobnega znanja kvantitativnih metod, s katerimi največji in najuspešnejši upravljavci po svetu upravljajo svoje portfelje in portfelje svojih strank. Upravljanje s pomočjo programske opreme GEPArd naj bi glede na testiranja prineslo nekaj dodatnih odstotnih točk k donosnosti portfeljev strank, kar bo lahko – ob hkratnem obvladovanju tveganja – precej izboljšalo dosežene rezultate za stranke in posledično tudi za družbo. Aktivno kvantitativno upravljanje je ključna konkurenčna prednost Moje delnice BPH d.d., ki jo bo z ustreznim trženjskim pristopom družba skušala predstaviti svojim sedanjim in potencialnim strankam. Dejavniki in predvidevanja prihodnje uspešnosti poslovanja Ohranjanje pozitivne gospodarske klime po svetu ter izvedba potrebnih sprememb v slovenskem gospodarskem sistemu bodo ključni dejavniki poslovnega okolja, ki bodo pomembno vplivali na prihodnjo poslovno uspešnost Moje delnice BPH d.d. Ker pričakujemo, da bo gospodarska klima po svetu ostala pozitivna, ter da bodo velike in močne evropske države projekt Evropske Unije in skupne valute Evro uspešno vodile naprej in da bo Slovenija sama znala rešiti lastne politične in družbenoekonomske probleme, bi se skupaj z boljšimi poslovnimi rezultati kotirajočih podjetij morala pozitivna energija vrniti tudi na Ljubljansko borzo, zato menimo, da bo leto 2013 za družbo uspešnejše od predhodnih. K optimističnemu pogledu v prihodnost nas navdaja tudi razvoj in uporaba programske opreme GEPArd, ki omogoča boljšo prilagajanje tržnim razmeram in vzpostavitev ustreznih pozicij glede na globalna borzna nihanja. 17 Poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta Po preteku poslovnega leta 2012 ni bilo pomembnejših dogodkov, ki bi vplivali na poslovanje Moje delnice BPH d.d. Predlog o razporeditvi izgube Uprava predlaga, da se izguba prerazporedi kot prenesena izguba preteklih let. 18 3.2 Poročilo nadzornega sveta 19 20 II. DEL: RAČUNOVODSKO POROČILO 21 4 RAČUNOVODSKI IZKAZI 4.1 Izjava poslovodstva 22 4.2 Bilanca stanja SREDSTVA (v €) DOLGOROČNA SREDSTVA Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR Dolgoročne premoženjske pravice Predujmi za neopredmetena sredstva (tudi v pridobivanju) Opredmetena osnovna sredstva Druge naprave in oprema Dolgoročne finančne naložbe Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil Druge dolgoročne finančne naložbe IV. Odložene terjatve za davek B. KRATKOROČNA SREDSTVA I. Kratkoročne finančne naložbe 1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil a) Druge kratkoročne finančne naložbe II. Kratkoročne poslovne terjatve a) Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev b) Kratkoročne poslovne terjatve do drugih III. Denarna sredstva C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE IZVENBILANČNA EVIDENCA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (v €) A. KAPITAL I. Vpoklicani kapital 1. Osnovni kapital II. Rezerve iz dobička 1. Zakonske rezerve III. Presežek iz prevrednotenja IV. Preneseni čisti poslovni izid V. Čisti poslovni izid poslovnega leta B. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI I. Kratkoročne poslovne obveznosti 1. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 3. Druge kratkoročne poslovne obveznosti C. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE IZVENBILANČNA EVIDENCA A. I. 1. 2. II. 1. III. 1. Pojasnilo 1,2 1 1 2 3 4,5,6 4 5 6 7 8 9 9 9 10 10 11 31.12.2012 618.822 284.466 1.605 427 1.178 15.870 15.870 77.722 77.722 77.722 189.269 325.303 123.250 123.250 123.250 181.096 222 180.874 20.957 9.053 130.179.479 618.822 517.248 730.000 730.000 0 0 (486) (212.266) 0 84.704 84.704 29.857 18.943 35.904 16.870 130.179.479 31.12.2011 849.457 300.513 9.967 8.789 1.178 12.398 12.398 61.464 61.464 61.464 216.684 537.806 180.552 180.552 180.552 299.135 1.242 297.893 58.683 10.574 133.436.931 849.457 709.873 730.000 730.000 0 0 (6.298) (13.829) 0 123.480 123.480 27.579 57.002 38.899 16.104 133.436.931 Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z računovodskimi izkazi. 23 4.3 Izkaz poslovnega izida 1. 2. 3. a) b) 4. a) b) c) 5. a) b) 6. a) 7. a) 8. a) 9. a) 10. 11. 12. 13. Čisti prihodki od prodaje Drugi poslovni prihodki Stroški blaga, materiala in storitev Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala Stroški storitev Stroški dela Stroški plač Stroški socialnih zavarovanj Drugi stroški dela Odpisi vrednosti Amortizacija Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Finančni prihodki iz danih posojil Finančni prihodki iz posojil, danih drugim Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih Finančni odhodki iz finančnih obveznosti Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti Drugi prihodki Drugi odhodki Odloženi davki ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA Pojasnilo 12 12 13 13 13 12 12 13 13 12 13 14 14 2012 527.374 3.529 (446.465) 2011 230.798 0 (371.558) (6.594) (439.871) (404.480) (306.561) (49.301) (48.618) (17.789) (16.427) (1.362) 166.004 166.004 8.439 8.439 (5.558) (5.558) (2.072) (2.072) 1 (5) (27.415) (198.437) (7.531) (364.027) (433.556) (327.769) (51.597) (54.190) (29.313) (29.313) 0 236.323 236.323 3.425 3.425 (38) (38) (12.391) (12.391) 1.118 (6.891) 74.598 (307.485) Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z računovodskimi izkazi. 24 4.4 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa 1. 2. 3. ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOSI V OBDOBJU Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev VSEOBSEGAJOČI DONOSI V OBDOBJU SKUPAJ (1+2) 2012 (198.437) 5.812 5.812 (192.625) 2011 (307.485) (1.149) (1.149) (308.634) Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z računovodskimi izkazi. 4.5 Bilančni dobiček/izguba A. B. C. D. 2012 (198.437) (13.829) 0 (212.266) ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA PRENESENI ČISTI DOBIČEK / IZGUBA ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA BILANČNA IZGUBA (A+B+C) 2011 (307.485) 147.446 146.210 (13.829) Bilančni dobiček je na podlagi 4. odstavka 66. člena ZGD-1 definiran kot vsota prenesenega dobička oziroma izgube preteklih let, čistega poslovnega izida obračunskega obdobja, zmanjšanja kapitalskih rezerv in rezerv iz dobička ter povečanja rezerv iz dobička. Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z računovodskimi izkazi. 25 4.6 Izkaz denarnih tokov 2012 A. 1. a) b) 2. a) b) c) d) e) 3. B. 1. a) 2. a) b) c) 3. D. E. F. G. H. J. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Postavke izkaza poslovnega izida Poslovni prihodki (razen prevrednotenja) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevred.) Sprememba čistih obratnih sredstev poslovnih postavk bilance stanja Začetne manj končne poslovne terjatve Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve Začetne manj končne odložene terjatve za davek Končni manj začetni poslovni dolgovi Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezerv. Pribitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (A1+A2) DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU Prejemki pri naložbenju Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb Izdatki pri naložbenju Izdatki za pridobitev opredmetenih sredstev Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb Pribitek prejemkov pri naložbenju ali pribitek izdatkov pri naložbenju (B1+B2) KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV Denarni izid v obdobju (A3+B3+C3) Začetno stanje denarnih sredstev DENAR IN DENARNI USTREZNIKI Denar in denarni ustrezniki v bilanci stanja na dan 31.12. Denar in denarni ustrezniki za potrebe izdelave izkaza denarnih tokov na dan 31.12 (H+I) 2011 (159.803) (347.222) 696.908 (856.711) 467.216 (814.438) 86.758 123.588 1.521 426.885 368.630 (565) (38.776) 425 53.995 4.825 (73.045) 79.663 100.000 100.000 (64.681) (11.537) (16.258) (36.886) (9.786) (9.786) (14.601) (1.926) 0 (12.676) 35.319 20.957 (37.726) 58.683 31.12.2012 20.957 (24.387) 58.683 55.276 3.407 31.12.2011 58.683 20.957 58.683 Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z računovodskimi izkazi. 26 4.7 Izkaz gibanja kapitala Leto 2012 A. B.3 Stanje 1.1.2012 Spremembe lastniškega kapitala-transakcije z lastniki Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb Spremembe v kapitalu a) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala C. Stanje 31.12.2012 B.1. B.2. a) b) Osnovni kapital Rezerve iz dobička Druge Zakonske rezerve iz rezerve dobička Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja 730.000 0 0 0 0 0 0 0 Čista Preneseni poslovni izid čisti poslovnega poslovni izid leta (6.298) (13.829) 0 0 5.812 0 0 0 0 BILANČNA IZGUBA (486) 0 0 (192.625) (198.437) (198.437) 5.812 (198.437) 198.437 (198.437) 198.437 0 (212.266) 0 517.248 (212.266) Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z računovodskim izkazi. 27 709.873 (198.437) 5.812 730.000 Skupaj kapital 0 (212.266) Leto 2011 A. B.3 Stanje 1.1.2011 Spremembe lastniškega kapitala-transakcije z lastniki Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb Spremembe v kapitalu a) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala C. Stanje 31.12.2011 B.1. B.2. a) b) Osnovni kapital Rezerve iz dobička Druge Zakonske rezerve iz rezerve dobička Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja 730.000 0 146.210 0 0 0 0 0 Čista Preneseni poslovni izid čisti poslovnega poslovni izid leta (5.149) 147.446 0 0 (1.149) 0 0 0 (308.634) (307.485) (307.485) (1.149) (146.210) (161.275) 307.485 (146.210) (161.275) 307.485 0 0 0 BILANČNI DOBIČEK Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z računovodskim izkazi. 28 (6.298) 1.018.507 (307.485) (1.149) 730.000 Skupaj kapital 0 0 (13.829) 709.873 (13.829) (13.829) 5 RAČUNOVODSKE USMERITVE IN POJASNILA 5.1 Podlage za sestavo računovodskih izkazov Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in Zakonom o gospodarskih družbah. Podatki v računovodskih izkazih so izkazani v evrih, postavke bilance stanja so iz tujih valut preračunane po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan sestavitve bilance stanja. Tečajne razlike, ki se pojavijo do datuma bilance stanja, se štejejo kot postavka prihodkov oziroma odhodkov v izkazu poslovnega izida. Podatki v računovodskih izkazih temeljijo na knjigovodskih listinah in poslovnih knjigah, vodenih v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Pri pripravi so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: časovna neomejenost poslovanja, dosledna stanovitnost in nastanek poslovnega dogodka. Pri računovodskih usmeritvah so upoštevana osnovna računovodska načela: previdnost, prednost vsebine pred obliko in pomembnost. Pomembne postavke so tiste, katerih višina presega 2 % višine bilančne vsote. 5.2 Osnovne računovodske usmeritve in politike 1. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva Za neopredmetena sredstva se v poslovnih knjigah izkazujejo posebej njihove nabavne vrednosti in posebej popravki vrednosti kot kumulativni odpis, ki je posledica amortiziranja; v bilanco stanja se vpišejo zgolj po neodpisani vrednosti, ki je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti. Neopredmetena sredstva so vrednotena po nabavnem modelu. Vsa neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti, amortizacija pa se obračunava po enakomerni časovni metodi. Neodpisano vrednost neopredmetenih sredstev je treba podrobno presoditi ob koncu vsakega obračunskega obdobja. Če se pričakovana doba koristnosti neopredmetenega sredstva pomembno razlikuje od prejšnje usmeritve ter če se pomembno spremenijo pričakovanja gospodarskih koristi od sredstva, je treba dobo amortiziranja in metodo amortiziranja ustrezno spremeniti. Razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega neopredmetenega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je čista prodajna vrednost višja od knjigovodske vrednosti oziroma med prevrednotovalne odhodke, če je knjigovodska vrednost višja od čiste prodajne vrednosti. Neopredmetena sredstva se morajo prevrednotiti zaradi oslabitve, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost. Za opredmetena osnovna sredstva so v poslovnih knjigah izkazane posebej nabavne vrednosti in posebej popravki vrednosti, pri čemer popravek vrednosti predstavlja njihov kumulativni odpis kot posledico amortiziranja. V bilanci stanja so izkazana po neodpisani vrednosti, ki predstavlja razliko med nabavno in odpisano vrednostjo. Opredmetena osnovna sredstva so vrednotena po nabavnem modelu. V dejansko nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva so zajeti njegova nakupna cena in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njihovi usposobitvi za nameravano uporabo. Kasneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če le povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prej ocenjenimi. 29 Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi zaradi njihove oslabitve. Opredmetena osnovna sredstva se zaradi oslabitve prevrednotijo, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost. Samo če je nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega sredstva manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se knjigovodska vrednost zmanjša. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve in se šteje kot prevrednotovalni poslovni odhodek. Amortizacija je obračunana od izvirne nabavne vrednosti amortizirljivih sredstev. Osnovna sredstva se amortizirajo posamično in sicer se začnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca po datumu nakupa osnovnega sredstva. Uporablja se enakomerni časovni obračun amortiziranja. V primeru, da se v obračunskem obdobju spremeni metoda amortiziranja je potrebno izmeriti učinke spremembe, jih opisati in navesti razloge za spremembe. Amortizacija je obračunana po stopnjah, ki so določene za posamezno osnovno sredstvo in se med obračunskim letom ne spreminjajo. Uporabljene amortizacijske stopnje so podane v pojasnilu k opredmetenim osnovnim sredstvom. Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev se obračunava po letnih amortizacijskih stopnjah, ki znašajo: neopredmetena dolgoročna sredstva 20 % oprema 10-33,3 % Amortizacijske stopnje se glede na leto 2011 niso spremenile. 2. Dolgoročne finančne naložbe Dolgoročna finančna naložba je naložba, ki je pridobljena z namenom, da se bo obdržala več kot leto dni in s katero naj se nebi se trgovalo. Moja delnica BPH d.d. ima dolgoročne finančne naložbe izkazane kot drugi dolgoročni deleži. Ločeno so izkazane dolgoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij in dolgoročno dana posojila. Dolgoročne finančne naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna ali drugačna sredstva. Dolgoročne finančne naložbe, ki se prerazvrstijo med kratkoročne finančne naložbe, se prenašajo mednje posamično po knjigovodski vrednosti. Osnovno vplačilo v jamstveni sklad družba razvršča v finančne naložbe v dolgoročna posojila. Vrednost osnovnega vplačila določa Klirinško depotna družba (v nadaljevanju KDD). Prevrednotenje dolgoročnih finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi kot prevrednotenje finančnih naložb na pošteno vrednost (učinek se pripozna v kapitalu), prevrednotenje zaradi oslabitve ali prevrednotenje zaradi odprave njihove oslabitve. Če je bilo zmanjšanje poštene vrednosti finančnega sredstva, ki je na razpolago za prodajo, pripoznano neposredno kot negativni presežek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi, da je to sredstvo oslabljeno, se za nabrano izgubo najprej zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki. Znesek celotne nabrane izgube, za katerega se zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki, je razlika med nabavno vrednostjo in sprotno pošteno vrednostjo, zmanjšano za izgubo zaradi oslabitve takšnega finančnega sredstva, ki je bila pripoznana v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek. 30 3. Odložene terjatve za davek Terjatve za odloženi davek so zneski davka od dohodka pravnih oseb, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na odbitne začasne razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in prenos neizrabljenih dobropisov v naslednja obdobja. Terjatve za odloženi davek za neizrabljene davčne izgube se pripoznajo, če je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za neizrabljene davčne izgube. 4. Kratkoročne poslovne terjatve Terjatve se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo tudi plačani. Prvotno nastale terjatve se kasneje lahko neposredno povečajo ali pa zunaj prejetega plačila tudi zmanjšajo za vsak znesek, za katerega se utemeljeno predvideva, da ne bo poravnan. Popravki vrednosti terjatev se opravijo na podlagi ocene izterljivosti individualnih terjatev, vplivajo pa na poslovni izid obračunskega obdobja. 5. Kratkoročne finančne naložbe Družba ločeno izkazuje kratkoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij (kupljene vrednostne papirje), kratkoročno dana posojila, kratkoročne depozite in varščine. Kratkoročne finančne naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna ali drugačna sredstva. V skupino finančnih naložb razpoložljivih za prodajo družba razvršča obveznice Republike Slovenije. Ob pridobitvi jih razvršča kot finančno naložbo, razporejeno in izmerjeno po pošteni vrednosti prek kapitala in sicer z upoštevanjem datuma nakupa. Nakupna vrednost obveznice vsebuje vrednost glavnice in stroške nakupa. Prevrednotenje dolgoročnih finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi kot prevrednotenje finančnih naložb na pošteno vrednost, prevrednotenje zaradi oslabitve ali prevrednotenje zaradi odprave njihove oslabitve. Družba na dan bilance stanja oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva razpoložljivega za prodajo, kot je npr. pomembno ali daljše padanje poštene vrednosti sredstva. Če tak dokaz obstaja, je potrebno finančno naložbo prevrednotiti zaradi oslabitve. Če je bilo zmanjšanje poštene vrednosti finančnega sredstva, ki je na razpolago za prodajo, pripoznano neposredno kot negativni presežek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi, da je to sredstvo oslabljeno, se za nabrano izgubo najprej zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki. Znesek celotne nabrane izgube, za katerega se zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki, je razlika med nabavno vrednostjo in sprotno pošteno vrednostjo, zmanjšano za izgubo zaradi oslabitve takšnega finančnega sredstva, ki je bila pripoznana v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek. 31 6. Denarna sredstva Denarna sredstva vključujejo gotovino v blagajni in denar na računih družbe. Prevrednotenje denarnih sredstev se izvaja pri denarnih sredstvih, izraženih v tujih valutah, če se po začetnem pripoznanju spremeni tečaj valute. Tečajna razlika se izkaže kot finančni prihodek oziroma odhodek v izkazu poslovnega izida. 7. Aktivne časovne razmejitve Aktivne časovne razmejitve vključujejo kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke in prehodno nezaračunane prihodke. Kratkoročno odloženi stroški vsebujejo zneske izdatkov ali stroškov, ki ob svojem nastanku še vplivajo na poslovni izid. Ti stroški bodo šele kasneje vračunani kot stroški in bodo vplivali na poslovni izid. V tej postavki družba vodi vnaprej plačane članarine in najemnine. 8. Kapital Celotni kapital podjetja se obvezno razčlenjuje na vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja in prehodno še nerazdeljeni čisti dobiček ali še neporavnana čista izguba poslovnega leta. Kapitalske rezerve sestavljajo zneski, ki jih podjetje pridobi iz vplačil, ki presegajo najmanjše emisijske zneske delnic ali zneske osnovnih vložkov. Rezerve iz dobička so namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let, predvsem za poravnavo možnih izgub v prihodnosti. Presežek iz prevrednotenja se pripozna na podlagi opravljenega prevrednotenja finančnih naložb določenega obračunskega obdobja. Vplačani presežek kapitala je razlika med doseženo ceno vpisanih delnic ob njihovi prodaji oziroma zamenjavi za stvarne vložke v obliki terjatev in njihovo nižjo nominalno vrednostjo. 9. Poslovne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti so dobljeni predujmi in varščine od kupcev, obveznosti do dobaviteljev doma in v tujini, obveznosti za nezaračunano blago in storitve, obveznosti do delavcev, obveznosti do državnih institucij in druge obveznosti. 10. Prihodki in odhodki Prihodke in odhodke sestavljajo poslovni prihodki in odhodki, finančni prihodki in odhodki ter drugi prihodki in odhodki. Poslovne prihodke sestavljajo prodajne vrednosti opravljenih storitev v obračunskem obdobju, če je realno pričakovati, da bodo tudi plačane. Poslovne odhodke sestavljajo stroški porabljenega 32 materiala in storitev, v obračunskem obdobju obračunani stroški dela, odpisi obratnih sredstev (predvsem poslovnih terjatev), amortizacija in drugo. Finančni prihodki se pojavljajo v zvezi s kratkoročnimi in dolgoročnimi finančnimi naložbami pa tudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih, pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki. Finančne odhodke predstavljajo stroški obresti, odpisi finančnih naložb ter izgube pri prodaji vrednostnih papirjev. 11. Davek od dobička Družba je v skladu z Zakonom o davku od dobička pravnih oseb zavezanec za plačilo davka od dobička, katerega stopnja v letu 2012 znaša 18 % davčne osnove. 12. Izkaz denarnih tokov Bilančna oblika izkaza finančnega izida je delana po različici II. Izkaz denarnih tokov je sestavljen iz naslednjih postavk: Denarni tokovi pri poslovanju zajemajo postavke izkaza poslovnega izida (prihodki, odhodki ter davek iz dobička) ter spremembe čistih obratnih sredstev (poslovnih terjatev in obveznosti, aktivnih in pasivnih časovnih razmejitev). Denarne tokove pri naložbenju sestavljajo izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb, opredmetenih in neopredmetenih sredstev ter prejemki od unovčenja kupona obveznic in prejetih dividend. Denarne tokove pri financiranju predstavljajo izdatki za izplačilo dividend. 5.3 Pojasnila k računovodskim izkazom 1. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva za leto 2012 so prikazana v naslednji tabeli: Neopred. sredstva A. NABAVNA VREDNOST 1. Začetno stanje 1.1.2012 2. Nove nabave/pridobitve 3. Končno stanje 31.12.2012 B. POPRAVEK VREDNOSTI 1. Začetno stanje 1.1.2012 2. Amortizacija v obdobju 3. Končno stanje 31.12.2012 C. NEODPISANA VREDNOST 1. Začetno stanje 1.1.2012 2. Končno stanje 31.12.2012 Oprema in DI Neopred. sredstva v izgradnji SKUPAJ 249.172 0 249.172 145.092 11.537 156.629 1.178 0 1.178 395.442 11.537 406.979 240.383 8.362 248.745 132.694 8.065 140.759 0 0 0 373.077 16.427 389.504 8.789 427 12.398 15.870 1.178 1.178 22.365 17.475 Skupna neodpisana vrednost neopredmetenih sredstev (programska oprema) znaša 427 evrov. Med opredmetena osnovna sredstva se uvrščajo oprema in nadomestni deli. Prevladuje oprema za avtomatsko obdelavo podatkov (končna neodpisana vrednost 12.626 evrov), sledijo pisarniško 33 pohištvo in oprema za zveze. Na 31.12.2012 nobeno osnovno sredstvo ni zastavljeno, ni omejeno z lastninsko pravico ali dano v poroštvo. Iz naslova nakupov neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev na 31.12.2012 družba nima obveznosti. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva za leto 2011 so prikazana v naslednji tabeli: Neopred. sredstva A. NABAVNA VREDNOST 1. Začetno stanje 1.1.2011 2. Nove nabave/pridobitve 3. Končno stanje 31.12.2011 B. POPRAVEK VREDNOSTI 1. Začetno stanje 1.1.2011 2. Amortizacija v obdobju 3. Končno stanje 31.12.2011 C. NEODPISANA VREDNOST 1. Začetno stanje 1.1.2011 2. Končno stanje 31.12.2011 Oprema in DI Neopred. sredstva v izgradnji SKUPAJ 249.172 0 249.172 143.166 1.926 145.092 1.178 0 1.178 393.516 1.926 395.442 221.345 19.038 240.383 122.418 10.276 132.694 0 0 0 343.763 29.313 373.077 27.827 8.789 20.748 12.398 1.178 1.178 49.753 22.365 2. Dolgoročne finančne naložbe Dolgoročne finančne naložbe so prikazane v spodnji tabeli: Kategorija 1. Osnovno vplačilo v jamstveni sklad KDD SKUPAJ 31.12.2012 77.722 77.722 31.12.2011 61.464 61.464 Osnovno vplačilo v jamstveni sklad KDD je znesek, ki ga član Centralne klirinško-depotne družbe (v nadaljevanju: KDD) vplača v jamstveni sklad ob sprejemu v članstvo KDD za čas članstva. Višina osnovnega vplačila se lahko spreminja, če se spremenita obseg in vrednost denarnih obveznosti iz sklenjenih poslov na organiziranem trgu vrednostnih papirjev vseh članov KDD. Višino osnovnega vplačila KDD določa praviloma enkrat letno najkasneje 30 dni po preteku koledarskega leta. Osnovno vplačilo v jamstveni sklad se je v letu 2012 povečalo za 16.258 evrov. Gibanji dolgoročnih naložb v zadnjih dveh letih sta prikazani v spodnji tabeli. 2012 1. Začetno stanje 1.1.2012 1. Nakupna vrednost 2. Povečanja 1. Novi nakupi 3. Zmanjšanja 1. Prodaje 4. Končno stanje 31.12.2012 1. Nakupna vrednost 2011 61.464 61.464 16.258 16.258 0 0 77.722 77.722 34 51.678 51.678 9.786 9.786 0 0 61.464 61.464 3. Odložene terjatve za davek Kategorija A. Terjatve za odloženi davek za neizrabljene davčne izgube SKUPAJ 31.12.2012 189.269 189.269 31.12.2011 216.684 216.684 Družba izkazuje terjatev za odloženi davek v višini 189.269 evrov, ker pričakuje, da bo v prihodnjih obdobjih na razpolago obdavčljivi dobiček, ki ga bo obremenila s to terjatvijo. Družba ocenjuje, da bo to dosegla v treh letih, zato je stopnjo davka 15%, ki bo veljala za leto 2015, aplicirala tudi na pretekle davčne izgube. Tako je terjatve za odloženi davek v letu 2012 znižala za 27.415 evrov. 4. Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne finančne naložbe sestavljajo: Kategorija 1. Donos jamstvenega sklada 2. Obveznice RS59 3. Obveznice RS64 4. Obveznice RS49 5. Obveznice RS67 SKUPAJ (1+2+3+4+5) 31.12.2012 0 13.687 0 64.483 45.080 123.250 31.12.2011 26 13.366 100.500 66.660 66.660 180.552 Družba ima med finančnimi naložbami 328 lotov obveznic RS59, 179 lotov obveznic RS49 ter 49 lotov obveznic RS67 , razvrščenih v skupino za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev. Ob koncu obračunskega obdobja je bil opravljen preračun glede na enotni tečaj Ljubljanske borze, ki je izražen v odstotkih nominalne vrednoti glavnice. Pripadajoče obresti po amortizacijske načrtu posamezne vrste obveznic družba izkazuje kot kratkoročno nezaračunane prihodke obresti. Kratkoročne finančne naložbe niso zastavljene kot jamstvo za obveznosti. Gibanje kratkoročnih naložb v obveznice Republike Slovenije: 2012 1. Začetno stanje 1.1. 1. Nakupna vrednost 2. Prevrednotenje 2. Povečanja 1. Novi nakupi 2. Popravek vrednosti 3. Zmanjšanja 2011 180.525 186.824 (6.299) 48.225 42.413 5.812 (105.500) (105.500) 0 123.250 123.737 (487) 1. Zapadanje obveznic 2. Prevrednotenje 4. Končno stanje 31.12. 1. Nakupna vrednost 2. Prevrednotenje 35 169.014 174.163 (5.149) 12.661 12.661 0 (1.150) (1.150) 180.525 186.824 (6.299) 5. Kratkoročne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve sestavljajo: Kategorija 1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 2. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih strank a) Terjatve za neprenesene provizije b) Terjatve do državnih institucij c)Terjatve do strank za zapadle neplačane kupnine in provizije d) Druge terjatve 3. Kratkoročne poslovne terjatve skupaj 31.12.2012 222 31.12.2011 1.242 180.874 147.313 879 32.248 434 181.096 297.893 251.491 2.272 43.580 550 299.135 Kratkoročne poslovne terjatve za neprenesene provizije se nanašajo na nepreneseno provizijo v znesku 8.289 evrov na slovenskem trgu in na nepreneseno provizijo v znesku 139.024 evrov na tujem trgu. Med terjatvami do državnih institucij beležimo terjatve do Zavoda za zdravstveno zavarovanje v višini 879 evrov. Družba ima med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami 32.248 evrov že zapadlih neplačanih terjatev. Te terjatve niso zavarovane, v letu 2012 zanje ni bilo oblikovanih popravkov ali odpisov, ker so izterljive in ni nikakršnih znakov slabitve. 6. Denarna sredstva Kategorija A. Denarna sredstva na transakcijskem računu SKUPAJ 31.12.2012 20.957 20.957 31.12.2011 58.683 58.683 31.12.2012 3.458 5.595 9.053 31.12.2011 2.986 7.588 10.574 Stanje denarnih sredstev družbe na 31.12.2012 je 20.957 evrov. 7. Aktivne časovne razmejitve Kategorija A. Kratkoročno odloženi stroški oz. odhodki B. Kratkoročno nezaračunani prihodki SKUPAJ (A+B) Kratkoročno odložene stroške predstavljajo vnaprej plačane naročnine in vnaprej plačani najem orodij v tujini, kratkoročno nezaračunane prihodke pa obresti obveznic od zadnjega zapadlega kupona do 31.12.2012. Izračunane so na podlagi amortizacijskega načrta, ki ga izda Republika Slovenija. 36 8. Izvenbilančna evidenca V spodaj prikazani tabeli prikazujemo portfelj, razdeljen po strankah na domačem in tujem trgu. Kategorija A. Vrednostni papirji strank na posredovanju, vknjiženi v KDD B. Vrednostni papirji strank na gospodarjenju C. Vrednostni papirji strank na gospodarjenju pri tuji klirinški hiši SKUPAJ (A+B+C) 31.12.2012 121.715.146 4.644.232 3.820.101 130.179.479 31.12.2011 124.775.532 3.765.412 4.895.987 133.436.931 9. Kapital Čista izguba poslovnega leta v višini 187.835 je povečala bilančno izgubo, ki na dan 31.12.2012 znaša 201.664 evrov. Družba je tako četrto leto zapored realizirala izgubo, kar je posledica pretresov na finančnih trgih in na sploh slabega stanja svetovnega gospodarstva. Moja delnica BPH d.d. namreč večji del prihodkov realizira iz naslova delitve dobička strank pri upravljanju premoženja, ki pa je bil zaradi prej omenjene situacije negativen in je zato v preteklih treh letih prišlo do velikega izpada prihodkov. Družba kljub temu ni imela težav z likvidnostjo, primanjkljaj prihodkov v primerjavi z odhodki je pokrivala z neprenesenimi provizijami predvsem s tujih trgov. V prihodnjem obdobju se pričakuje okrepljena gospodarsko rast, največ optimizma pa družba pripisuje uvedbi programske opreme GEPArd, ki naj bi pomagala pri optimizaciji trgovanja za stranke. Presežek iz prevrednotenja predstavlja prevrednotenje obveznic. 10. Kratkoročne poslovne in finančne obveznosti Med večje kratkoročne obveznosti do dobaviteljev sodijo obveznosti do najemodajalca, družbe NIKA IR d.d., v vrednosti 9.025 evrov in do Klirinško depotne družbe v višini 7.047 evrov. Ostale obveznosti so vezane na tekoče poslovanje. Kratkoročne poslovne obveznosti sestavljajo: Kategorija A. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev B. Kratkoročne obveznosti do zaposlenih C. Kratkoročne obveznosti do države Č. Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov D. Druge kratkoročne obveznosti SKUPAJ (A+B+C+Č+D) 31.12.2012 29.857 28.608 5.518 18.943 1.778 84.704 31.12.2011 27.579 28.604 9.108 57.002 1.187 123.480 Kratkoročne obveznosti do zaposlenih iz naslova neto plače in neto dodatkov na dan 31.12.2012 znašajo 28.608 evrov in se v celoti nanašajo na plačo za mesec december 2012. Podrobnejši podatki so predstavljeni v tabeli na naslednji strani. 37 Kratkoročne obveznosti do zaposlenih: Kategorija A. Neto plače: 1. Predsednik in član uprave 2. Zaposleni po individualni pogodbi 3. Ostali zaposleni B. Obveznosti za prispevke iz kosmatih plač 1. Predsednik in član uprave 2. Zaposleni po individualni pogodbi 3. Ostali zaposleni C. Obveznosti za davke iz kosmatih plač 1. Predsednik in član uprave 2. Zaposleni po individualni pogodbi 3. Ostali zaposleni Č. Neto dodatki 1. Predsednik in član uprave 2. Zaposleni po individualni pogodbi 3. Ostali zaposleni SKUPAJ (A+B+C+Č) 31.12.2012 16.369 4.501 1.660 10.208 5.888 1.649 602 3.637 3.384 1.310 463 1.611 2.967 394 86 2.587 28.608 31.12.2011 16.395 4.394 1.612 10.389 5.840 1.641 599 3.600 3.404 1.390 501 1.513 2.965 307 95 2.563 28.604 31.12.2012 9.237 7.633 16.870 31.12.2011 8.812 7.292 16.104 11. Pasivne časovne razmejitve Pasivne časovne razmejitve: Kategorija 1. Vnaprej vračunani strošek revizije 2. Vnaprej vračunani stroški dela Vnaprej vračunani stroški oz. odhodki (1+2) Vnaprej vračunani stroški revizije v vrednosti 9.237 evrov predstavljajo stroške revizije za poslovno leto 2012, ki bo opravljena v naslednjem poslovnem obdobju. Vnaprej vračunani stroški dela v višini 7.633 evrov se nanašajo na neizkoriščeni dopust leta 2012. 38 12. Prihodki Razčlenitev prihodkov poslovnega leta: Kategorija A. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 1. Prihodki od posredovanja doma 2. Prihodki od storitev gospodarjenja doma 3. Prihodki od storitev gospodarjenja v tujini 4. Prihodki od storitev gospodarjenja (delitev dobička) 5. Prihodki od drugih storitev B. FINANČNI PRIHODKI 1. Finančni prihodki iz posojil 2. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev C. DRUGI PRIHODKI D. SKUPAJ PRIHODKI (A+B+C) 2012 530.903 18.147 3.794 463.842 1.533 43.587 174.443 166.004 8.439 1 705.347 2011 230.798 21.403 8.760 152.982 7.222 39.351 239.748 236.323 3.425 1.118 471.664 Prihodki od prodaje so prihodki, ki se nanašajo na osnovno storitev družbe, tj. posredništvo z vrednostnimi papirji. Tega smo razdelili na posredovanje z vrednostnimi papirji in gospodarjenje z vrednostnimi papirji doma in v tujini. Razčlenitev čistih prihodkov od prodaje po posameznih področjih poslovanja je razvidna iz zgornje tabele. Finančni prihodki predstavljajo prihodke, ki se nanašajo na obresti na gospodarjenju, obresti od naložb v vrednostne papirje (obveznice), obresti od jamstvenega sklada, obresti od posojil, in prihodki od prodaje finančnih naložb ter pozitivne tečajne razlike. 13. Stroški in odhodki Stroški in odhodki: Kategorija A. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV 1. Stroški materiala 2. Stroški storitev B. STROŠKI DELA 1. Stroški plač 2. Stroški za socialno varnost a. od tega stroški pokojninskih zavarovanj 3. Drugi stroški dela C. ODPISI VREDNOSTI 1. Amortizacija D. FINANČNI ODHODKI 1. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 2. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti E. DRUGI ODHODKI F. SKUPAJ STROŠKI IN ODHODKI (A+B+C+D+E) 2012 446.465 6.594 439.871 404.480 306.561 49.301 27.354 48.618 17.789 17.789 7.630 2.072 5.558 5 876.369 2011 371.558 7.531 364.027 433.556 327.769 51.597 28.561 54.190 29.313 29.313 12.429 12.391 38 6.891 853.747 Pri stroških materiala so prevladovali predvsem stroški pisarniškega materiala v višini 4.104 evrov, sledijo stroški za uradne liste in časopis, strokovne literature, energije. 39 Stroške dela delimo na: Kategorija A. Bruto plača skupaj z regresom: 1. Uprava 2. Zaposleni po individualni pogodbi 3. Ostali zaposleni B. Neto dodatki skupaj C. Delodajalčevi prispevki od plač v znesku D. SKUPAJ (A+B+C) 2012 320.475 91.389 33.690 195.396 34.704 49.301 404.480 2011 342.433 91.247 35.514 215.672 39.526 51.597 433.556 Družba je v letu 2012 upravi izplačala skupno 57.810 evrov, nadzornemu svetu pa 1.070 evrov. Podrobnejši podatki so predstavljeni v spodnji tabeli. Vrsta prejemka Sejnina Plača in regres A. Uprava 1. Robert Rudolf 2. Borut Pintar B. Nadzorni svet 1. Andrej Vozlič 2. Polonca Šušterič 3. Darja Čakar Dividenda 31.190 26.620 0 0 0 0 0 0 0 488 291 291 0 0 0 Med stroški storitev izkazujemo: stroške plačilnega prometa in bančnih storitev v višini 140.074 evrov (v to kategorijo uvrščamo strošek provizije v tujini v višini 99.469 evrov, stroške uporabe tujih tržišč v višini 23.170 evrov, stroške provizij KDD in borze v višini 14.842 evrov ter ostale stroške plačilnega prometa); stroške najemnin v znesku 146.058 evrov (strošek najemnine poslovnih prostorov znaša 113.248 evrov, najem programske opreme družbe ORIA d.o.o.(licence za operacijski sistem) 11.935 evrov , strošek najemnine informacijskega sistema KDD pa 13.308 evrov); stroške v zvezi z vzdrževanjem opredmetenih osnovnih sredstev v višini 31.378 evrov; stroške intelektualnih in osebnih storitev v višini 24.311 evrov, od tega strošek revidiranja v višini 11.840 evrov in strošek notranjega revidiranja 6.302 evrov; stroške drugih storitev v znesku 81.010 evrov, od tega strošek za nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev v višini 28.800 evrov, strošek posredovanja in dostop do borznih podatkov 19.337 evrov in strošek storitev študentskega servisa 16.610 evrov; strošek amortizacije v višini 16.427 evrov: o amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev v znesku 8.362 evrov; o amortizacija opreme in nadomestnih delov v znesku 8.065 evrov. Družba podrobnejše delitve stroškov po funkcionalnih skupinah ne spremlja zaradi načina svojega poslovanja, tako da so stroški prodaje in stroški splošnih dejavnosti vsebovani v stroških blaga, materiala in storitev. 40 14. Davek od dobička Obračunan davek od dobička je prikazan v naslednji tabeli: Kategorija A. Prihodki po računovodskih predpisih B. Izvzeti prihodki C. Odhodki po računovodskih predpisih D. Izvzeti odhodki E. Davčne olajšave F. Osnova za davek (A+B+C+D+E), če >0 G. Davčna izguba (A+B+C+D+E), če <0 H. Davek (18% od F) I. DAVČNI IZID (F-H, če >0; G, če<0)) J. ODLOŽENI DAVEK K. RAČUNOVODSKI DOBIČEK/ RAČ.IZGUBA (A+C-H+J) 2012 701.818 0 (876.369) 2.895 0 0 (171.656) 0 (171.656) (27.415) (198.437) 2011 471.664 0 (853.747) 2.367 0 0 (379.716) 0 (379.716) 74.598 (307.485) Družba je v letu 2012 v skladu z zakonom o davku od dohodka pravnih oseb ustvarila 171.656 evrov davčne izgube, skupna davčna izguba tako znaša 1.261.791 evrov. Odloženi davek je bil v preteklih letih vzpostavljen v višini 20% davčne izgube. Družba ocenjuje, da bo v letu 2015 ustvarila pozitivno davčno osnovo, ki jo bo lahko pokrivala s preteklo davčno izgubo. Zato je celotni odloženi davek uskladila z davčno stopnjo 15%, ki bo veljala od leta2015 naprej in tako zmanjšala celotni odloženi davek za 27.415 evrov. 15. Preračun poslovnega izida v primeru splošnega prevrednotenja kapitala Preračun poslovnega izida v primeru splošnega prevrednotenja kapitala: Kategorija A. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja B. Učinek rasti cen življenjskih potrebščin (2,7 %) C. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (A+B) 2012 (198.437) (14.252) (212.689) 2011 (307.485) (20.370) (327.855) V letu 2012 družba v izkazu poslovnega izida izkazuje čisto izgubo v znesku 198.437 evrov. Če bi za leto 2012 kapital prevrednotili s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin (2,7 %), bi izkazali čisto izgubo v višini 212.689 evrov (prikazano v zgornji tabeli). 16. Razkritja poslov s povezanimi osebami V letu 2012 je družba s povezanimi osebami sklenila naslednje posle: Pravne osebe Št. oseb Fizične osebe Vrednost prometa Neporavnano (v EUR) (v EUR) Št. oseb Vrednost prometa Neporavnano (v EUR) (v EUR) Terjatve/Provizija 8 15.089 216 20 4.138 263 Obveznosti/Svetovanje 1 2.208 0 0 0 0 Obveznosti/Najemnina 1 108.300 9.025 0 0 0 41 Poimenski seznam povezanih oseb, s katerimi je družba v letu 2012 sklenila kakršnekoli posle, je na vpogled na sedežu družbe in je dosegljiv vsakomur, ki pred vpogledom podpiše izjavo o varovanju osebnih podatkov. 17. Poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta Po preteku poslovnega leta 2012 ni bilo pomembnejših dogodkov, ki bi vplivali na poslovanje Moje delnice BPH d.d. 42 6 PRILOGE K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM Glede na 8. člen sklepa Agencije za trg vrednostnih papirjev o poslovnih knjigah borzno posredniških družb ima bilanca stanja dve prilogi: priloga k bilanci stanja (poravnalno poslovanje) priloga k bilanci stanja (posredniško poslovanje) Izkaz poslovnega izida ima eno prilogo, tj. priloga k izkazu poslovnega izida. 6.1 Priloga k bilanci stanja – posredniško poslovanje SREDSTVA (v €) A. I. 1. II. III. 1. IV. B. I. 1. 2. C. Terjatve transakcijskega računa za sredstva strank do strank do drugih strank do obračunskega računa BPD do kupcev finančnih instrumentov strank do oseb v tujini do računov deviznih sredstev strank Terjatev računov deviznih sredstev strank do strank do povezanih strank do drugih strank Denarna sredstva Denarna sredstva strank na transakcijskem računu za sredstva I. strank (EUR) OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV(v €) A. I. 1. 2. II. III. B. I. 1. 2. II. 1. Obveznosti transakcijskega računa za sredstva strank do strank do povezanih strank do drugih strank do obračunskega računa BPD do transakcijskega računa za sredstva BPD Obveznosti računov deviznih sredstev strank do strank do povezanih strank do drugih strank do dobaviteljev finančnih instrumentov strankam do oseb v tujini 31.12.2012 9.959.746 31.12.2011 13.044.185 5.207.144 4 4 90.343 4.190.166 4.190.166 926.631 4.521.924 4.521.924 3.165.412 1.356.512 230.678 5.256.252 0 0 26.869 4.308.380 4.308.380 921.003 7.349.397 7.349.397 2.978.551 4.370.846 438.536 230.678 438.536 9.959.746 13.044.184 460.049 312.732 15.751 296.981 4 147.313 9.499.697 4.938475 1.895.982 3.042.493 4.561.222 4.561.222 673.700 397.038 16.085 380.953 25.171 251.491 12.370.484 4.984.269 1.314.045 3.670.224 7.386.215 7.386.215 130.179.479 121.715.146 8.464.333 133.436.931 124.775.532 8.661.399 ZUNAJBILANČNA EVIDENCA(v €) Finančni inštrumenti strank ločeno po storitvah 1. Posredovanje naročil 2. Gospodarjenje s finančnimi inštrumenti 43 6.2 Priloga k bilanci stanja – poravnalno poslovanje 31.12.2012 SREDSTVA (v €) 31.12.2011 90.347 52.040 90.347 52.040 4 25.171 90.343 26.869 90.347 52.040 A. Kratkoročne obveznosti 90.347 52.040 1. Kratkoročne obveznosti do TRR za sredstva strank 90.343 26.869 4 25.171 A. Terjatve obračunskega računa BPH 1. do transakcijskega računa za sredstva strank 2. do klirinškega poravnalnega računa KDD pri Banki Slovenije B. Denarna sredstva na obračunskem računu BPH OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (v €) 2. Neto kratkoročne obveznosti do KDD Kratkoročne obveznosti iz naslova posredniškega poslovanja so razdeljene in vrednostno prikazane v spodnji tabeli: Kategorija A. Kratkoročne obveznosti do strank (1+2) a) v tujini b) doma 1. Kratkoročne obveznosti do povezanih strank a) v tujini b) doma 2. Kratkoročne obveznosti do ostalih strank a) v tujini b) doma B. Kratkoročne obveznosti do obračunskega računa a) v tujini (posrednik finančnih instrumentov) b) doma (obračunski račun pri BS) C. Kratkoročne obveznosti do računa BPH a) v tujini b) doma D. Kratkoročne obveznosti skupaj (A+B+C) 31.12.2012 5.251.207 4.938.475 312.732 1.911.733 1.895.982 15.751 3.339.474 3.042.493 296.981 4.561.226 4.561.222 4 147.313 139.024 8.289 9.959.746 31.12.2011 5.381.307 4.984.269 397.038 1.330.130 1.314.045 16.085 4.051.177 3.670.224 380.953 7.411.386 7.386.215 25.171 251.491 208.297 43.194 13.044.184 Obveznost računa za sredstva strank do računa za sredstva BPD se nanaša na nepreneseno provizijo. Kratkoročne obveznosti obračunskega računa pri Banki Sloveniji do transakcijskega računa za sredstva strank iz naslova prodaj vrednostnih papirjev iz posredniških poslov na dan 31.12.2012 znašajo 90.343 evrov, kratkoročna obveznost obračunskega računa pri BS do KDD iz naslova nakupov 44 vrednostnih papirjev iz posredniških poslov pa 4 evre. Obveznosti izhajajo iz poslov na zadnji trgovalni dan v letu 2012, to je 28.12.2012. Kratkoročne terjatve iz naslova posredniškega poslovanja so deljene na terjatve do strank iz poslovanja na domačem trgu in v tujini ter terjatve do obračunskega računa pri BS doma oziroma do posrednikov finančnih instrumentov v tujini in so vrednostno prikazane v spodnji tabeli. Kategorija A. Kratkoročne terjatve do strank (1+2) a) v tujini b) doma 1. Kratkoročne terjatve do povezanih oseb a) v tujini b) doma 2. Kratkoročne terjatve do ostalih strank a) v tujini b) doma B. Kratkoročne terjatve do obračunskega računa a) v tujini (posrednik finančnih instrumentov) b) doma (obračunski račun pri BS ) C. Kratkoročne terjatve posredniškega računa (A+B) a) v tujini b) doma 31.12.2012 4.521.928 4.521.924 4 3.165.412 3.165.412 0 1.356.516 1.356.512 4 4.280.509 4.190.166 90.343 8.802.437 8.712.090 90.347 31.12.2011 7.349.397 7.349.397 0 2.978.551 2.978.551 0 4.370.846 4.370.846 0 4.335.249 4.308.380 26.869 11.684.646 11.657.777 26.869 Kratkoročne terjatve obračunskega računa pri Banki Sloveniji do transakcijskega računa za sredstva strank iz naslova nakupa vrednostnih papirjev na dan 31.12.2012 znašajo 4 evre, kratkoročne terjatve obračunskega računa pri BS do KDD iz naslova prodaje vrednostnih papirjev pa 90.343 evrov. Terjatve izhajajo iz poslov zadnji trgovalni dan v letu 2012, to je 28.12.2012. 6.3 Priloga k izkazu poslovnega izida 2012 2011 PRIHODKI (v €) A. I. 1. 4. II. III. Prihodki iz storitev v zvezi s finančnimi instrumenti Investicijske storitve Posredovanje naročil Gospodarjenje s finančnimi instrumenti Ostale investicijske storitve Pomožne investicijske storitve in posli 525.371 487.315 18.147 469.168 0 38.056 229.718 190.367 21.403 168.964 0 39.351 158.286 25.992 131.584 710 91.587 18.687 72.108 792 ODHODKI (v €) A. 1. 2. 3. Odhodki iz storitev v zvezi s finančnimi instrumenti Odhodki v zvezi s KDD in njej podobnimi organizacijami Odhodki v zvezi z LJSE in njej podobnimi organizacijami Odhodki v zvezi z organizacijami, ki opravljajo plačilni promet 45 6.4 Priloga k poslovnemu poročilu Zap. Št. 1 1 2 3 4 5 6 7 8 Kazalec 2 Število strank, za katere je BPD v teku obračunskega obdobja sklepala posle izvrševanja naročil za račun strank (vključno tudi s posredovanjem naročil) Število strank, za katere je BPD v teku obračunskega obdobja opravljala storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti (vključno tudi s posredovanjem naročil) Število strank, za katere je BPD v teku obračunskega obdobja samo sprejemala in posredovala naročila Število strank, s katerimi ima BPD sklenjeno pogodbo o izvrševanju naročil (vključno tudi s posredovanjem naročil) Število strank, s katerimi ima BPD sklenjeno pogodbo o gospodarjenju s finančnimi instrumenti (vključno tudi s posredovanjem naročil) Število strank, s katerimi ima BPD sklenjeno pogodbo samo za sprejemanje in posredovanje naročil Število strank, s katerimi ima BPD sklenjeno enotno pogodbo o izvrševanju naročil, o gospodarjenju s finančnimi instrumenti in o sprejemanju in posredovanju naročil Število podružnic BPD po 31. členu ZGD-1 Število odvisnih borznoposredniških zastopnikov, ki jih je BPD pooblastila, da v njenem imenu opravljajo dejanja iz prvega odstavka 238. člena ZTFI 9 10= 11+12 Število zaposlenih Število zaposlenih za nedoločen čas vključno s člani uprave 11 oziroma upravnega odbora Število zaposlenih za določen čas vključno s člani uprave 12 oziroma upravnega odbora Višina zahtevanega kapitala v skladu s pravili o kapitalski 13 ustreznosti, v EUR 46 Zadnji dan V Zadnji dan prejšnjega obračunskem obračunskega poslovnega obdobju obdobja leta 3 4 5 655 254 0 2.052 2.319 254 278 0 0 0 0 3 3 0 0 13 14 13 14 0 0 192.782 213.342 6.5 Priloga k poslovnemu poročilu Zap. Št. Ime oziroma firma odvisnega borznoposredniškega zastopnika 1 2 Moja delnica BPH ni imela v letu 2012 odvisnega borznoposredniškega zastopnika. 1 2 Naslov oziroma Število podružnic OBPZ sedež po 31. členu ZGD-1 47 3 4 III. DEL: REVIZORJEVO POROČILO 48 49 50
© Copyright 2024