1. No category

vode
počitka
Letnik 29, številka 3-4/2013
revija za evangelijsko duhovnost
2
Vode počitka
kazalo
UVODOMA
4
Greh ... Kakšen privilegij!
NO RMALNO
6
Verniki Apostolskih del so bili
katoliki
BI STVENO 12 Ali ti gor i srce?
ODLOČILNO 16 Njena prava odločitev
RAZLOŽENO 24 Skrinja zaveza in shodni šotor
PREVI DNO 28 Ali vidim razločno in popolno?
Foto: M.H.
3
Foto: Miran Kambič
ŠO KANTNO 34 Opeka
GANLJI VO 36 Mali gasilec
VEDOŽELJNO 38 Zakaj otroci hodijo po lužah?
POMLADANSKO 42 Odkr ivam o darove Božje nar ave
STVARNO 46 Pesem nas je prebudila!
AKTUALNO 50 Podelitev Steletove nagrade in
pr iznanj
Vode počitka
uvodoma
4
Ni cvetja brez trnja.
Ni trnja brez semen.
Ni semen brez življenja.
Ni življenja brez trpljenja.
Ni trpljenja brez trpečega.
Ni trpečega brez upanja.
Ni upanja brez rešitve.
Peter Golob,
urednik
Greh je
najbližja
Ni rešitve brez sočutja.
Ni sočutja brez bolečine.
Ni bolečine brez križa.
Ni križa brez sodbe.
Ni sodbe brez greha.
Ni greha brez grešnika.
pot k
Ni grešnika brez hrepenenja.
Bogu,
Ni upanja brez večnosti.
edino
Ni ljubezni brez boja.
grešnik
Ni hrepenenja brez upanja.
Ni večnosti brez ljubezni.
Ni boja brez krvi.
Ni krvi brez smrti.
lahko
Ni smrti brez pomladi.
hodi
Ni novega življenja brez čudeža.
po njej.
Ni vere brez obupa.
Ni pomladi brez novega življenja.
Ni čudeža brez vere.
Kakšen
Ni obupa brez priznanja.
privilegij!
Ni poštenja brez strahu.
Ni priznanja brez poštenja.
5
Ni strahu brez sodnika.
Ni sodnika brez tožnika.
Ni tožnika brez kršitelja.
Ni kršitelja brez zagovornika.
Ni zagovornika brez prošnje.
Ni prošnje brez obžalovanja.
Ni obžalovanja brez tolažnika.
Ni tolažnika brez bolnika.
Ni bolnika brez bolezni.
Ni bolezni brez trpljenja.
Ni trpljenja brez potenja.
Ni potenja brez cilja.
Ni cilja brez tovarišije.
Ni tovarišije brez sožitja.
Ni sožitja brez bližine.
Ni bližine brez ran.
Ni ran brez sanj.
Ni sanj brez želja.
Ni želja brez krika duha.
Ni krika duha brez odmeva Boga.
In ni Boga, ki ne bi slišal pesmi
grešnika: »K tebi želim, moj Bog!«
Glej, Jezus Kristus, prijatelj grešnikov!
Ta sprejema grešnike in jé z njimi.
Na svet je prišel, da bi jih rešil.
Med njimi pa sem prvi jaz.
Bog, bodi milostljiv meni grešniku!
Foto: M.H.
Vode počitka
normalno
6
dr. Daniel Brkič
pastor Evangelijske cerkve »Dobrega
pastirja« Novo mesto, superintendent
Evangelijske Cerkve v Sloveniji in
profesor na protestantski Teološki
fakulteti Univerze v Zagrebu
Verniki
zelo primerljiv današnjemu času
Apostolskih del
Ker so bili cerkveni očetje bliže izvoru
so bili katoliki
cerkvene razdeljenosti in krivoverstev.
in apostolom kot mi danes, pa se je
modro od njih poučiti.
Zaradi nespoštovanja cerkvene
Ignacij Antiohijski, mučenec in učitelj
avtoritete, sektaškega učenja in
edinosti Cerkve, rojen okoli leta 35,
zametkov gnosticizma, novacionizma,
velja za apostolskega očeta. Doma je
ebionizma, adopcionizma, doketizma,
bil iz Antiohije, kjer so učence prvič
sabelianizma, arianizma, modalizma
imenovali »kristjani« ( Apd 11,26 ) .
… je Ignacij Antiohijski napisal za
V mladih letih je videl apostola Petra
mlado Cerkev mnoge poučne spise.
in Pavla, bil pa je celo učenec
Zagovarjal je edinost Cerkve v
apostola Janeza, ki ga je tudi postavil
Kristusu in načelo »en Bog, en škof,
za škofa v Antiohiji. Njegov čas je bil
ena Cerkev v ljubezni« in Božjo voljo,
7
ki se izraža v poslušnosti cerkveni
Ali so vse Cerkve katoliške, ali pa je
avtoriteti. Škof pa je bil takrat isto kot
samo rimskokatoliška?
danes pastor ( duhovnik ) Cerkve, ki
se kot občestvo zbira v nekem kraju.
Izraz »katoliški« najdemo na mnogih
»Na škofa je treba gledati kot na
mestih Nove zaveze, posebno izražen
Gospoda samega, kajti kdor spoštuje
pa je v Apostolskih delih 9,31, kjer
škofa, ga bo blagoslovil Bog, kdor pa
pravi: »Cerkev ( ἐκκλησία, ekklesia )
kaj dela brez škofa ali pa tajno, služi
je tedaj po vsej ( καθ' ὅλης, kath
hudiču.« Prav tako ni dovoljeval brez
holos ) Judeji, Galileji in Samariji
škofa niti krščevanja niti obhajanja
živela v miru. Izgrajevala se je,
Gospodove večerje. Učil je, da sta
napredovala v strahu Gospodovem
oltar in škof nerazdeljiva. Tudi do
ter rasla v tolažbi Svetega Duha.«
sektašev ni bil prizanesljiv, kajti
Grška beseda »katoliški« ima zelo
Kristus ni razdeljen: »Ne varajte se,
bogat pomen in pomeni »celoten,
bratje moji, če kdo sledi razkolniku,
nerazdeljen, univerzalen, vesoljen,
kraljestva Božjega ne bo
obči, splošni, vsepovsod razširjen in
nasledil.« ( Ignacij Antiohijski,
prisoten«. Zavedati se moramo, da je
Filipljanom 3 ) .
bila Cerkev takrat, ko je Luka v
Apostolskih delih to zapisal,
Ignacij Antiohijski je bil tudi prvi, ki je v
nerazdeljena, čeprav prisotna v
Cerkvi uporabil izraz
različnih krajih. Ampak bila je
»katoliški« ( katholikós ) . Znan je
naravnana na celoto. Cerkev je
njegov izrek: »Kjer je Kristus Jezus,
katoliška zato, ker je v njej navzoč
tam je katoliška Cerkev.« ( I gnacij
Kristus, ki tudi ni razdeljen in je
Antiohijski, Smirn. 8,2 ) . Kaj je s tem
vsepovsod prisoten. V to edinost so
mislil? Kaj to pomeni v odnosu do
poklicani vsi ljudje, ki verujejo v
Cerkve, ki se je kasneje razdelila na
Kristusa, kajti zunaj Cerkve, ki je
več različnih Cerkva znotraj Cerkve?
vesoljni zakrament odrešenja, ni
8
zveličanja. Kristusova Cerkev je
celotno Cerkvijo ( Henri de Lubac ) .
znamenje navzočnosti Boga v svetu,
Zato ima Cerkev za svojo označbo
ki pa se v vsaki kulturi narodov in
njene cerkvenosti štiri med seboj
ljudstev inkulturira na različne načine.
neločljivo povezane pridevke – ena,
Razcepljenost kristjanov Cerkev rani
sveta, katoliška in apostolska – kar
in jo ovira, da ne more uresničiti
potrjuje tudi Nicejsko-carigrajska
polnosti njej lastnega katolištva. Zato
veroizpoved: »Verujem v enega
nas Kristus poziva k edinosti
Boga, Očeta vsemogočnega,
kristjanov in k ekumenskemu dialogu,
Stvarnika nebes in zemlje … In eno,
saj je krst po trinitaričnem obrazcu ( v
sveto, katoliško in apostolsko Cerkev
ime Očeta in Sina in Svetega Duha )
…« Verovati, da je Cerkev
ekumenski zakrament in neizbrisno
»katoliška«, je neločljivo od vere v
zakramentalno znamenje. Vedno gre
Boga Očeta, Sina in Svetega Duha.
za isti krst, le da ga Cerkev kot dar
To je edina Kristusova Cerkev in
podeljuje na različne ( ne
samo Kristus je tisti, ki po Svetem
drugačne! ) načine. Naziv
Duhu daje svoji Cerkvi, da je ena,
»rimskokatoliška Cerkev« je samo
sveta, katoliška in apostolska. Samo
označba za eno od katoliških Cerkva,
vera je tista, ki more po Svetem Duhu
kajti pojem katoliške Cerkve je širši in
prepoznati skrivnost edinosti Cerkve,
označuje celotno Kristusovo Cerkev
zato se člen o Cerkvi neposredno
kot popolno občestvo.
navezuje na izpoved vere o Svetem
Duhu. Kajti mi ne verujemo »v« eno,
Zaradi nastajanja ločin je znan
sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,
Ignacijev stavek: »Kjer je Kristus, tam
zato je v tem členu predlog »v«
je katoliška Cerkev!« To pomeni, da
izpuščen, ker je pridržan samo za
je Kristus samo tam, kjer je
vero v Boga Očeta, Jezusa Kristusa
nerazdeljena Cerkev, kajti pravilno se
in Svetega Duha. Kajti v Cerkev ne
veruje v Cerkvi in samo skupaj s
verujemo na tak način kot verujemo v
9
Foto: M.H.
troedinega Boga, ki je edini razlog
Nauk o celokupni Kristusovi Cerkvi pa
naše vere. Samo v povezavi s tem
je še dodatno učvrstil Pacijan iz
lahko pravilno razumemo znani
Barcelone ( 310-391 ) , saj so se
Ciprijanov stavek iz 2. stoletja: »Nihče
delitve znotraj Cerkve množile, s tem
ne more imeti Boga za Očeta, če
pa tudi nevarna učenja. Znana je
nima Cerkve za mater.«
njegova izjava: »Moje ime je Kristjan,
moj priimek pa je
Ignacij Antiohijski je bil okoli leta 107
Katoliški.« ( Christianus mihi nomen
vržen med divje zveri v Flavijanovem
est, Catholicus vero cognomen. ) S
amfiteatru v Rimu. Le kdo se ne bi dal
tem je potrdil, da nihče ne more biti
poučiti od tako zvestega Jezusovega
kristjan, če je ločen od katoliškosti
učenca in škofa?
Cerkve vseh opravičenih v Kristusu.
10
Več kot je bilo razdorov, bolj se je
ljubezen je vez popolnosti. Glede na
širila zavest o eni Cerkvi. Tudi danes
to lahko z gotovostjo trdimo, da je bila
je na svetu več tisoč pogubnih
Cerkev že na binkoštni dan v osnovi
krščanskih sekt, zato moramo stalno
katoliška, ker je narava Svetega Duha
paziti, da ne izgubimo svoje
takšna.
katoliškosti, naravnanosti na celoto.
To ne pomeni, da gre za zlitje v eno in
Prav tako samo celokupna Cerkev
edino Cerkev, kajti Cerkev je ena po
ohranja Sveto pismo nedotaknjeno,
svojem izvoru in po svojem
ga pravilno razume in pravilno
ustanovitelju, čeprav je raznolična.
tolmači, ker ima Duha, ki je to Pismo
Vez edinosti je ljubezen, ki dela vse
tudi navdihnil. Celotna Cerkev je,
popolno. S tem je povezana izjava
vodena po Svetem Duhu, določila,
največjega cerkvenega očeta
katere knjige so kanonske in katere
Avguština: »Samo Kristus in Cerkev
ne, ne pa posamezniki ali pa ločine.
sta celotni Kristus!« Kristusa torej ne
Sveto pismo je skupni zaklad celotne
moremo ločiti od Cerkve, niti Cerkve
Cerkve. Zato so cerkveni očetje trdili,
od Kristusa.
da so samo učitelji, ki so pod
avtoriteto Cerkve, resnične Kristusove
Cerkev kot Kristusovo telo, kateri je
ustnice, samooklicani tolmači pa ne.
Kristus glava, je sestavljena iz vseh
resnično spreobrnjenih kristjanov, ki
Ne pozabimo, da mi toliko ne skrbimo
so naravnani na celoto, ne pa na
za svoje odrešenje, kolikor hudič skrbi
razdeljenost. Ki gradijo, ne pa
za našo pogubo. Zato je Kristus
razdirajo. Ki spoštujejo avtoriteto
ustanovil Cerkev, ki je niti peklenska
Cerkve in niso samovoljni in
vrata ne morejo zrušiti, dokler je ena,
samopašni. Ki so dialoški, ne pa
sveta, katoliška in apostolska. Zato je
nestrpni in polni sovražnega govora.
tudi moje ime Kristjan, moj priimek pa
V takšnih ni Kristusovega Duha, kajti
je Katoliški.
11
Hudič je kot pes na
verigi, ki straši in
ustvarja velik hrup
in strah, ampak
ugrizne samo tiste,
ki se mu preveč
približajo ...
(JANEZ MARIJA VIANEJ)
Vode počitka
12
bistveno
Lea Brkič
evangelijska pastoralna delavka,
animatorka in moderatorka na
področju družbenih dejavnosti
Evangelijske Cerkve v Novem mestu
Ali ti gori srce?
ga sprva nista prepoznala kot
Vstalega. Videla sta ga, slišala sta
njegov glas, z njim sta hodila in se z
njim pogovarjala. O čem se je Jezus
pogovarjal z njima?
»In rekla sta drug drugemu: 'Ali ni
Evangelist Luka pravi v 27. vrstici:
najino srce gorelo v naju, ko nama je
»Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi
po poti govoril in odpiral Pisma?' Še
preroki ter jima razlagal, kar je
tisto uro sta vstala in se vrnila v
napisano o njem v vseh Pismih.«
Jeruzalem ter našla zbrane enajstere
Jezus ne govori o križanju, niti ne o
in tiste, ki so bili z njimi.«
vstajenju, skratka ne o dogodkih, ki so
(Luka 24,32-33)
se ravnokar zgodili. Kljub temu govori
o sebi in o tem, kar so že preroki
Emavška učenca sta se na poti proti
napovedali o njem. Njuno pozornost
Emavsu srečala z Jezusom, čeprav
skuša usmeriti na glavno osebo teh
13
dogodkov. Pričakovali bi, da bosta po
dogodkov?« Zdaj sta se zavedala, da
njegovi razlagi učenca Jezusa
sta bila v neposredni navzočnosti
vprašala, od kod on vse to ve, in ali je
vstalega Gospoda in njuno srce bi res
bil človek, ki so ga križali, res Mesija.
moralo goreti.
Zanimivo je, da mu v nobeni razlagi
nista nasprotovala. Niti nista rekla:
Vprašanje za nas: Ali naše srce gori
»Ne verjameva temu, o čemer
ob Jezusovi navzočnosti? Ali naše
govoriš.« Namreč učenci niso verjeli
srce gori, ko nam Jezus govori na
ženam, ki so jim povedale, da je
različne načine, ko poslušamo Božjo
Jezus vstal. Očitno je bil zanju
besedo, ko smo v molitvi, ko ga
zanimiv sopotnik, saj sta ga povabila
slavimo? Tu ne gre za čustva, ko smo
v svoj dom, čeprav nista vedela, kdo
ob kaki lepi pesmi vzhičeni ali pa se
je. Verjetno se jima je zdela njegova
po dobri molitvi bolje počutimo. Gre
razlaga osupljiva. Kljub temu ga nista
za to, da se zavedamo Jezusove
vprašala: »Kdo si ti?« Zakaj? Bila sta
resnične prisotnosti, ki je po svojem
preveč zavzeta s problemi v zvezi z
Duhu v skupnosti z nami, bodisi doma
Jezusovim križanjem in vstajenjem.
ali pa v cerkvi. Če bi se tega zavedali,
potem bi naša srca lahko zares
Ko sta končno Jezusa prepoznala, je
gorela.
bilo njuno glavno vprašanje: »Ali ni
najino srce gorelo …?« To je bilo
Ko se pojavi v svetu neka znana
najpomembnejše vprašanje, ki kaže
oseba in jo ljudje lahko vidijo ali slišijo
na pravilno izpraševanje njune vesti.
neposredno po televiziji ali s pomočjo
Morda bi se mi tolkli po glavi in
drugih medijev, potem mnogim gorijo
govorili: »Zakaj ga nisva takoj
srca: na športnih stadionih, v
vprašala, kdo je in zakaj ga nisva
koncertnih dvoranah, ob podelitvah
vprašala, kako se je vse to dogajalo,
oskarjev. Ljudje so vzhičeni, skačejo,
da bi nama podrobno opisal potek teh
plešejo, kričijo, žvižgajo in na vse
14
mogoče načine izražajo to, kar se
Emavška učenca verjetno nista več
dogaja v njihovi notranjosti, torej
imela priložnosti biti tako blizu Jezusa
ogenj src. Mi pa velikokrat pravimo,
kot sta bila takrat, ko je hodil z njima.
da ni Božje prisotnosti na bogoslužju.
Nista v celoti izkoristila priložnosti, ki
Če imam oseben in pristen odnos z
jima je bila ponujena, da bi uživala v
Gospodom Jezusom, potem mora v
spoznanju, da je Jezus živ. Ali bomo
meni srce goreti ob Božji navzočnosti,
tudi mi izgubljali priložnosti, ko nam
ki jo čutim v sebi, ne glede na to, ali
Bog govori in kaže svojo veličino, mi
drugi čutijo enako ali pa ne.
pa svojo pozornost usmerjamo v
druge stvari, ki ni nujno, da so
Gospod nam govori na različne
grešne? Predstavljajmo si, da pride
načine: po Božji besedi, v pesmih, po
čas preganjanja. Ne bi bilo možno
molitvah in pričevanjih drugih … Ali
slišati Božje besede, niti je brati, ker
nam ob tem gori srce, ali pa to
bi bili ob vse. Ali se ne bi takrat
doživljamo kot nekaj, kar je zgolj
spomnili, kako nam je bilo lepo, ko
človeški proizvod? Če bi nam srce
smo imeli možnost poslušati Božjo
gorelo, potem ne bi bilo težko služiti
besedo, jo prebirati in biti v skupnosti
Bogu z veseljem in v svobodi duha.
z občestvom Cerkve?
Potem to ne bi bila prisila, ampak
svobodna odločitev srca. Ali jemljemo
Morda kdaj pomislimo, da smo na
bogoslužja kot nekaj, kar pač mora
slabšem kot sta bila emavška učenca,
biti po tradiciji, kot nekaj utečenega,
ker nismo tako blizu Jezusu kot sta
ali pa nam pomeni vsako bogoslužje
bila onadva. Vendar smo na boljšem,
novo srečanje z vstalim Gospodom
ker je Jezus vedno z nami po svojem
Jezusom? Isto velja za čas, ki ga
Svetem Duhu. Zato naj nam že ob
preživimo v molitvi in ob branju
tem spoznanju srce zagori. Naj zagori
Svetega pisma, ali pa ob poslušanju
naše srce že ob sami omembi imena
krščanske glasbe.
Jezus!
15
Foto: M.H.
Vode počitka
odločilno
16
Marija Barborič
evangelijska pastoralna delavka in
voditeljica molitvene skupine v
Evangelijski Cerkvi v Novem mestu
Njena prava
Elkana z vso družino hodil molit in
odločitev
leto za letom iz svojega mesta molit in
darovat Bogu v Šilu. »Mož je hodil
darovat Gospodu nad vojskami v
Šilu.« (1 Sam 1,3)
Bil je mož po imenu Elkana iz
V Šilu je bila v tistem času v
Efrajimskega pogorja. Imel je dve ženi
Gospodovi hiši ( v svetišču, op.
( b igamija in poligamija sta bili kot
ured. ) Božja skrinja, ki je
poganski zakonski navadi v Palestini
predstavljala Božjo prisotnost. Tam
približno 1000 let p. n. š. običajni, op.
sta bila kot Gospodova duhovnika dva
ured. ) ; eni je bilo ime Ana, drugi je
Elijeva sinova, Hofni in Pinhas. Sveto
bilo ime Penina. Penina je imela
pismo govori, da sta bila ničvredneža,
otroke, Ana pa ni mogla imeti otrok.
pokvarjena, brez strahu Božjega.
Bila je neplodna in to je bila njena
Nista se bala Boga. Tudi njun oče Eli,
velika bolečina. Leto za letom je mož
ki je bil tudi duhovnik, jima je bil zelo
17
prizanesljiv, kompromisen, otopel,
Zakaj je bila Penina do nje tako
mlačen, ravnodušen. In čeprav je bilo
nesramna in žaljiva? Morda zato, ker
duhovno stanje ( danes bi rekli
je bila Ana neplodna? Ne! Da Ana ni
Cerkve ) tako porazno, so vseeno
imela otrok, je bilo njej le v prid. Zakaj
hodili molit v Božjo hišo.
potem takšno sovraštvo do Ane?
Poglejmo še eno podobno zgodbo, ki
Leto za letom so hodili molit, tudi tisto
jo tudi omenja Sveto pismo. V 1.
leto. Nič se ne omenja, kaj so molili,
Mojzesovi knjigi v 16. poglavju se
zagotovo pa sta Ana in njen mož tukaj
govori o nečem podobnem.
in tudi doma molila k Bogu, da bi
dobila otroka. Vendar je Ana ostajala
Abrahamova žena Sara je kljub Božji
neplodna. Da bi bila njena žalost še
obljubi in desetletnemu čakanju še
hujša, je njena tekmica, druga žena
vedno bila neplodna. Ko je preteklo
Penina, rojevala kot po tekočem traku
deset let njenega čakanja, je vzela
in jo še močno žalila. Penina je bila
svojo egiptovsko deklo in jo poslala
do nje zelo nesramna, celo pri Božji
možu, da bi po njej dobila otroka. Ko
hiši jo je tako žalila, da je bila Ana
je dekla Hagara videla, da je spočela,
tako žalostna in potrta zaradi vsega,
da nosi Abrahamovega otroka, je
da je izgubila celo apetit po hrani.
začela zaničevati svojo gospodarico.
Samo jokala je in ni več jedla. Ko je
Zakaj? V obeh primerih vidimo, kako
žalost in bolečina tako huda, da
sta Penina kot tudi Hagara kljub temu,
človek izgubi vsako željo po življenju,
da sta lahko rodili, zelo zaničevali,
se mu upre celo hrana. Ana ni videla
lahko bi rekli dobesedno sovražili
več nobenega smisla za življenje.
svoji »tekmici«.
Verjetno se še sama ni zavedala, da
si je v bistvu želela umreti, da bi bilo
Zakaj? Zakaj takšno zaničevanje?
konec te njene agonije.
Odgovor nam dajeta peta in osma
vrstica:
18
»Ani pa je [mož Elkana] žalosten dal
le en delež, čeprav je Ano ljubil ...« (1
Sam 1,5)
»Njen mož Elkana pa ji je govoril:
'Ana, zakaj jokaš? Zakaj ne ješ?
Zakaj je tvoje srce žalostno? Ali ti
nisem jaz boljši kot deset sinov?'« (1
Sam 1,8)
Videli smo, da je Ana od žalosti
nenehno jokala in nehala jesti.
Človek, ki nenehno joče in niti ne je,
začne izgubljati na lepoti. Pred očmi
moža je usihala, venela. In to je
Penino tako jezilo, da jo je tako
zaničevala. Ker je videla moža
Elkano, kako zelo ljubi Ano, kljub
temu da je neplodna, da je nenehno
žalostna, da usiha in izgublja na
lepoti. Tudi Hagara je zaničevala
Saro, ker je videla Saro ostarelo,
uvelo, neplodno, vendar ljubljeno.
Penina kot Hagara kljub temu, da sta
lahko imeli otroke, nista mogli uničiti
ljubezni, s katero je Abraham ljubil
svojo ženo Saro in Elkana Ano.
Človek, ki ni ljubljen, je najbolj
nesrečno bitje, kljub temu da ima
19
družino, dom in vse ostalo.
Naenkrat je bilo Ani dovolj. Hotela je
temu narediti konec, ker to ni bilo več
življenje, le životarjenje. Bila je le še
senca tiste stare Ane. V srcu je
naredila odločitev. Ali je o tej odločitvi
premišljevala že doma ali je bila to
njena trenutna odločitev, ne vemo.
Vemo le to, da se je Ana pravilno
odločila. Pred sabo je imela dve izbiri:
v srcu nositi grenkobo in jezo ali mir in
veselje – smrt ali življenje. Ko so
tako jedli, pili in se veselili, Ana pa je
zraven sedela kot kup nesreče – ker
je bila tako žalostna in obupana, da
se ni mogla z njimi smejati in se
veseliti in tudi vsa hrana, ki je bila
pred njo se ji je upirala – se je
naenkrat dvignila od mize in šla v
Gospodovo hišo. Z bridkostjo v duši je
molila h Gospodu in silno jokala.
Ste bili kdaj v takšni molitvi? Ste kdaj
doživeli tako agonijo duše, morda v
tajni kleti ali v Božji hiši, ko so usta
ostala tiho, srce in duša pa samo
ječala pred Bogom? Ko so vam solze
Foto: M.H.
20
lile kot hudournik in če ste se bolj
Zato ji je rekel: »Doklej boš pijana?
trudili, da bi jih zaustavili, da ne bi
Strezni se od svojega vina!« ( vrstica
drugi opazili vaših solz, bolj so vam
14 )
lile, in namesto besed se je slišalo le
tiho ječanje in ste se počutili, kot da
Si lahko zamislimo njeno bolečino,
vam je duša stokrat prestreljena.
njen obup in ob vsem tem takšne
Vemo, kajne, o čem govorim. Kdor
besede iz ust nekoga, od katerega bi
tega ni doživel, ne more razumeti.
najbolj pričakovali, da bi jo razumel in
Takšna molitev ni molitev ustnic
ji dal besede tolažbe in upanja. Kako
ampak duše. In taka molitev je najbolj
bi mi na takšne besede reagirali? Kot
iskrena molitev. Vendar se pa tudi
Ana? Dvomim! Kajti še na veliko bolj
čuti, kdaj je taka molitev – molitev
blage besede smo reagirali primitivno,
duše ali pa le igrana molitev.
čustveno, užaljeno. S prizadetostjo.
Kaj pa Ana? Strmim nad njeno
Ko je Ana stopila pred Gospoda, se ni
ponižnostjo. Ni užaljeno planila nanj.
mogla več zadrževati. Vse, kar se je v
S kakšno ponižnostjo in
njej leta in leta nabiralo, vsa žalost,
spoštovanjem mu je odgovorila! »Ana
razočaranje, nemoč, obup – je
je odgovorila: 'Ne, moj gospod! Žena
planilo na dan. Kot da se je utrgal jez.
potrtega duha sem. Vina in opojne
Nemočno je stala pred Gospodom in
pijače nisem pila, temveč sem svojo
ječala nemih ust, le solze so ji lile, ne
dušo izlila pred Gospodom. Ne imej
kapljale, ampak lile iz oči in močile
svoje dekle za ničvrednico, kajti iz
njen od bridkosti usahli obraz.
prevelike žalosti in bridkosti sem
Nedaleč stran pa je duhovnik Eli
doslej govorila.'« (1 Sam 1,15-16)
sedel in jo opazoval in si seveda mislil
svoje. Ko je dolgo tako molila, je
Ana je naredila odločitev, ki je Bog
pristopil Eli in jo grobo ogovoril, kajti
čakal, da jo stori. Ko jo je Penina celo
vnaprej jo je že obsodil, da je pijana.
pri Božji hiši zopet žalila, Ana ni šla
21
več k možu tožiti, kaj se ji dogaja, niti
»Če se boš hotel ozreti na stisko
mu izlivati svojo bolečino in iskati pri
svoje dekle« – s takšno molitvijo je
njem tolažbo, ampak to, kar smo
Ana dala priznanje Bogu, češ le ti si
prebrali – dvignila se je in odšla v
Bog, ti si velik, mogočen, jaz pa le
Božjo hišo. Vedela je, če ji lahko kdo
majhno, nebogljeno, žalostno in
pomaga, je to edino Bog. Edini, ki
obupano bitje, ki potrebuje tvojo
razume njeno stisko, njeno bolečino.
pomoč. S svojo molitvijo mu je pustila
svobodo, da Bog odgovori po svoji
S kakšno ponižnostjo je Ana molila!
dobroti in modrosti. Ko je Ana izlila
Kljub temu, da je leta in leta molila in
svojo bolečino in prinesla svojo
čakala na odgovor, ni Boga krivila in
molitev, je zaupala Gospodu, da jo je
obtoževala za svojo stisko, ne
slišal in je odšla pomirjena domov. V
prigovarjala in tudi ne izsiljevala. V
njeno srce se je naselil mir in upanje.
svoji molitvi ni Bogu govorila, kakšna
V srcu je vedela, Bog je slišal njeno
krivica se ji dogaja in kako ji Penina
molitev. »In žena je šla svojo pot,
greni življenje. Ne! Ona je le svojo
jedla je in njen obraz ni bil več
dušo izlila pred Bogom in mu z vso
potrt.« (1 Sam 1,18)
ponižnostjo prinesla svojo prošnjo.
Poglejmo njeno molitev, molitev
Kakšna sprememba. Pred Gospoda
obupanega, a hkrati tako ponižnega
je prišla žalostna, potrta, obupana,
srca: »Z bridkostjo v duši je molila h
odšla pa pomirjena, polna upanja,
Gospodu in silno jokala. Naredila je
celo njen usahli obraz je izžareval mir
zaobljubo in rekla: 'Gospod nad
in zaupanje. Jedla je! Kdaj? Ko je
vojskami, če se boš hotel ozreti na
videla, da je ozdravljena neplodnosti?
stisko svoje dekle in se me boš
Ne! Ko je svojo stisko izlila pred
spomnil in ne boš pozabil svoje dekle
Gospoda, je šla svojo pot in jedla. In s
ter boš dal svoji dekli potomca
tem je pokazala svojo vero in
…'« ( 1 Sam 1,10-11 )
zaupanje.
22
Foto: M.H.
23
»On, ki zdravi potrte v srcu in
otroka, Bog pa jo je obdaril s šestimi.
obvezuje njihove rane ... Gospod
Bog si je izbral Sarinega otroka in tudi
podpira ponižne ... Gospodu so po
Aninega otroka. Zakaj? Porajal se je v
volji takšni, ki se ga bojijo, ki
solzah in agoniji duše. Ani se verjetno
pričakujejo njegovo dobroto.« (Ps
še sanjalo ni, kaj se poraja. Da se bo
147,3.6.11) »Kajti tako govori Visoki
iz te njene agonije rodil prerok Izraela.
in Vzvišeni, ki večno prebiva in je
Se počutiš kot Ana? Je tudi tvoje srce
njegovo ime sveto. Na višavi in v
potrto, obupano? Moliš in moliš, pa ni
svetišču prebivam, sem pa hkrati pri
odgovora? Kot da je nebo tiho. Iščeš
potrtem in ponižnem v duhu, da
tolažbo, razumevanje, pomoč in
poživljam duha ponižnim, da
rešitev pri ljudeh, bratih in sestrah,
poživljam duha potrtim.« (Iz 57,15)
duhovniku, morda pri starših,
prijatelju, možu ali ženi, otroku? Se
Zanimivo, da je niti Eli ni spraševal,
počutiš, kot da te nihče ne razume in
kaj je razlog tako velike žalosti in tudi
ti je samo še huje? Žalost, bolečina,
ona mu ni razlagala. Povedala mu je
obup pa je vsak dan večji. Ne vidiš
le, da je svojo dušo izlila pred
več izhoda? Nimaš več želje po
Gospodom. Tako zelo je zaupala, da
življenju? Ne poznaš več radosti, le
je Bog slišal njeno molitev in tudi sam
solze žalosti? Morda ti je srce že od
duhovnik Eli je zaupal, da je Bog
same bridkosti toliko otopelo, da še
slišal tako iskreno molitev, zato niti
jokati ne moreš več? Prosim te, stori
Ana ni prosila Elija, naj še on moli
to, kar je storila Ana. Bog je zvest in
zanjo in njeno potrebo, niti Eli je ni
na tako molitev, molitev duše,
vprašal, če naj še on moli zanjo.
zagotovo odgovori.
Je Bog odgovoril na to njeno molitev?
»Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in
Dobila je več, kot je prosila in
obteženi in jaz vam bom dal počitek.«
pričakovala. Prosila je za enega
Mt 11,28
Vode počitka
razloženo
24
Skrinja zaveze
posameznika ali rodovine. Svetovno
in shodni šotor
ponavadi zanimive zapise v zvezi z
znane plemiške družine imajo
njihovim rodovnikom in dragocene
zbirke predmetov, ki jih spominjajo na
prehojeno pot njihovih prednikov.
Človek se že od nekdaj trudi biti
redoljuben in pospravlja stvari na
Vendar tudi kristjani v tem pogledu
določena mesta, med drugim v
nismo drugačni. Starozavezno
omare, posode, torbe in še bi
ljudstvo Izrael, ki ga je vodil Mojzes,
lahko naštevali, vse to z razlogom
ko so odšli iz egiptovskega suženjstva
urejenosti in ohranjanja vrednosti.
po poti skozi puščavo v obljubljeno
deželo, je tudi dobilo navodila za
Obstajajo pa tudi škatle oz.
izdelavo posebne spominske skrinje.
trezorji, v katerih imamo lahko
Po navodilih, ki jih je Mojzes prejel od
spravljene dragocenosti, kot so
Boga, je bila izdelana skrinja zaveze.
denar ali drugi pomembni
dokumenti, za katere ne želimo,
Bolj kot izgled nas vedno zanima
da bi se izgubili. Nekaj tega se
vsebina, oziroma tisto, kar je notri.
lahko šteje tudi v družinsko
dediščino, ponavadi so to
»V skrinjo pa deni pričevanje, ki ti ga
predmeti, dokumenti, listine, ki se
bom dal!«
lahko že več rodov dedujejo.
(2 Mz 25,16)
Shranjeni predmeti lahko
pomenijo naložbo za varno
Pričevanje izraelskemu ljudstvu sta
prihodnost, enako pa tudi
bili dve kamniti tabli desetih zapovedi,
dokumentirajo prehojeno pot
mana in Aronova palica. Kakšno
skozi zgodovino in izvor
simboliko lahko izluščimo iz tega?
25
Razmišljajmo čisto preprosto:
pomembni le tistim, ki so bili priče
dogodkov in takrat navzoči. Mlajšim
Kamniti tabli z desetimi Božjimi
zapovedmi – vklesane v kamen, da
pa je vse to mogoče predstavljalo le
muzejsko zbirko.
bi jih ljudstvo pomnilo in se ravnalo po
njih – trajen dokument.
Do skrinje zaveze niso imeli vsi
dostopa in še tisti, ki ga je imel, ga ni
Mana – spomin na trenutke, ko je
imel vsakič, ko bi si to želel. Skrinja
Bog hranil izraelsko ljudstvo v
zaveze je bila namreč dostopna samo
puščavi, takrat ko svoje hrane niso
levitom ( duhovščini ) in tudi za njih
več imeli. In je znak, da je Jezus živi
so veljala določena pravila.
kruh iz nebes.
Shodni šotor je Mojzes vedno postavil
Aronova palica, ki je ozelenela v
nekoliko izven tabora, in kadar je
znak pričevanja, da je Bog zvest
odhajal na posvet k Bogu v shodni
poslušnim in je znamenje Jezusovega
šotor, so ga spremljali pogledi
vstajenja od mrtvih .
Izraelcev, ko je šel mimo njih. V
znamenje Božje prisotnosti se je nad
shodni šotor spustil oblačni steber.
To je zapuščina, ki jo je izraelsko
Tudi to jih je opominjalo, da niso
ljudstvo vedno nosilo s sabo v skrinji
sami, da je z njimi Bog, ki si jih je
zaveze in bolj kot sama skrinja ima
izbral za svoje ljudstvo in jih spremlja
sporočilo in vrednost njena notranjost,
na poti v obljubljeno deželo. Tudi
vsebina. Ta vsebina je pričevanje
takrat, ko so odhajali na boj, so jemali
izraelskemu ljudstvu na njihovih
skrinjo zaveze s sabo, kajti to jim je
poteh, da bi se vedno spominjali,
bilo zagotovilo za zmago – vedno
kako jih je Bog vodil. To so bili zgolj
navzoča Božja prisotnost.
snovni spomini. Vendar ti so bili
26
Izraelci so naposled le prišli do
obljubljene dežele. Tam so
postavili tempelj in vanj skrinjo
zaveze. Še vedno je bila zastrta z
zagrinjalom in leviti so opravljali
spravne daritve zase in za
ljudstvo.
Prišel je trenutek, ko je Jezus
enkrat za vselej dokončal daritve
in dosegel spravo za vse nas. Ob
njegovi smrti se je debelo
zagrinjalo, ki je ločevalo dostop
do skrinje zaveze, pretrgalo od
vrha do tal na dvoje. Simbolično
to pomeni prost dostop vsakega
posameznika do t. i.
najsvetejšega in v Božjo
prisotnost.
Za skrinjo zaveze se je v kasnejši
burni zgodovini izraelskega
ljudstva izgubila vsaka sled.
Kristjanom, tistim torej, ki so
Jezusa Kristusa prepoznali kot
Mesijo in naposled tudi sprejeli
vest o vstajenju od mrtvih, je prav
to postalo za njih nova vsebina
27
skrinje zaveze, njihov nov pomnik.
Simbolično je zunanje znamenje
postal križ. Novozavezno pričevanje
pa ni položeno v skrinjo zaveze,
ampak v srca tistih, ki Jezusa Kristusa
križanega in od mrtvih vstalega
poznajo kot svojega osebnega
odrešenika. Življenja teh so
pričevanje ostalim.
Tisti, ki ne gledajo samo z očmi,
temveč tudi s srcem vere in so
pripravljeni sprejeti izziv, se
pridružujejo veliki družini in postajajo
pravni nasledniki in dediči velike
zapuščine, ki jo je Bog Oče po Sinu
Jezusu Kristusu zapustil človeku. Ta
velika zapuščina ni več shranjena v
skrinji zaveze, ampak ima mesto v
srcu posameznika, ki se prostovoljno
odloča za življenje. Namesto
shodnega šotora, ki ga je uporabljal
Mojzes, prihajamo v Cerkev, kjer je
govorjena Božja beseda pripravljena,
da okrepča vsako dušo in da duhovno
rast novim rodovom, ki prihajajo.
Jernej Narat
Foto: M.H.
Vode počitka
28
previdno
Ali vidim
bil mesijanski znak. »Samo Gospod
razločno in
Mz 4,11 ) To potrjuje tudi prerok
popolno?
besedami: »Duh Gospodov je nad
odpira oči slepim …« ( Ps 146,8; 2
Izaija, ki napoveduje prihod Mesije z
menoj, ker me je mazilil, da prinesem
blagovest … in oznanim jetnikom
Prispeli so v Betsajdo in pripeljali so
prostost in slepim vid …« ( I z 61 )
mu slepega ter ga prosili, da bi se ga
Zato ni čudno, da so farizeji zagnali
dotaknil. Prijel je slepega za roko in
tak vik in krik, ko je Jezus ozdravil
ga povedel iz vasi. Nato mu je s slino
sleporojenega ( Jn 9 ) . To so
omočil oči ( dobesedno mu je pljunil
smatrali za bogoskrunstvo in
na oči ) , položil nanj roke in ga
sramotenje Boga. Kadarkoli se je
vprašal: »Vidiš kaj?« Ta se je ozrl
Jezus predstavil kot »Jaz sem« ( ego
kvišku in rekel: »Vidim ljudi, kakor da
eimi ) , so ga hoteli kamnati, kajti po
bi okrog hodila drevesa.« Nato mu je
njihovem tak naziv pripada samo
ponovno položil roke na oči in slepi je
Gospodu Bogu, ki se je razodel kot
spregledal. Ozdravel je in vse
»Jaz sem, ki sem!« ( ehje ašer
razločno videl. In poslal ga je domov z
ehje ) . Tako bi farizeji po Pismu ubili
naročilom: »V vas nikar ne
celo Boga! Ko pride Pismo v roke
hôdi!« ( Mr 8,22-26 )
fanatikov, v njegovem imenu ubijajo.
Prebrane vrstice predstavljajo
V Betsajdi, v »hiši ribolova«, v
nenavaden dvostopenjski čudež.
Petrovem rojstnem kraju, je živel slepi
Opiše ga samo evangelist Marko. Na
mož, ki so ga pripeljali k Jezusu. V
nek način nas ta dogodek osuplja:
stari zavezi so se dogajale celo
Zakaj je Jezus slepega povedel iz
obuditve od mrtvih, a spregled slepih
vasi? Zakaj je uporabil svojo slino?
je bil rezerviran samo za Mesijo. To je
Zakaj slepi ni takoj spregledal, ampak
29
šele postopoma v fazah? Zakaj je
nastalo blato. Zato je Jezus tudi
Jezus ozdravljenemu naročil, naj se
sleporojenemu namazal oči s takšnim
ne vrača v vas?
blatom ( Jn 9,6 ) , s čimer je kljuboval
Jezus je slepega najprej izpeljal iz
farizejem in izzival njihovo
mesta, ker je šlo za Betsajdo, mesto
občutljivost. Po drugi strani pa je bilo
nevere. Ni hotel zbujati pozornosti s
za jude pljuvanje znak sramote in
čudežem, kajti za Betsajdo je veljalo:
obsodbe. O tem beremo v Mojzesovih
»Tedaj je začel grajati mesta, v
knjigah ( 3 Mz 15,8; 4 Mz 12,14 ) .
katerih seje zgodilo največ njegovih
To dokazuje tudi Razodetje 3,16, kjer
mogočnih del, ker se niso spreobrnila:
pravi za Cerkev v Laodikeji, da bo
Gorje ti, Horazin! Gorje ti, Betsajda!
izpljunjena iz ust, ker ni ne vroča ne
Gorje ti, Kafarnaum! … Če bi se to
mrzla, ampak mlačna. Da je bilo
zgodilo v Tiru in Sidonu ( k jer so
pljuvanje znak zasramovanja, potrjuje
živeli pogani! ) , bi se že zdavnaj
tudi Evangelij po Mateju 27,30, kjer
spokorila v raševini in pepelu.« ( Mt
govori o vojakih, ki so pljuvali v
11,20-23 )
Jezusa in ga sramotili, preden je bil
Da ljudje pljuvajo po tleh, je zelo
križan. Jezus ni pljunil na slepca,
neolikano, da pa Jezus pljune na
ampak na slepoto.
njegove oči, pa je skorajda ogabno in
nesramno. Zakaj je Jezus to naredil?
Še bolj kot Jezusovo pljuvanje je
V tistem času so v ljudskem
nenavadno to, da je Jezus po vsem
zdravilstvu verjeli, da ima slina,
tem slepega vprašal: »Vidiš kaj?« Zdi
posebno prvorojenca, magično
se, kot da bi ga s tem hotel vprašati:
zdravilno moč, zato so farizeji to
»Ali sploh čudež deluje?« Upravičeno
strogo prepovedali. Posebno še, če je
lahko pomislimo: »Jezus, a ti nisi
bila sobota, kajti vsako pljuvanje je
pravi Bog od pravega Boga? So zate
predstavljajo nepotrebno delo, toliko
čudeži pretežki? Si izgubil svojo moč?
bolj, če je slina padla na tla in je s tem
Jezus, poglej, ljudje verujejo vate,
30
sicer slepega ne bi pripeljali k tebi, kaj
»Ti si Mesija ( Kristus, Maziljenec ) « .
pa je s tvojo vero?« Kot da je Jezus
Strogo jim je prepovedal, da bi to
preverjal samega sebe. »Jezus, a
komu povedali.« ( Mr 8,27-30 ) Kako
stvar zavlačuješ in s tem pridobivaš
je Peter prišel do zaključka, da je
na času? Si zaskrbljen zaradi
Jezus v bistvu Mesija? Videl je
neuspeha? Si se znašel v škripcih?«
namreč Jezusovo ozdravitev slepega,
na kar je imel pravico samo Bog. To
Morate vedeti, da je evangelist Marko
prvi, ki se je lotil napisati evangelij.
Zato je njegov opis Božjega kraljestva
in Jezusa drugačen. Opisuje ga kot
človeka, kateremu kot da je
spodletelo. Jezus še ni natančno
razložen in opisan. Ni še jasno, kdo
pravzaprav Jezus je. Markov
evangelij je zavit v skrivnost, kar celo
sam Jezus poudarja. Bralec je lahko
upravičeno kritičen do takšnega
Jezusa. Sploh pa, če ne pozna
ozadja, sobesedila.
Zato sledi vrh evangelija in drastični
je bilo rezervirano samo za Boga.
preobrat šele po Jezusovi ozdravitvi
Markov evangelij ima dva takšna
slepega. Marko je zapisal: »Nato … je
vrhova. Prvi je Petrova izpoved, ki
Jezus med potjo učence spraševal:
potrdi, da je Jezus Kristus. ( 8 ,29 )
»Kaj pravijo ljudje, kdo sem?« … In
Nato pa evangelij stopnjuje in doživi
vprašal jih je: »Kaj pa vi pravite, kdo
vrhunec v drugem vrhu z izjavo
sem?« Peter mu je odgovoril in rekel:
rimskega stotnika, ki glede križanega
31
Jezusa pravi: »Resnično, ta človek je
zveni mikavno in privlačno, saj govori
bil Božji Sin.« ( 15,39 ) Zdaj to še
o razcvetu in uspehu na vseh
toliko bolj drži, ker takšno priznanje
področjih življenja. V resnici pa je to
izreče tudi predstavnik poganskega
samo za površinske in površne
ljudstva. S tem Marko naglasi, da je
vernike, ki živijo iz spektaklov in
Jezus Mesija, tako za Jude kot za
karnevalov. Takšni opeharjeni verniki
pogane.
končajo v frustracijah, potrti,
ogoljufani in v odpadu od vere. Kajti
evangelij, iztrgan iz konteksta,
obljublja v imenu Boga nekaj, česar
ni. Zato moramo vedeti, zakaj nekaj
piše in zakaj je Jezus nekaj naredil,
ali pa rekel. Pristaši prosperitete
pravijo: »Ti samo veruj in kasneje boš
postopoma od Gospoda tudi sprejel.
To ti pripada, v paketu, skupaj z
Jezusom. Ti imaš pravico to
zahtevati!« V resnici pa evangelist
Marko na tem mestu govori o razvoju,
Foto: M.H.
o fazah spoznanja, kdo Jezus je, ne
pa o receptu postopne in zaporedne
Ta odlomek o čudežu postopne
ozdravitve. Ozdravitev slepega je
ozdravitve slepega nima nobene
mesijanski znak, napovedan že v stari
zveze z učenjem t. i. pogubnega in
zavezi, ne pa nauk o evangeliju
nevarnega nauka evangelija
prosperitete. Žal pa neuki
prosperitete ( uspeha, sreče in
preračunljivci zavajajo in manipulirajo
blaginje ) , čeprav mnogi v njem vidijo
iskrene in poštene, a naivne ljudi, za
osnovo za to. Tak krivoverni nauk
dosego svojih umazanih interesov.
32
Takšnih šarlatanov se je treba
kvasu, oni pa so mislili, da govori o
izogibati.
kruhu in so se med seboj menili, da
nimajo kruha.
Nato beremo, da se je bolnik ozrl
kvišku, pogledal gor in preveril, ali
Ko sprejmeš Jezusa, ki je luč sveta, je
vidi, nakar sledi njegov odziv: »Vidim
normalno, da ne razumeš. Boj pa se
ljudi, kakor da bi okrog hodila
tistih, ki so prepričani, da Sveto pismo
drevesa.« Torej: »Vidim, ampak tako
razumejo in da vse jasno vidijo. In
nejasno in nerazločno, da ljudi ne
pomiluj tiste, ki bi morali že odrasti, pa
morem razlikovati od dreves.« Zakaj
še vedno ne vidijo pravilno. Kajti
sploh Jezus to sprašuje, saj je vedel,
zdrav kristjan stalno raste v globino.
da slepi še ne vidi.
Ima nova spoznanja, ostrejšo sliko in
Ali hoče Jezus sodelovanje ali pa mu
jasnejšo podobo Boga in bližnjega. To
je spodletelo, ker mu ni v prvem
nas varuje pred zadostnostjo in
poskusu uspelo? Ni pomanjkanja v
povprečnostjo. Vse, kar smo mislili in
Jezusu, ampak v nas. Evangelist
govorili o Bogu poprej, ni napačno,
Marko s tem dvostopenjskim
niti ni grešno. Tega ni treba zavreči,
čudežem nazorno ponazori postopno
niti se tega sramovati. Dogaja se
razumevanje, dojemanje in
samo to, da zdaj končno dojemamo,
sprejemanje vere, razvoj duhovne
da je Bog dosti več kot naše
rasti. Najprej pride v naše oči srca
umevanje, znanje, predstave, navade,
svetloba evangelija, a je slika še
utečeno verovanje, prepričanje,
vedno nejasna. ( 1 Kor 13,9-12 )
ocene in naše sodbe. Da je Bog, ki je
Zato Jezus učence pred tem
svetla skrivnost, za nas neomejen,
dogodkom sprašuje: »Oči imate, pa
presežen in nedosežen, a ravno
ne vidite?« ( Mr 8,18 ) In spet takoj
zaradi tega edini pravi Bog, ki
ponovi: »Mar še vedno ne
presega naša izkustva, zavest, znanje
uvidite?« ( Mr 8,21 ) Govoril je o
in vse, kar je naravno in zemeljsko.
33
Evangelist Marko naglaša, da je
Tak Jezus pa je sektaški, ločen od
Jezus prišel zato, da trpi in umre na
celokupne Cerkve, plitek in
križu. Učenci pa niso razumeli, da je
pomanjšan. To je Jezus majhnega in
Jezus Mesija. Moramo spregledati, in
zaprtega kroga samooklicanih
to postopoma, tako kot ozdravljeni
pobožnjakarjev, ki se razglašajo za
slepi človek, sicer bomo videli ljudi
edinozveličavne. Običajno gre pri
kakor drevesa in širili napačne,
takšni veri za navdušenje, za čutnost
nepopolne in lažne informacije. Kajti
( s enzualnost ) , ali pa za razburljiv
skrivljene slike in predstave o Jezusu
spektakel ( senzacionalnost ) ,
in bližnjih hitro postanejo krivoverne
namesto da bi šlo za nedoumljivo
ideje. Kako bomo druge navdušili za
skrivnostnost ( misterioznost ) .
Jezusa, če ga sami ne vidimo
Takšni vidijo okoli sebe nerazločno;
razločno in jasno?
ljudi, kakor da bi okrog hodila
drevesa. Vidijo nepopolno Cerkev,
Slepi iz Betsajde je ozdravel.
pastorja, pridige, brate in sestre v
Poudarjeno je, da je vse razločno
cerkvi, pa tudi svet in soljudi vidijo
videl, ne pa le delno. Jezus ga je
nejasno.
poslal domov, naj se domači veselijo
z njim, v vas pa naj ne hodi. Zakaj?
Običajno naredimo največjo napako,
Običajno nam lahko drugi ukradejo
ker od novih spreobrnjencev preveč
veselje in navdušenje. Pokvarijo našo
pričakujemo. Zahtevamo, da vidijo
sliko o Jezusu in bližnjih. Zato je
celo več in bolj pravilno kot mi. Do
pomembno, s kom se družimo. Z
njih smo nepošteni, zase pa najdemo
neverujočimi se moramo družiti, da
opravičila. Jezus pa raje vpraša: »Ali
jim oznanjamo Jezusa. V vasi pa je
vidiš?« Potem pa se dotika bolnih oči,
veliko svetohlincev in pobožnežev, ki
dokler ne vidimo razločno in popolno.
Jezusa odklanjajo in vsiljujejo svojo
subjektivno sliko o njem in bližnjih.
dr. Daniel Brkič
Vode počitka
šokantno
34
Mlad in uspešen poslovnež se je malo
prehitro vozil po ulici s svojim novim
jaguarjem. Ves čas je gledal, če bo
kje izza kakšnega parkiranega
avtomobila skočil kakšen otrok, zato
OPEKA
je vsakič, ko je mislil, da je kaj opazil,
malo upočasnil. Medtem ko je vozil, ni
Foto: M.H.
bilo nikjer videti nobenega otroka. Kar
naenkrat pa je v jaguarjeva stranska
vrata priletela opeka.
V trenutku je ustavil in se zapeljal
nazaj do mesta dogodka. Jezen je
skočil iz avta, zgrabil najbližjega
otroka in ga med kričanjem spraševal:
35
»Kaj je bilo to? Kdo si ti? Kaj pa
Situacija se je tako rešila in umirila.
počneš? To je čisto nov avto in
»Hvala vam in naj vas Bog
škoda, ki si jo povzročil, bo zahtevala
blagoslovi,« je hvaležen otrok rekel
veliko denarja. Zakaj si to storil?«
neznancu.
Fant se je opravičeval: »Prosim,
Le pretresen je lahko opazoval fanta,
gospod, prosim. Žal mi je, ampak
ki je odpeljal svojega brata na vozičku
nisem imel izbire. Opeko sem zalučal,
proti domu. Poslovnež je šel počasi
ker se nihče ni želel ustaviti …« S
proti jaguarju.
solzami v očeh in na obrazu je deček
pokazal na mesto, ki je bilo poleg
Škoda je bila zelo opazna, ampak
parkiranega avtomobila. »Za mojega
voznik se je odločil, da nikoli ne bo
brata gre,« je rekel. »Zapeljal je iz
popravil poškodovanih stranskih vrat.
pločnika, padel iz vozička, jaz pa ga
Pustil jih je kot so v spomin na
ne morem dvigniti.«
naslednje sporočilo:
»NE POJDITE SKOZI ŽIVLJENJE
Ihteč je prosil presunjenega
TAKO HITRO, DA MORA NEKDO
poslovneža: »Bi mi, prosim, pomagali
VREČI OPEKO ALI KAMEN V VAS,
spraviti ga nazaj na voziček?
DA VAS PREDRAMI!«
Poškodovan je in pretežak zame.«
Bog šepeta naši duši in govori našim
Ganjen, bolj kot si lahko
mislim. Pogosto, ko ga ne poslušamo,
predstavljamo, je voznik skušal hitro
mora v nas vreči opeko. Na nas pa je,
pogoltniti cmok, ki ga je imel v grlu.
da se odločimo, ali ga bomo poslušali
Naglo je dvignil hendikepiranega
ali ne.
fanta in ga posadil nazaj v invalidski
voziček. Z bombažnim robčkom mu je
obrisal sveže rane in odrgnine.
Prevod: Tabita Jovanović
vir: http://www.inspire21.com/stories/
generalstories/thebrick
Vode počitka
36
Mali gasilec
ganljivo
mesto Phoenix. Povedala mu je,
kakšna je zadnja želja njenega sina in
ga vprašala, če bi se lahko njen
komaj šest let star sin peljal v
Šestindvajsetletna mamica je
gasilskem avtomobilu. Gasilec Bob je
opazovala svojega sina, ki je umiral
rekel: »Imam boljšo idejo. V sredo ob
zaradi levkemije. Čeprav je bilo njeno
sedmih zjutraj lahko pride na postajo
srce polno žalosti, je bila odločna in
in tu preživi cel dan. Z nami lahko je,
vztrajna. Kot vsi starši si je tudi ona
sprejema telefonske klice in sodeluje
želela, da bi njen sin odrasel in da bi
pri prav vsaki stvari! Če mi boste še
uresničil svoje sanje, toda to ni bilo
povedali, kakšna je konfekcijska
več mogoče. Levkemija je naredila
številka njegovih oblačil, mu bomo
svoje. Kljub temu je hotela, da se
priskrbeli pravo gasilsko uniformo in
sanje njenega sina izpolnijo. Sinu je
pravo gasilsko čelado, ki bo imela
podala roko in mu rekla: »Billy, ali si
emblem gasilske postaje Phoenix,
kdaj razmišljal o tem, kaj želiš postati,
poleg tega pa bo dobil še rumen plašč
ko boš odrasel? Ali si kdajkoli sanjal o
in gumijaste škornje. Vsa oprema se
stvareh, ki bi jih rad naredil v svojem
izdeluje v našem mestu, zato jo lahko
življenju?«
dobimo zelo hitro.«
»Mami, vedno sem si želel, da bi
nekega dne postal gasilec.«
Tri dni pozneje je gasilec Bob obiskal
Mamica se je nasmehnila in rekla:
Billyja, ga oblekel v njegovo uniformo
»Morda pa se ta želja lahko uresniči.«
in ga pospremil iz njegove postelje do
gasilskega avtomobila, na katerem so
Popoldne je obiskala lokalno gasilsko
bile tudi lestve. Deček je gasilcu celo
postajo v mestu Phoenix v Arizoni.
pomagal pri vožnji do gasilske
Tam je spoznala gasilca Boba, ki je
postaje. Billy se je počutil, kot da bi bil
imel tako veliko srce kot je bilo veliko
v nebesih. V mestu so tisti dan prejeli
37
tri klice in Billy je lahko sodeloval pri
utripajoče luči, vas prosim, da preko
vseh treh reševanjih. Peljal se je v
obveščevalnega sistema sporočite,
različnih gasilskih avtomobilih, v
da v bolnišnici ni požara, ampak da je
reševalnem avtomobilu in celo v
gasilska ekipa še enkrat prišla na
avtomobilu šefa gasilske postaje.
obisk k enemu izmed svojih najboljših
Njegovo doživetje je posnela tudi
članov. Ali boste lahko, prosim, odprli
lokalna televizijska postaja.
tudi okno njegove sobe?«
Neverjetna dogodivščina, ljubezen in
Čez približno pet minut je pred
pozornost, ki jih je bil deležen Billy, se
bolnišnico prispel gasilski avtomobil.
ga je tako dotaknila, da je živel tri
Pet gasilcev je po lestvi prišlo
mesece dlje, kot so predvidevali
naravnost v Billyjevo sobo. Z
zdravniki. Neke noči se je njegovo
dovoljenjem njegove matere so ga
stanje dramatično poslabšalo, zato je
objeli, vzeli v naročje in mu povedali,
glavna sestra, ki je verjela, da nihče
kako ga imajo radi. V zadnjih trenutkih
ne sme umreti sam, poklicala vse
življenja je Billy pogledal šefa gasilske
družinske člane in jim opisala
postaje in rekel: »Povejte, ali sem
dečkovo stanje. Potem se je še
zdaj pravi gasilec?«
spomnila na dan, ki ga je Billy preživel
»Ja, Billy, sedaj si zares postal pravi
kot gasilec. Poklicala je šefa gasilske
čisto pravi gasilec,« je odgovoril šef.
postaje in ga vprašala, če bi bilo
Po teh besedah se je Billy samo še
možno, da bi bil eden izmed njihovih
nasmehnil in zadnjič zaprl oči. Deček
gasilcev ob Billyju v njegovi zadnji uri
je pozneje tisti večer umrl.
življenja.
Šef postaje je rekel: »Lahko naredimo
še več. Tam bomo čez pet minut. Ko
boste zaslišali sirene in ko boste videli
Prevod: Ema Vitek
vir: http://www.inspire21.com/stories/
generalstories/littlestfirefighter
Vode počitka
vedoželjno
38
Zakaj otroci
naprej. A pred tabo na tvoji poti je
hodijo po
Luža kot vsaka druga. A prav mimo te
lužah?
naprej. Kako zoprno.
luža. Zoprna, neprijetna, mokra luža.
navadne luže moraš iti. Če hočeš iti
Če greš čez lužo, se boš zmočil. In če
se boš zmočil, se boš lahko prehladil.
Življenje je pot. Pot je narejena, da se
Tudi če se ne boš prehladil, boš imel
po njej hodi. Vsak človek ima svojo
v čevljih mokro. Kako neprijetno.
pot. In vsak hodi po svoji poti. Za
Razmišljaš, kako bi prišel čez lužo
vsakega je pripravljena njegova pot.
suh. Pogledaš, ali je kakšen obronek
Vsaka pot je utrjena in lepa. Vsaka
poti, ki je suh. Ni ga. Ker je luža čez
pot nekam pelje. Vsaka pot ima svoj
celo pot. Kako zoprno.
cilj, svoj konec, tako kot ima svoj
Gledaš, ali se da iti mimo luže kako
začetek. Tudi stranpot je pot. Tudi
drugače. Da se. Ob poti je zelenica.
stranpoti imajo svoj konec, svoje cilje.
Tam, kjer je zelenica, pa ni luže.
Stranpoti niso tako lepe. Ampak so
Zelenica je lepa na pogled, lepa in
vseeno utrjene, saj so narejene, da se
zelena. Idealna, da se gre po njej peš.
po njih hodi. Vsaka pot, četudi
Par korakov, toliko da se pride mimo
stranpot, je utrjena, pripravljena, da
luže. Te zoprne, neprijetne, mokre
se hodi po njej. Za vsakega svoja.
luže, ki je čez celo pot.
In na vsaki poti so luže. Ker včasih
In se odločiš: »Grem po zelenici.«
dežuje. In ker včasih sneži. In ko se
In stopiš s poti na zelenico. In stopiš v
sneg topi, se na poti pojavijo luže.
blatno travo. Ker pot je utrjena,
Velike in male luže. Luže polne vode.
narejena, da se po njej hodi, zelenica
Ko hodiš po svoji poti in pride slabo
pa ne. Ampak na to prej nisi pomislil.
vreme, na svoji poti prideš do luže.
Zelenica je bila videti mikavno, kot
Včasih male, včasih velike. Rad bi šel
dobra možnost, kako priti mimo luže.
39
Foto: M.H.
Foto: Damjan
Fortuna
40
Ampak zelenica ni pot in ni utrjena in
in z vsakim korakom si bolj umazan.
pripravljena, da se po njej hodi. Kadar
Ampak sedaj ti je že vseeno. Kar je,
so na poti luže, je zelenica ob poti
je. Umazan si že tako in tako.
lepa zaradi rastoče trave. Če stopiš
Bolj si previden, kam stopiš, bolj
nanjo, se ugrezne in spremeni v blato.
zagaziš v blato. Ker si na zelenici in
Ko to ugotoviš, je že prepozno. Si se
ne na poti. In ker je deževalo in je
že umazal. Kako zoprno.
zelenica polna blatne zemlje. Srečo
Razmišljaš, kaj sedaj. Če greš nazaj,
imaš, če se ne pogrezneš toliko, da ti
boš tam, kjer si bil prej. Na poti, stoječ
blato ne seže do vrha čevljev. In bolj
pred lužo. Le da boš poleg vsega še
kot si vštric z lužo na poti, bolj si v
umazan, ker si hodil po zelenici. Če
blatu. Popada te jeza. Tudi mene bi.
greš naprej po zelenici, boš prišel
Jezno stopiš v naslednji korak, v
mimo luže, ampak boš na koncu ves
naslednji kup blatne zemlje, prekrite s
blaten in umazan. Ker hoja po zelenici
travo. Postane ti žal, da si stopil dol s
ni hoja po utrjeni poti, ampak po blatni
poti in da sedaj gaziš po blatni
zemlji. Ampak sedaj, ko to razmišljaš,
zelenici. Ampak nimaš izbire, kot da
si že stopil na blatno zelenico in si se
rineš naprej. Po blatu.
že umazal. Zato greš naprej. Z
Pomisliš, da bi stopil nazaj na pot,
vsakim korakom stopaš v globlje blato
ampak drugam kot v lužo ne moreš.
41
Pa ravno zaradi te preklemane luže si
ob poti po blatni zelenici. Luže na tvoji
tam, kjer si. V blatu. Iz principa in
poti so še najmanjše zlo, čez
svoje časti ne boš stopil nazaj na pot,
katerega moraš iti. Sploh če pomisliš
ampak boš samozavestno dalje
na zoprno, neprijetno odvratno blato,
korakal po blatu. V dobri veri, da si se
ki ga je ob poti polno. Drži se svoje
prav odločil in z utvaro, da moraš po
poti. Kajti tvoja pot je utrjena, kot bi jo
blatu priti mimo luže. Prepričan, da je
nekdo pripravil, da hodiš po njej. Ne
hoja po blatu del tvoje poti.
ob njej. Po njej. Tudi, ko je slabo
Pa ti je uspelo! Prišel si mimo luže na
vreme in so na tvoji poti velike luže,
poti in pompozno stopil iz blatne
imej vero, da je bolje ostati na poti in
zelenice nazaj na pot. Luža na poti je
hoditi čez luže, kot stopiti dol s poti na
sedaj za tabo. Čestitam. Sicer si
zelenico. Če te vere nimaš, pa glej
moker in ves blaten in umazan,
otroke, kako veselo se zapodijo, ko
ampak čestitam. Prišel si mimo luže
zagledajo na svoji poti kakšno lužo. In
po svoji poti.
jih posnemaj. Otroci namreč vejo,
Upam, da sedaj veš, zakaj otroci radi
zakaj hodijo po lužah. Otroci pač
hodijo po lužah ... Drugič bodi tudi ti
vemo.
malo bolj otroški in malo manj
razmišljaj. Raje se drži poti in ne hodi
Peter Golob
Foto: M.H.
Vode počitka
pomladansko
42
Odkrivamo
S sabo je imela košaro in majhen
darove Božje
morali s sabo vzeti tudi mi.
narave (2)
Na travnik, seveda, nabirat regrat.
nožek s topo konico. Nožke smo
Ali uganete, kam smo šli?
Lučki se je kar samo smejalo, ko je v
košaro trebila mlade lističe. Poučila
Ali ste bili tudi vi naveličani letošnje
nas je, kako jih moramo rezati:
dolge zime?
»Samo do srčka, tako se regrat hitro
Lučka ni in ni mogla pričakati pomladi.
spet obraste.«
V šoli se je naučila pesem Pomladne
Medtem ko smo rezali lističe po njenih
rime Bine Štampe Žmavc in si jo kar
navodilih, je pripovedovala, kar se je
naprej deklamirala, da je vsaj tako
o regratu naučila pri zeliščarskem
duhala pomlad:
krožku: »Regrat je plevel, a je tudi
zelo zdravilna in hranilna rastlina, saj
»Dovolj mi je dolge, predolge zime -
vsebuje veliko vitaminov A, B in C.«
če pride kak mrzel dan - ni me!
Kar pridno smo nabirali, zato se je
Pod vrbo bom duhala žafran
košara čedalje bolj polnila.
in sadila pomladne rime ...
»Ali veste, da je pri regratu zdravilna
celotna rastlina?«, nas je spraševala.
Klepetala z vijolicami
In že takoj kar sama odgovorila:
ves dan, da bom vsa dišeča,
»Zdravilne snovi v listih čistijo kri,
ko prvi metulj mi sede na dlan
izboljšujejo celotno presnovo in
in pikapolonica in bo - sreča!«
pospešujejo prebavo. Korenina
pomaga pri revmatičnih težavah in
Ko se je končno malo ogrelo in
težavah z jetri in žolčem. Iz cvetov pa
osušilo, nas je vsa srečna povabila,
lahko skuhamo regratov med.«
da gremo skupaj ven v pomladni dan.
»Ali so zdravilna tudi regratova
43
Foto: M.H.
44
stebla?« smo jo vprašali in Lučka
zdravilnimi rožicami,« je oznanila
nam je takoj postregla z odgovorom:
Lučka in začela nabirati liste in
»Stebla pomagajo proti pomladanski
cvetove rumene trobentice. Pojasnila
utrujenosti. Dobro je narediti
nam je: »V mladih listih in cvetovih
štirinajstdnevno kuro in vsak dan
trobentice je veliko vitaminov in
pojesti deset pecljev. Z belim sokom,
mineralnih snovi.«
ki priteče iz stebla, ko ga odtrgamo,
»Bomo nabrali tudi vijolice?« smo jo
pa lahko namažemo bradavice.«
vprašali.
»Kaj pa bele lučke?« nas je zanimalo.
»Tudi, saj so tudi vijolice zdravilne
»Regratove lučke razveseljujejo
rastline, ki jih lahko jemo v solati.«
otroke pri igri z vetrom,« se je znašla.
In že je nadaljevala: »Solati bomo
Košaro smo napolnili do roba, a naše
primešali še marjetice. Marjetica je
delo še ni bilo končano.
skromna rastlina, vendar zelo
»Prvo spomladansko solato si bomo
zdravilna. Solata iz marjetičnih listov
popestrili in jo okrasili še z nekaj
in cvetov osvežuje in je odlična za
45
spomladansko čiščenje, saj iz telesa
kjer se je začenjal bližnji gozd.
odstranjuje strupene snovi in žene na
Ko smo se z Lučko vrnili domov, nas
vodo.«
je njena mama že čakala s kuhanim
Naša spomladanska solata je bila
krompirjem in z jajci za v solato. Hitro
nabrana, a se nam še kar ni dalo
smo oprali naša nabrana zelišča, nato
oditi, saj je bil tako lep dan. Duhali
pa prepustili Lučki, da je solato
smo sveže vonjave prvih cvetic.
dokončala.
Opazovali smo metulje in Lučka je
V veliki skledi jo je vsa žareča
imela še posebno srečo, saj je našla
prinesla na mizo. Posedli smo se in
pikapolonico. Poslušali smo ptičje
se navdušeni zahvalili našemu
petje in skušali ugotoviti, katere ptice
nebeškemu Očetu za najlepšo solato,
se oglašajo. Prepoznali smo sinico,
ki smo jo kdajkoli videli. In ko je v zelo
ščinkavca, kosa in taščico. Tudi videli
kratkem času ni bilo več, smo se mu
smo jih, kako razigrano so se
zahvalili še za najboljšo solato, ki smo
spreletavale z veje na vejo na drevju,
jo kdajkoli jedli.
Foto: M.H.
Vode počitka
46
stvarno
Pesem nas je
do krščanskega Boga in s svojim
prebudila!
Jezusovi ljubezni in o vrednosti
ravnanjem potrjujejo evangelij o
vsakdanjega življenju v tej veri.
V nedeljo, 21. aprila 2013, ob 18. uri
Tema koncerta je bila »Cena je
se je v Evangelijski cerkvi »Dobrega
plačana«. Program se je začel s
pastirja« Novo mesto zgodil koncert
pesmijo Sveta tla, ki je bila kakor
mešanega pevskega zbora Maranata
dobrodošlica prisotnim; sledil je sklop,
iz Prekmurja.
ki je orisal Jezusovo trpljenje in
vstajenje; nato je bilo moč prisluhniti
Krščanski pevski zbor Maranata
pesmim, ki so s svojim sporočilom
prihaja iz Binkoštne cerkve Nuskova,
govorile o izkušnji osebnega
iz kraja, ki leži v krajinskem parku
odrešenja; naslednje pesmi so bile t.
Goričko. Zbor spremlja
i. pesmi slavljenja, s katerimi je zbor
instrumentalna skupina z imenom
izražal čast in spoštovanje do Boga;
Mana. Poslanstvo pevskega zbora
na koncu so glasbeni repertoar
Maranata je, da s pesmijo širi
zaokrožili spevi, ki so vključevali
evangelijsko sporočilo o odrešenju in
priznanje Božje mogočnosti ter
to med vsemi ljudmi, ki ga želijo
pozivale k aktivnemu verovanju in
slišati. S tem namenom zbor deluje že
angažmaju na vseh nivojih.
več kot 25 let. Hkrati povezuje
posameznike, ki želijo opravljati isto
Kraj Nuskova je znan po posebnem
delo, da izražajo globoko spoštovanje
izviru mineralne vode. Med
47
Na fotografiji: pevski zbor Maranata z zborovodkinjo Nado Kisilak Vouri v Evangelijski cerkvi Novo mesto.
Foto: Milan Osterc
obiskovalci minulega koncerta pa je
Občinstvo je izmed mešanice
Nuskova sedaj znana tudi po izviru
krščanskih evergrinov in sodobnih
žive vode, ki ga v prenesenem
napevov z duhovnimi besedili izbralo
pomenu predstavlja pevski zbor
in na svoj spontan način pokazalo, da
Maranata. Da gre pri Maranati res za
je prav klasičnost krščanske glasbe
izvir nečesa zelo živega, priča odziv
pot do nasmeha na obrazu in ognja v
publike, ki skorajda ni hotela oditi
srcu! In pevski zbor Maranata je
domov in je z aplavzom na najbolj
navdušen avditorij nagradil in slavje
iskren način izražala svojo hvaležnost
zapečatil s pesmijo, ki je daleč več kot
in razigranost.
le pesem, z naslovom: Bog stvaren je.
48
49
Pevcem,
instrumentalistom in
sploh vsej spremljevalni
ekipi: hvala za obisk,
hvala za koncert, hvala
za veliko več.
Peter Golob
Na fotografijah: utrinki iz koncerta.
Foto: Milan Osterc
Vode počitka
50
aktualno
Podelitev
Pahor, predsednik Republike
Steletove
konservatorki mag. Marinki
nagrade in
arhitektu Borutu Simiču in pastorju dr.
priznanj
osebno čestital. Pred tem si je objekt
Slovenije, ki je odgovorni
Dražumerič ( dobitnici priznanja ) ,
Danielu Brkiču za dosežek tudi
ogledala strokovna komisija in ga
8. aprila 2013 je bilo v Mestnem
ocenila kot edinstven primer uspele
muzeju v Ljubljani podeljeno ugledno
revitalizacije. Poleg tega sta dobila
Steletovo priznanje za strokovno
priznanje še dva projekta, izročena pa
obnovo Evangelijske cerkve
je bila tudi nagrada za življenjsko
»Dobrega pastirja« v Novem mestu.
delo.
Govornik na podelitvi je bil Borut
Uredništvo VP
Na fotografiji (z leve proti desni): dobitnica Steletove nagrade Alenka Železnik, predsednik države Borut Pahor,
prejemniki Steletovih priznanj: mag. Marinka Dražumerič, Miran Ježovnik in Mirko Lavbič; dr. Daniel Brkič in Borut
Simič. Foto: Tomaž Golob
51
Foto: Miran Kambič
Letnik 29, številka 3-4/2013
VODE POČITKA
REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST
Izdajatelj:
Evangelijska cerkev "Dobrega pastirja" Novo mesto
Trdinova ulica 27, p.p. 47,
8001 Novo mesto
Matična številka: 5811309000
Elektronski naslov: [email protected]
Ureja uredniški odbor.
Urednik: Peter Golob
Odgovorni urednik: dr. Daniel Brkič
Jezikovni pregled: Tabita Jovanović
Izbor fotografij in slik: Peter Golob
Foto naslovnica in zadnja stran: Miran Kambič
Grafična priprava:
Evangelijska cerkev "Dobrega pastirja" Novo mesto
Digitalni tisk:
Špes, grafični studio, d.o.o.
Naslov uredništva in naročila:
Revija Vode počitka
Evangelijska cerkev “Dobrega pastirja” Novo mesto
Trdinova ulica 27, p.p. 47,
8001 Novo mesto
Kontakt (dr. Daniel Brkič):
telefon: 07/334-13-41
gsm: 041/373-505
elektronski naslov:
[email protected]
Informativna vrednost revije Vode počitka je 2€.
Revija se financira s prostovoljnimi prispevki in z
darovi. Prevodi, prispevki, lektura, oblikovanje in
vsa priprava za tisk so brezplačni.
Prostovoljne prispevke za stroške izdelave,
tiskanja, distribucije, promocije in ostalih potreb
lahko prispevate tudi na transakcijski račun pri NLB
št.: 0297 0009 2053 359, prejemnik Evangelijska
cerkev Novo mesto, Trdinova ulica 27, 8000 Novo
mesto, namen – dar za Vode počitka.
ISSN (tiskana izdaja):
1855-2854
ISSN (spletna izdaja):
1855-2862
UDK: 274(497.4)
Revija Vode počitka je na voljo tudi v elektronski
obliki na spletni strani Evangelijske cerkve Novo
mesto:
www.evangelijska-cerkev-nm.si
Svetopisemska besedila so vzeta iz Slovenskega
standardnega prevoda Svetega pisma (SSP). Copyright ©
1996, 2003 Društvo Svetopisemska družba Slovenije, z
dovoljenjem. Vse pravice pridržane. – Razen, če ni ob
navedku zapisano drugače.
52Sola fide,
sola gratia,
sola Scriptura.
Samo vera,
samo milost,
samo Sveto pismo.
(Reformacijska načela)