Slab gospodar prodaja, dober gospodar kupuje Povzetek študij in izkušenj Zasl. prof. dr. Peter Glavič Univerza v Mariboru Inženirska akademija Slovenije Predsednik Društva ekonomistov Maribor Zakaj ljudska modrost tako pravi?  Dober gospodar potroši manj kot ustvari in s tem veča premoženje, bogati      Če kaj proda, s kupnino kupi drugo premoženje, da bi se mu bo hitreje ali varneje množilo Slab gospodar premoženje prodaja in zapije, izgubi samostojnost, obuboža Kmet, ki proda njivo, postane dninar, hlapec Politikom: ali bi prodali lastno hišo ali stanovanje, da bi v njej postali podnajemniki ali ostali celo na cesti? SI 2014: manj pomoči EU, nič dividend in prodaj – le dolg in hlapčevstvo (nižje plačana delovna mesta) Zakaj je lastnina pomembna?     Brez lastnih centrov znanja in odločanja postane država neodporna Prodati velik/pretežen del kake panoge, npr. papirne, železarske, regijske je škodljivo Pomen elite in njenega izobraževanja Ker industrija izgublja delovna mesta, so posebej pomembne mesta na novih področjih:    IKT, bio-, eko-, nano-tehnologije in izobraževanje, raziskave, razvoj, inovacije v visokotehnoloških in storitvenih dejavnostih Zakaj je lastnina pomembna(2)   Potrebujemo 10–15 globalnih šampionov Visoka dodana vrednost na zaposlenega:     lastna RRD (raziskave, razvoj, inovacije, znamke) lasten tehnološki razvoj, inženirji, ekonomisti poslovni kadri: uprava, prodaja, finance, nabava podružnice v tujini in prilivi iz njihovih dobičkov  Infrastruktura: Novi LB in KBM, Zavarovalnici  Monopolisti: elektrogospodarstvo, Telekom, Triglav in Maribor, Mercator, vzajemni skladi železnice in ceste, Luka Koper, voda in plin Čigavo je državno premoženje?      Družbeno premoženje je bilo last zaposlenih, torej državljanov. Prenos rezultatov njihovega 50-letnega dela v državno lastništvo je bil sprejet brez referenduma (2. nacionalizacija) Javno mnenje je do krize nasprotovalo prodaji Ko vlada ‘državno’ lastnino proda, je dejanje praktično nepovratno in državljani dokončno razlaščeni. Sledijo odlivi kapitala (dobičkov), primanjkljaja na tekočem računu in na računu investicij Pol stoletja smo imeli zaprto, zaščiteno gospodarstvo  S prodajo našega (državnega) premoženja so (bile) obsedene več ali manj vse vlade:       Peterletova, npr. Tobačna tovarna, Količevo, Vevče Drnovškova, npr. Nova Ljubljanska banka, Banka Koper, Pivovarna Union, propadanje podjetij 1. Janševa, npr. Mercator, Slovenska industrija jekla, Splošna plovba (SP) 2. Janševa: prodati vse, le pri strateških naložbah obdržati samo 25 % + 1 delnico (začasno? – SP, SIJ!) Ni (bilo) dolgoročne gospodarske vizije države! Tudi v šahu je dobro premisliti nekaj potez naprej Razlika med zadolževanjem in prodajo premoženja? Je ni!    Zadolževanje – življenje na račun otrok in vnukov, ki bodo dolg odplačevali Prodaja – življenje na račun staršev in starih staršev, ki so premoženje ustvarili Nakup dobrih podjetij zanima predvsem njihove konkurente; nekaj zadnjih prodaj:     Droga → Hrvatom, Fructal → Srbom, Terme → Rusom, Etol → Izraelcem, Juteks → Belgijcem, Ljubljanske mlekarne → Francozom Savatech → Čehom, Eta → Črnogorcem Bruto zunanji dolg RS v milijardah EUR Bruto zunanji dolg v milijardah EUR ** Janez Janša Borut Pahor 25,00 15,34 11,52 10,39 8,01 6,46 6,16 5,38 4,28 1,56 1,37 5,00 1,32 10,00 3,71 15,00 9,49 Alojz Peterle 13,23 Janez Drnovšek 40,41 40,24 40,72 24,07 Andrej Bajuk 30,00 20,50 Janez Drnovšek 35,00 20,00 34,78 Anton Rop 40,00 40,29 45,00 39,23 Janez Janša 50,00 0 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 8/2012 Javni in javno garantirani dolg Zasebni negarantirani dolg Vir: Banka Slovenije, Bilten, oktober 2012 * podatki po stanju 31.12. tekočega leta, razen za leto 2012 (31.8.2012) ** do leta 1993 v milijardah ECU Skupaj bruto zunanji dolg 8 Neto zunanji dolg Slovenije Neto zunanji dolg - neto pozicija dolžniških instrumentov 1994–2012 22,0 20,0 Janez Janša 18,0 Borut Pahor Janez Janša Anton Rop 16,0 Janez Drnovšek 14,0 Andrej Bajuk Milijard EUR 12,0 10,0 Janez Drnovšek 8,0 Državni sektor Banka Slovenije Banke 6,0 Ostali sektorji 4,0 2,0 Skupaj vsi sektorji 0,0 -2,0 -4,0 -6,0 -8,0 -10,0 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 8/2012 Vir: Banka Slovenije, Bilten, oktober 2012 * podatki po stanju 31.12. tekočega leta, razen za leto 2012 (31.8.2012) 9 Od gospodarjev svoje usode do hlapcev tujega kapitala     Ni novih delovnih mest, temveč jih je manj Tujci lani: 90 novih delovnih mest na “zelenici” Psihološki učinek na ljudi? Mb vstaja, v tujino! Nacionalna srebrnina, npr.:      Zavarovalnice: Triglav, Maribor, Sava Re Ljubljanska banka, Nova KBM, Abanka Petrol, Steklarna Rogaška, Adria Airways, Elan Telekom, Helios, Cinkarna, Cetis, Mladinska knjiga Elektrarne, Luka Koper, železnice, konces. avtoceste Razvite države in državna lastnina      V našo državo so brez odpora prišli Spar, Lidl, Leclerc, OMV, Baumax, Unicredit, Hypo, … Slovenska podjetja v Avstrijo ne morejo, še lesenih hiš ne smejo postavljati, ščiti domača podjetja in daje garancije za kupovanje tujih Trst: 7. pomol in slovenska banka Francoska vlada je leta 2001 obdržala 50 % delež v francoskem Telekomu Italijanska vlada je omejila francoski Electricité de France na 2 % Države in državna lastnina (2)      Vihar ob angleški ponudbi za nakup nemškega Mannesmanna Reakcija v ZDA ob nameravanem kitajskem nakupu pristanišč, rafinerije Kalifornija: po prodaji večinskega deleža države – dvakrat višja cena elektrike, mrk Izkušnje zadnje finančne krize: Madžarska, baltske države, Slovaška! Pomen lastnih bank Razvite države imajo 50‒75 % državnih bank Kakšne so izkušnje od prodaje državnega premoženja?      Tobačna tovarna: proizvodnja na Poljsko, lastnik je obdržal le monopolni trg VIPAP: proizvodnja celuloze ustavljena – velika nacionalna škoda v gozdarstvu – kam z odpadnim lesom? Tovarna sladkorja Ormož: tovarna zaprta in razgrajena, čeprav je bila med boljšimi v EU, cena zrasla na trikratno, kmetje izgubili trg Iskra kondenzatorji: izželi kapital in uničili Večina prodaj podcenjena, npr. SIJ Kakšne so izkušnje od prodaje državnega premoženja(2)       Papirnica Vevče: prenos dobička s transfernimi cenami v državo novega lastnika. Elan: po odkupu od tujcev ponovno zacvetel, enako tudi: Nieros, Iskra Kondenzatorji, Kolektor (direktor): “Ko si 25 let v tuji lasti, veš, kaj to pomeni.” Ko se prodaš, je strateškega partnerstva konec. Tujci prihajajo zaradi dobička, ne iz ljubezni Z odlivi dobičkov pride do neravnotežja v TR Ali tako ravnajo samo tujci? Ne!     Aktiva: uničenje Pinusa, Tehnouniona, TIMa Laško, Intertrade-a z izčrpavanjem kapitala Raščan – izčrpavanje Rašice, Delo Revij Primorski trojček: prodaja z državnimi sredstvi sanirane Banke Koper mimo države Privatizacija na račun razvoja podjetja:     Istrabenz, Pivovarna Laško, Merkur Uničenje vzajemnih skladov: Zvon I in II Prisilno razlastninjenje malih delničarjev (Aktiva, SIJ) Veliko sredstev je izgubljenih v davčnih oazah Posledice domače privatizacije – lastninjenje uničuje podjetja          Horvat razprodal in kapital prenesel v tujino Prihvatizacija → tajkuni: zadolženost → zlom Pinus, Delo Revije v stečaju Istrabenz, Merkur v prisilni poravnavi Pivovarna Laško obremenjena s krediti Razvoj podjetij se ustavi Lastnina preide na banke, verižna zadolženost Prevzem je pogosto povezan s korupcijo Zaposleni končajo na cesti, v breme državi, njihovo znanje postane ničvredno Pozitivni primeri prodaje?      Zlatorog/Henkel, ena najboljših podružnic, izguba dela proizvodnje in dekorativne kozmetike, izguba vitalnih funkcij (RRD, upravljanja, trženja, logistike, financiranja) – Zlatorog ni postal globalni igralec Znižanje dodane vrednosti na zaposlenega Lek: obdržal del RRD, a izgubil globalni status Sava: Goodyear proizvaja več, Sava je pomnožila premoženje in ga nato izgubila v dolžniški krizi Državni Renault: država je vložila kapital v nova delovna mesta – vsaka država/vlada svojemu gospodarstvu zavestno pomaga Autocommerce AC, BTC Primerjava Krka – Lek: 2002 prodan za 876 M€, dobički 800 M€ Čisti dobiček Krke in Leka 200 Novartis prevzel Lek 180 Čisti dobiček v milijonih EUR 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1999 2000 Krka d.d. 2001 2002* 2003 2004 2005 Lek d.d Vir: Letna poročila Krke in Leka, Ljubljanska borza, časopisi Delo, Finance, Večer * Novartis prevzel Lek 18.11.2002. 2006 Skupina Krka 2007 2008 2009 2010 Skupina Lek 2011 Lek je bolj občutil krizo prodaje Čisti prihodki od prodaje Krke in Leka 1 200 1 100 Novartis prevzel Lek 1 000 900 Čisti prihodki v milijonih EUR 800 700 600 500 400 300 200 100 0 1999 2000 Krka d.d. 2001 2002* 2003 2004 Lek d.d Vir: Letna poročila Krke in Leka, Ljubljanska borza, časopisi Delo, Finance, Večer * Novartis prevzel Lek 18.11.2002. 2005 2006 Skupina Krka 2007 2008 2009 2010 Skupina Lek 2011 Škarje se odpirajo tudi pri kapitalu Kapital Krke in Leka 1 200 1 100 Novartis prevzel Lek 1 000 900 800 Kapital v milijonih EUR 700 600 500 400 300 200 100 0 1999 2000 Krka d.d. 2001 2002* 2003 Lek d.d Vir: Letna poročila Krke in Leka, Ljubljanska borza, časopisi Delo, Finance * Novartis prevzel Lek 18.11.2002. 2004 2005 2006 Skupina Krka 2007 2008 2009 2010 Skupina Lek 2011 Krka ima doma več zaposlenih Zaposleni v Krki in Leku 10 000 9 000 Novartis prevzel Lek 8 000 7 000 6 000 Število zaposlenih 5 000 4 000 3 000 2 000 1 000 0 1999 2000 2001 Krka d.d. Vir: Letna poročila Krke in Leka, časopis Delo * Novartis prevzel Lek 18.11.2002. 2002* 2003 Lek d.d 2004 2005 2006 Skupina Krka 2007 2008 2009 2010 Skupina Lek 2011 Razlika v dodani vrednosti na zaposlenega se je izenačila Dodana vrednost na zaposlenega v Krki in Leku 120 000 Novartis prevzel Lek 100 000 Dodana vrednost v EUR 80 000 60 000 40 000 20 000 0 1998 1999 2000 Krka d.d. Vir: Letna poročila Krke in Leka, časopis Delo * Novartis prevzel Lek 18.11.2002. 2001 2002* 2003 2004 Lek d.d 2005 2006 2007 2008 2009 Skupina Krka 2010 2011 Analiza razlik Krka–Lek v letih 2011/2002  V Krki je zaposlenih 980 več, v Leku 49 manj; povprečna plača je 2.500 € btto:      19,1 M€ letno manj za neto plače 7,7 M€ manj za SPIZ v letu 2011 4,0 M€ manj za ZZZS + 0,3 M€ drugo 6,1 M€ manj dohodnine za državo Dobiček je v Krki zrasel za 104 M€ (160 M€), v Leku za 26,3 M€ (50 M€), kar je letos dalo:  14 M€ manj davka na dohodek  Država: Σ = ‒20 M€. Skupaj vsi: Σ = ‒51 M€ “Država je slab gospodar”?      Če je res tako, ji je potrebno takoj odvzeti vse 3 blagajne (proračun, SPIZ in ZZZS), ki obsegajo okoli 46 % BDP Zakaj bi potem sploh imeli svojo državo in vlado? Tisti, ki ima kapital, odloča, gospodari in ima zadnjo besedo Ali želimo, da se bodo gospodarsko za nas pomembne odločitve sprejemale v tujini? Ločitev upravljanja od politike je nujna, vendar ne za prodajo, za večje dividende! Kaj bi morala delati vlada?       Odpirati mednarodni prostor za rast naših družb z lastno tehnologijo Odstranjevati politične ovire v tujini Pospeševati rojevanje novih podjetij Podpirati prevzemanje tujih podjetij Omogočiti donosno investiranje doma Podpirati primarni borzni trg in ščititi male delničarje z ustrezno zakonodajo Nadzor nad državnim premoženjem in razprodaja?     Slaba banka je 3‒4 krat dražja od dokapitalizacije bank (1,2 G€) Državni holding: prelivanje akumulacije od dobrih podjetij k slabim in zniževanje vrednosti dobrih Nepravilno vrednotenje premoženja (‒3 G€ odpisov), ne gre za boljše upravljanje Depoziti prebivalstva (samo NLB – 8 G€) za investicije v tujini? – tako kot vzajemni skladi: v krizi Španija 87 G€, Irska 16 G€, Grčija 7 G€ Zaključki (1)      Razumeti procese, ki potekajo v svetu Tujci so dobrodošli pri novih investicijah in dokapitalizacijah, če prinašajo nova znanja, tehnologijo in/ali trge, ne pa pri prevzemih Slovenska lastnina je še posebej pomembna v obmejnih/čezmejnih regijah in mestih Ne prodajati dobrih podjetij, ki imajo trg in znanje, dobiček in rast vrednosti Podpirati globalne igralce v tržnih nišah Zaključki (2)    Slovenci smo preživeli stoletja zaradi svoje lastnine na kmetijah in v obrti Če ne bomo imeli velikih podjetij, bank in lastnih (malih) multinacionalk, ne bomo mogli dohiteti razvitejših držav Posnemanje razvitih v bodoče ne bo več delovalo, potrebovali bomo lastna raziskovalna žarišča in lasten kapital 29