1. No category

IZ NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI
MLINŠE-KOLOVRAT
Mlinše, september 2010
Spoštovane krajanke, spoštovani krajani!
Zopet prihajamo v vaše domove z novicami. Tokrat smo se odločili, da izdamo le-te meseca septembra
ter vas tako seznanimo z dogodki, ki so se nizali, od kar smo se nazadnje oglasili, ter s pridobitvami v tem
mandatu. 10. oktobra so namreč volitve novih članov sveta KS.
Dogodkov in pridobitev je bilo veliko, z nekaterimi vas tudi seznanjamo podrobneje. Glede na to, da se
nam izteka mandat, se vam zahvaljujemo za vse predloge, ki ste jih podali z namenom, da se izboljša življenje
v naši res lepi krajevni skupnosti. Ni namreč kotička, za katerega ne bi mogli reči, da ni lep. In imamo kraje,
kjer živijo dobri, razumevajoči, strpni in delovni ljudje.
Svet krajevne skupnosti smo v mandatu 2006 - 2010
sestavljali člani: Marija Ribič, Roman Smrkolj, Vesna Kralj,
Alojzij Podmiljšak, Franci Grošelj, Darja Lazar, Franc Zore, Ivo
Žavbi in Milojka Grden. Tajniška dela je do upokojitve
opravljala Zora Kovač, nato pa nam je pomagala Mateja Knez.
Prav tako smo dobro sodelovali tudi z ekipo Občine Zagorje ob
Savi, županom Matjažem Švaganom ter drugimi strokovnimi
službami, s pomočjo katerih smo prihajali do želenih rezultatov.
Delo smo člani sveta opravljali prostovoljno. Naš plan je bil
obširen, zato se vsega ni dalo realizirati. Kljub našemu trudu, drugih
inštitucij ter vas - krajanov pa je ostalo še mnogo nerešenih del, ki
čakajo na realizacijo. Smo optimisti, zato verjamemo, da tudi to še pride na vrsto. Naj ob tej priložnosti
povabimo tiste, ki lahko k realizaciji pripomorejo, saj želimo in si
zaslužimo ŠE BOLJŠE tudi v naši KS Mlinše-Kolovrat.
In želimo si: čisto okolje, zdravje, varne domove, pitno
vodo, asfaltirane ceste na podeželju, varnost na cesti, razvito
telefonijo v celotni KS … Urejene brežine potokov, saj se je ob
zadnjem nalivu potrdila naša bojazen, ko smo zahtevali, da je
nujno potrebna poglobitev le-teh. Vsekakor pa si želimo dobrih
medsosedskih odnosov, saj je občutek živeti v okolju, kjer si
dobrodošel in sprejet, tudi ena izmed najbolj pomembnih stvari za
dobro življenje.
Naš krajevni časopis postaja vedno bogatejši. Zabeležila
sem mnogo dogodkov, pri soustvarjanju pa sodelujejo tudi predsedniki društev, organizacij v naši KS MlinšeKolovrat ter drugi. Naj ostanejo dogodki zapisani v vednost kasnejšim rodovom, ki se bodo mogoče lotili
pisanja še kakšne zgodovinske knjige, ki bo govorila o življenju, ki ga mi živimo danes. Mogoče pa se
opogumijo tako, kot so se lotili projekta Iz doline mlinov: Marinka Brodar, Mojca Grden in vsi drugi, za kar se
jim v imenu sveta KS tudi zahvaljujemo. Knjiga je bila vsem nam, tako bo tudi našim zanamcem res lepo
darilo, prav gotovo pa tudi vsem mlinarjem, mlinaricam ter vsem tistim, ki so živeli nekoč tu pri nas. Odziv na
knjigo je bil velik, zato navajam nekaj videnj Inštituta Antona Trstenjaka, ki jih je zapisal Blaž Podpečan.
»Knjiga Iz doline nekdanjih mlinov je dragocen vir podatkov tako za etnologa kot za vedoželjnega
domačina, ljubitelja lokalne zgodovine… Zelo aktivna medgeneracijska skupina Mlinček iz Mlinš pri
Zagorju ob Savi je na čelu z voditeljico skupine, Mojco Grden, leta 2007 izdala knjigo Zgodbe iz doline
mlinov, v kateri so člani skupine zbrali življenjske zgodbe starih ljudi iz njihovih krajev. Takoj po koncu
prvega projekta so že začeli razmišljati o drugem. V pičlih treh letih so presenetili z odličnim rezultatom knjigo o nekdanjih krajih in ljudeh v 'dolini mlinov'…
Pomen nastajanja in izida knjige Iz doline nekdanjih mlinov ni le v ohranitvi podatkov iz preteklosti za
prihodnje rodove. Urednica nam to nehote namigne v zaključni besedi, ko govori o zbiranju podatkov med
starejšimi domačini: “Bilo je lepo prihajati med naše ljudi, ker si lahko vpraševal, poslušal, razmišljal in pletel
zgodbe s človekom, ki je bil prijeten pripovedovalec.” (str. 231) Prav vrline, ki jih gojijo medgeneracijske
skupine - sodelovanje, sožitje, povezanost, neposredna iskriva komunikacija - so članom medgeneracijske
skupine Mlinček in njihovim številnim sodelavcem omogočile, da so svoje delo kronali s tako uspešnim
rezultatom.«
Marija Ribič
2
DOGODKI V KRAJEVNI SKUPNOSTI MLINŠE-KOLOVRAT
OBISK DEDKA MRAZA
Meseca decembra 2009 je naše najmlajše obiskal in obdaril dedek Mraz.
Obdaril je nad 150 otrok naše KS Mlinše-Kolovrat, starih od 2 do 10 let.
Kulturni program so tudi tokrat pripravili člani KD Mlinše v režiji Elizabete
Pokorn. Pri pripravi daril so dedku Mrazu pomagale članice RK Mlinše.
Nabavo daril so omogočili številni sponzorji. Hvala vsem in vsakemu
posebej! Dedek Mraz bo tudi letos obiskal naše najmlajše. Povabljeni bodo
vsi otroci, stari od 2 let ter do vključno 5. razreda. V primeru, da se kje
kakšna pošta izgubi in ne pride na vaš naslov, prosimo, da pokličete
organizatorje. (Marija Ribič)
TRADICIONALNI POHOD MLINŠANOV NA ZASAVSKO SVETO GORO
Tradicionalni pohod Mlinšanov je tudi letos zaznamoval pričetek novega leta. Vreme je bilo naklonjeno, družba prijetna. V
letošnjem letu najmlajši pridruženi krajan ni štel niti enega leta. Ob dobri družbi, hrani, pijači in zabavnih igrah pa je dan minil,
kot bi mignil. Želja po hoji in druženju še vedno ostaja dovolj močna, zato bomo s tako obliko druženja nadaljevali tudi v
prihodnje. Prihodnje leto vabljeni tudi ostali. Pridite! Ne bo vam žal. (Marija Ribič)
SODELOVANJE KRAJANOV NA OČIŠČEVALNI AKCIJI OČISTIMO SLOVENIJO
Očiščevalna akcija, ki je potekala 17. aprila, je prav gotovo uspela tudi v naši KS. Številna zbirališča so bila dokaz, da se je
okoli 200 naših krajanov pri čiščenju res potrudilo. (Marija Ribič)
USPEL 2. GLEDALIŠKI FESTIVAL PODRUŽNIČNIH ŠOL
SLOVENIJE
14. in 15. aprila 2010 se je v dvorani na Mlinšah v organizaciji
Podružnične šole Mlinše odvijal 2. gledališki festival podružničnih šol
Slovenije. Z igro se je predstavilo 12. gledaliških skupin različnih
podružničnih šol. Festival se je zaključil v četrtek, 15. aprila, ko smo z
igro nastopili tudi učenci in učitelji Podružnične šole Mlinše. Zaigrali
smo igro Po moko za Frančeka v mlin v Medijo. Posebnost igre je bila
vključena IKT- tehnologija oz. video posnetki, ki smo jih z učenci
posneli na terenu. S tem smo želeli prikazati še tiste zadnje ostanke
stavbne kulturne dediščine naših krajev ... (Marija Ribič)
PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA
Krajevna skupnost Mlinše - Kolovrat je v soboto, 22. maja,
v prostorih dvorane kulturnega doma Mlinše obeležila krajevni
praznik, ki ga sicer praznuje 24. maja. Proslava se je pričela ob 15.
uri. Rdeča nit proslave je bila mlinarska preteklost krajev, ki
spadajo v to krajevno skupnost. Zaigrali so igro V dolini mlinov, del
proslave je bila predstavitev knjige Iz doline nekdanjih mlinov, pred
podružnično šolo Mlinše potekala otvoritev spominskega obeležja
Spomin na čas mlinarjenja, v prostorih šole je bila na ogled razstava
z naslovom Od zrna do kruha. Krajane sta najprej pozdravila
predsednica krajevne skupnosti Marija Ribič in župan občine
Zagorje ob Savi Matjaž Švagan, po ogledu razstave in uradnemu
delu proslave je na igrišču športnega društva Mlinše sledilo
druženje krajanov.
Prireditve se je udeležilo okoli 400 prebivalcev Mlinš in Kolovrata z okolico. Prva jih je pozdravila predsednica
krajevne skupnosti Marija Ribič, ki je v govoru z besedami: »Držimo skupaj!« poudarila pomen sodelovanja vseh krajanov.
Omenila je nekaj dosežkov 16 krajev, kolikor jih krajevna skupnost šteje, v preteklem letu – ureditve okolja v vaseh in krajih,
izdaje več zbornikov, asfaltiranja cest, ureditve križišč ipd. Prireditve se je udeležil tudi župan občine Zagorje ob Savi Matjaž
Švagan. »Ta krajevna skupnost je vzoren primer v celotnem slovenskem prostoru in s tem se pohvalim ne samo kot župan,
temveč tudi kot občan občine Zagorje ob Savi,« je nagovoril prisotne. Tudi on je poudaril pomen sodelovanja: »Pogovarjajmo
3
se – spoštujmo preteklost in s tem ustvarjajmo sedanjost in tudi prihodnost - dokaz enotnosti je tudi knjiga, ki jo boste danes
predstavili.« Neposredno se je dotaknil tudi bližajočih občinskih volitev in apeliral na podporo prebivalcev občine Zagorje ob
Savi: »Za mano stojijo občani in občanke, razlogov za malodušje in pesimizem ni.«
Govoroma je sledila igra učencev in učiteljev Podružnične šole Mlinše ter članov Kulturnega društva Mlinše z
naslovom V dolini mlinov, ki sta jo zapisali Marinka Brodar in Marija Ribič; Ribičeva je igro tudi režirala. Na odru so igralci
uprizorili vsakdanjik nekdanjih mlinarjev na območju krajevne skupnosti. Avtentičnost sta avtorici igri dodali z uporabo imen
in priimkov nekdanjih lastnikov mlinov iz tega področja. Predstavo so s pesmimi z mlinarsko tematiko dopolnili pevci
cerkvenega mešanega pevskega zbora Kolovrat in otroški pevski zborček učencev podružnične šole Mlinše.
Prireditev se je nadaljevala s predstavitvijo knjige Iz doline nekdanjih mlinov, ki je nastala v okviru projekta Mlini v
naši okolici. Pogovor z avtoricami in urednicami knjige Mojco Grden, Marinko Brodar in Marijo Ribič je vodil Tomaž Petek,
moderator Radia Kum.
V spomin na čas, ko je mlinarska obrt še živela, je pred stavbo
šole na Mlinšah nastalo spominsko obeležje. Načrt, ki ga je
izdelal arhitekt prof. dr. Vladimir Brezar, so v praksi uresničili
krajani krajevne skupnosti pod okriljem medgeneracijske
skupine Mlinček in PŠ Mlinše. Obeležje sestavlja kozolec, pod
katerim se nahaja zemljevid z lokacijami nekdanjih mlinov in
štiri mlinska kolesa teh nekdanjih mlinov. Spomenik so otvorili
župan, Slavka Verbajs, ena izmed nekdanjih mlinaric v
krajevni skupnosti, in predsednica krajevne skupnosti Marija
Ribič. Ob tej priložnosti je spregovorila tudi članica kulturnega
društva Mlinše Alenka Pokorn, zaplesali so učenci
podružnične šole, zapel trio žena ob spremljavi harmonikarjev
– Toneta in Ivana iz Zagorja. Pri postavitvi je sodelovala tudi
Marinka Brodar, zahvalo za sodelovanje in pomoč je
predsednica krajevne skupnosti izrekla arhitektu prof. dr.
Vladimirju Brezarju.
Otvoritev obeležja
Kot dopolnilo proslavi si je bilo v prostorih podružnične šole mogoče ogledati še razstavo Od zrna do kruha. Obiskovalci so
videli naprave, ki so jih v preteklosti potrebovali za delo v mlinih, vprego za vlečne živali, delovno orodje, kot so: košare in
slike s tematiko mlinarskega življenja. Razstavljene so bile različne vrste moke in končne jedi, ki jih je iz moke mogoče speči
– pogače, potice, pletenice in kruh. Na razstavi s širšim naslovom Dediščina kraja je bila tudi drugo orodje – pripomočki za
pletenje butar, sejalniki, grablje, mehovi in slike kmečko-kulturne dediščine krajevne skupnosti Mlinše – Kolovrat. (Andreja
Gradišar)
DELOVANJE MEDGENERACIJSKE SKUPINE ZA KAKOVOSTNO STARANJE M L I N Č EK
Spet je za nami ena sezona dela. Začenja se jesen in že 1. septembra smo si članice in član naše skupine naredili načrt za delo v
času sept. – jun. 2011. Kaj in kako smo razporejali svoj prosti čas v minulem obdobju, pa si lahko preberete v naslednjih
vrsticah. Takole je potekalo:
- srečanja in druženja (na 14 dni in po potrebi),
- izvajali smo občasno družabništvo z ostarelim človekom v ožji okolici,
- člani skupine smo se seznanjali z izboljšanjem
odnosov in se tako pripravljali na lastno starost s
pomočjo primerne literature s področja in življenja
starostnikov, ki so potrebni posebnega odnosa in tudi
neprestanega dokazovanja, da so še kako potrebni in
zaželeni,
- naš moto je »Za človeka gre!«,
- udeleževali smo se proslav, prireditev in tudi razstav v
okviru naše občine,
- srečevali smo se s člani in članicami medgeneracijskih
skupin iz Zagorja, Kisovca, Izlak in Šentlamberta,
- organizirali smo predavanje dr. Karla Geržana v
Gasilskem domu Kolovrat z naslovom »Za radost
bivanja«; tamkajšnji duhovnik g. Tone Humar pa je
skupino štiridesetih udeležencev z Mlinš, Zagorja,
Kisovca, Izlak in Šentlamberta popeljal na Strmo Njivo in nam razkazal cerkvico sv. Radegunde ter nas seznanil z
mnogimi zanimivostmi,
- pomagali smo pri programih v okviru KS Mlinše-Kolovrat in tudi pri Medgen. društvu Srečno iz Zagorja,
- 7. apr. 2010 smo organizirali izlet z avtobusom za MD Srečno Zagorje v Jurklošter, ogled »Orionovega pasu«, Šmarje
pri Jelšah in Sladka Gora,
4
-
veliko časa smo posvetili zbiranju podatkov za nastalo knjigo Iz doline nekdanjih mlinov pri starejših krajanih in
krajankah v naši KS,
zbirali smo fotografije, dokumente, stare predmete in listine za knjigo in priložnostno razstavo Od zrna do kruha ob
izidu knjige,
potrebna je bila naša pomoč pri gradnji SPOMINSKEGA OBELEŽJA; nabiranje kamnov – prodnikov – v potokih
Medija in Kandrščica za podlago mlinskim kamnom,
-
pomoč pri izvedbi izpeljave krajevnega praznika, dne
22. maja 2010, katerega vsebina je bila naslednja:
kulturna prireditev (Kult. društvo in učitelji ter učenci
Podružnične šole Mlinše), predstavitev knjige Iz doline
nekdanjih
mlinov,
otvoritev
SPOMINSKEGA
OBELEŽJA mlinarski dediščini, razstava OD ZRNA
DO KRUHA in družabno srečanje na igrišču,
- vse to delo je potekalo v povezavi s Kult. društvom
Mlinše, Podružnično šolo Mlinše in KS Mlinše
Kolovrat.
Vse našteto je rezultat dela mnogih mladih v našem okolju, tudi
učencev, oseb srednje generacije in starejših krajanov in krajank.
HVALA! Za pomoč vsem in vsakemu posebej. Hvala vsem
tistim, ki ste nam na široko odprli domače duri, in da smo pri vas
pridobili pomembna védenja za vsebino knjige. Posebna
zahvala velja vsem društvom in organizacijam za razumevanje, graditeljem SPOMINSKEGA OBELEŽJA, katerega
idejni vodja je bil prof. dr. Vladimir Brezar, hvala za leseni SPOMINEK – Mlinček g. Stanetu Ocepku za idejo,
material in razrez in Zdravku Grdenu za lepljenje (250 kom). Ne smemo pozabiti na donatorje, ki so omogočili
postavitev obeležja in vsem, ki ste KAKORKOLI ZNALI IN HOTELI ponuditi roko v pomoč.
Veseli smo bili pomoči. Rudija st., Tomaža, Matije in Rudija ml. Klopčiča za izdelavo kozolca in klopi. Lojzetu
Smrkolju In Ivanu Dolinarju ter vsem pomagačem pa zahvala za delo s kamni in podlogo. Ne smemo pozabiti
gospodinj z našega okolja, ki so napekle kruh in mnoge sladke dobrote. Hvaležni smo.
Ob medsebojnem druženju in z ostarelimi krajani nas vodi misel, da je naše delovanje humano. Tudi zato lepo! Starost ni
brodolom. Tako pravi naš pesnik Tone Pavček in nadaljuje: »Jaz mislim, da je starost le drugačen lom svetlobe; svet je lahko
enako lep, kakor je lepo leto v vseh letnih časih in obdobjih in ga radi živimo.
Zavedamo se, da je življenje enkratno in neponovljivo. In neizmeren D A R! (Vodja skupine Mlinček:
Mojca Grden)
USPELO JE ...
22. maja letos, prav na naš krajevni praznik, je bil zaključek projekta MLINI V NAŠI OKOLICI, ki smo ga izvajali:
medgeneracijska skupina za kakovostno starost Mlinček, Podružnična osnovna šola Mlinše in Kulturno društvo Mlinše.
Začetna ideja projekta se je popolnoma uresničila. Tako se je pred nami odvila kulturna prireditev na temo » Mlini«, pred
šolo izpeljala otvoritev spominskega obeležja, v šoli pa si je bilo mogoče ogledati razstavo z naslovom Od zrna do kruha. Pravi
dragulj tega projekta pa je izdana knjiga Iz doline nekdanjih mlinov.
Velika vrednota našega projekta, če ne največja, je ta, da so za njegov cilj na povabilo bili pripravljeni delovati mladi,
srednja generacija krajanov in najstarejši posamezniki, vsa društva, župnišča in šola. Vsi s svojim prostovoljnim delom.
Medgeneracijsko in meddruštveno sodelovanje je v polni meri zaživelo.
To skupno delo in sodelovanje je bil naš prvi cilj, ko smo začeli razmišljati o projektu prav na začetku. Splačalo se je tako
razmišljati, delovati in na ta način zbliževati ljudi v dobrih delih. (Marinka Brodar)
ZGODBA FRANCETA REBOLJA IZ BRIŠ
V knjigi Iz doline nekdanjih mlinov smo predstavili kot znamenitost Kolovrata tudi grad Kolovrat. Za opis tega objekta smo
črpali podatke iz pisnih virov, veliko pa so nam natrosili tudi starejši krajani. Na podlagi ustnega izročila in zapiskov je torej
opisan grad.
Franc Rebolj, 90 – letni krajan iz Briš, pa nas je naknadno seznanil in poučil o mnogočem v času obnavljanja te
zgradbe. Dr. Miran Mal je kupil razvalino gradu in želel grad z vsem spoštovanjem do njegove zgodovine pozidati v spodobno
obliko. Prav on je priskrbel načrte, nato poprosil Franceta Rebolja, da bi vodil gradnjo. Po letu 1970 v prejšnjem stoletju se je
začelo delo.
Prav na začetku je bilo treba načeto in razmehčano zidovje porušiti, sicer pa se je sesipalo samo. S primorskega konca,
kjer so podirali stare kamnite hiše, je Franc Sešlar vozil kamenje. Kamnoloma v Lipovici takrat še ni bilo.
Franc Rebolj je povedal med drugim naslednjo zgodbo: »Lastnik Mal je prizadevno rušil, kopal, odvažal, nameščal
material in vse, kar je bilo potrebno in kar je zmogel. V kratkih hlačah in bos … Naenkrat je nekega vročega dne predenj padla
zelo debela kača z veliko glavo. Ustrašil se je, da bi se skorajda podelal v hlače. V roki je držal malo kladivo, za katerega je
5
menil, da ni dovolj primerno, da bi z njim potolkel plazečo velikanko. Oziral se je naokrog, da bi našel primerno »orožje« za
poboj. Med iskanjem mu je debeloglavka ušla v eno izmed bližnjih lukenj. In videl je ni nikoli več, tako tudi ne nihče drug.«
Še tole je dodal: »Spominjam se pripovedi starega lovca Franceta Ocepka, ki je večkrat pripovedoval o kači, ki naj bi se
skrivala nekje okrog gradu. Večkrat je prisluhnil njenemu žvižganju, ki ga je primerjal s piskanjem na piščal.«
Obnova gradu je bila dolgotrajna in naporna. Francetu so pomagali še mnogi drugi. Ni mogel prehvaliti pridnosti dveh
tujih delavcev. Hazir in Šajp, ki sta bila nastanjena pri Rožančevih, sta mu bila v veliko pomoč, ker sta bila zanesljiva in zelo
prizadevna. Hazir je bil sploh vešč dela, saj je dobršen del časa delal v gradbeništvu v Nemčiji. Imel je izkušnje. Pomagali so
tudi: Ivan Joger, Štefan Lazar (strežač), Franc in Pavle Grošelj.
Dr. Mal je bil dober plačnik. Hazir in Šajp sta velik del zaslužka pošiljala družinama na Kosovo, kjer sta bila doma.
Ob koncu pa je France navrgel zanimivost , da so v grajski sobi namestili tram, ki je bil pripeljan iz Prašnikarjeve hiše.
(Pogovarjala se je: Mojca Grden)
KAKO OBČUTIM DRUŽENJE V SKUPINI MLINČEK?
Kako naj predstavim svoje občutke po skoraj enoletnem druženju v skupini Mlinček?
Sem bolj zadržane narave, tako sem kar malo oklevala, ko mi je prijazna znanka ponudila, da me vključi v ta krog.
Že moj prvi vtis ob predstavitvi me je prepričal: to je tisto, kar sem iskala. Članice skupine Mlinček so me vse po vrsti
ljubeznivo pričakale in sprejele tako, da se mi je zazdelo, da kar res sodim k njim. Prva med njimi, Mojca, me je seznanjala z
namenom delovanja skupine; zakaj se sploh družijo in kaj želijo doseči. To pa je pomenilo sproščeno druženje, pogovarjanje,
skrb za ostarele in nemočne tako, da še vedno čutijo, da niso zapostavljeni. Seveda pa je šlo pri meni tudi za spoznavanje
nekdaj tako pomembnega kraja, Mlinš. Zelo rada sem sprejela njihov program in po svoji moči pričela sodelovati pri zbiranju
zgodovinskih ter etnografskih podatkov kraja z bližnjo okolico. Všeč mi je bila skrb mojih novih prijateljic, ki so iskale
ponekod komaj še vidne ostanke mlinov ter vodnih pogonskih naprav. Posebej mi je bil všeč način zapisovanja ustnega izročila
starejših krajanov, saj bi sicer taka pričevanja šla v pozabo.
Tako sem spremljala njihovo delo, se počasi vključevala v to majhno skupnost. Čutila sem, da je to tisto, kar sem iskala in
želela početi. Kajti, vse in vsaka zase so mi pomenile čedalje več, dobivala sem vse bolj prijetne občutke, da so me sprejele in
da sem kot taka postala ena od njih.
Danes, ko to pišem, ko se oziram na pretekle mesece, sem težko pričakovala jesenski čas in s tem na ponovno snidenje
zdaj že z dobrimi znankami in prijateljicami. Začela se je nova sezona in spet bo treba kaj narediti zase in za ostarele osebe, da
bo staranje bolj kakovostno in veselo. (Anica Klančnik)
KRONOLOŠKI PREGLED DELA KO RK MLINŠE-KOLOVRAT OD DECEMBRA 2009 DO SEPTEMBRA 2010
MIKLAVŽEVI PIŠKOTKI
Prostovoljke KO RK smo na pobudo OZ RK Zagorje napekle piškote, ki so jih v času Miklavževega sprevoda v Zagorju
zamenjali za denarna sredstva za socialno ogrožene otroke v občini Zagorje.
Sodelovalo je 7 prostovoljk. Napekle smo 8 kg piškotov, jih razdelile na manjše paketke, jih zavile in opremile z novoletnimi
voščili.
TRADICIONALNA NOVOLETNA PRIREDITEV IN OBDARITEV OTROK OB PRIHODU DEDKA MRAZA.
Delo naših prostovoljcev pri tej prireditvi je pospravljanje, pripravljanje dvorane in zavijanje daril. Letos smo prispevale tudi
250 EUR od izkupička dobrodelnega koncerta.
BREZPLAČNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA, SLADKORJA IN HOLESTEROLA
Vsako drugo soboto v mesecu je zdravnica Nina Pokorn izvajala brezplačno merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, v
šoli na Mlinšah, v Gasilskem domu v Kolovratu in Gasilskem domu v Kandršah. Prišlo je 11 do 15 krajanov.
PREHRAMBENI PAKETI
Naša glavna skrb so socialno šibki. Zato smo diskretno evidentirali družine in posameznike, ki so pomoči potrebni in jim
razdelili »prehrambene pakete« iz EU in RK Slovenije.
TELOVADBA
Vsak četrtek od septembra do maja organiziramo vadbo za boljše počutje in razgibanost. Šolo zaprosimo za brezplačno
koriščenje prostorov. Telovadbo so v letu 2009 in 2010 brezplačno izmenično vodile Alenka Pokorn, Meta Smrkolj in Nina
Pokorn. Telovadbe se je udeležilo tudi do petnajst krajank.
Ponovno bomo zaprosile vodstvo šole za brezplačen najem prostorov v novem šolskem letu. Predvidoma bomo pričele s
telovadbo s 30. 9. 2010. Obvestilo bo na internetu.
VELIKONOČNI PIRHI
Pomagale smo tudi pri akciji OZ RK Zagorje. Velikonočne pirhe so razdeljevali v Zagorju na tržnici za prostovoljne prispevke
za otroke.
6
Pozivamo tudi ostale krajane, da nas opozorijo na tiste sokrajane, ki so pomoči potrebni. (Alenka Pokorn, predsednica
KO RK Mlinše-Kolovrat)
ŠPORTNO DRUŠTVO ŠKAFARI
Člani ŠD ŠKAFARI smo bili v letošnjem letu kar precej uspešni, saj smo izpolnili že kar nekaj zastavljenih ciljev. V aprilu
smo se udeležili očiščevalne akcije, v juniju pa smo organizirali in izvedli veselico. Vse leto redno sodelujemo v nogometni
ligi in na turnirjih v naši občini in izven nje. Letos smo tudi zaključili z gradnjo lope na igrišču v Brišah. (Predsednik ŠD
Škafari, ŠKRABE Nikola)
AKTIVNOSTI POD OKRILJEM TURISTIČNEGA DRUŠTVA MLINŠE
Turistično društvo Mlinše je svoje aktivnosti v letu 2010 pričelo z občnim zborom v mesecu februarju, kjer smo poleg
poročil za preteklo leto sprejeli plan dela, ki smo ga tudi realizirali.
V zimskih mesecih do sredine meseca marca smo v prostorih osnovne šole na Mlinšah organizirali tedensko rekreacijo za
člane društva. V mesecu januarju smo organizirali brezplačno nočno smuko v Vidrgi. V mesecu aprilu je sledilo popravilo
tabel na naših pešpoteh. Aprila smo v sodelovanju z ostalimi društvi v krajevni skupnosti sodelovali pri izvedbi očiščevalne
akcije - »OČISTIMO NAŠ KRAJ«. V maju je bila na sporedu naša nekako
tradicionalna prireditev »aktivni vikend«, ki športno družabne narave ter
vključuje turnir v nogometu na mivki, balinanje, kolesarjenje ter vlečenje
vrvi. Prireditev se je izvedla v soboto 29. maja, udeležilo pa se jo je cca 200
udeležencev. V maju in juniju smo sodelovali pri organizaciji pohodov za
turiste iz Belgije in Nizozemske, ki so bili nastanjeni v Vidrgi. Pohodi so se
odvijali v 3 terminih in so vključevali pohode na Zasavsko goro, Vače in
GEOSS, Kolovrat z okolico in Limbarsko goro.
V mesecu oktobru ali novembra bomo organizirali letni izlet članov
društva. Letos se bomo odpravili v koroško štajerski konec Slovenije.
V decembru bomo organizirali tradicionalen Božični pohod z
baklami na Zasavsko goro. Ob pričetku prave zime pa za vse smučarske
navdušence v sodelovanju s smučiščem v Vidrgi tudi brezplačno otvoritveno
nočno smuko.
Od neizpolnjenih aktivnosti velja omeniti ekološke otoke (Briše, Mlinše, Vidrga), ki jih v letošnjem letu nismo uspeli
narediti in ostajajo prioriteta za prihodnje leto. (Sebastjan Žibert, predsednik TD Mlinše)
DOGAJANJE V ŽUPNIJI KOLOVRAT
V tekočem poročilu želim omeniti najbolj bistveno, kar se je dogajalo v naši župniji v tekočem letu. Mladi animatorji
so pod vodstvom Nike Joger prvič uprizorili najprej v soboto, 24. 4. 2010, enodnevni oratorij za otroke od 4. leta starosti
naprej. Meseca julija letos pa še tridnevni oratorij. Udeležilo se ga je 26 otrok. Tukaj gre za sproščeno druženje ob igri, petju,
raznih delavnicah, kjer se otroci udejstvujejo v raznih veščinah, seveda pa tudi v molitvi, poslušanju poučnih zgodb in v
pogovoru. Upam, da bomo v prihodnjem letu s tem nadaljevali.
Kaj pa se je dogajalo na gospodarskem področju?
V zadnjem tednu meseca aprila letos so domačini soseske v Žvaruljah prekrili streho na cerkveni ladji z novimi betonskimi
strešniki Bramac, opečnato rdeče barve pod vodstvom krovskega mojstra Ivana Zoreta z Jablane. Kleparska dela ob zvoniku,
namestitev bakrene žlote, je opravil mojster Andrej Lamovšek iz Ponovič. Ta obnovitvena dela je blagoslovil domači župnik,
Tone Humar, ob glavnem žegnanju letos avgusta meseca.
Prebivalci Borja in Medije so postavili nov evharistični križ iz hrastovega lesa; in sicer na vrhu grebena, nad Borsko
cerkvijo Sv. Jakoba, kjer je nekako stičišče treh župnij: Blagovice, Šentožbolta in Kolovrata. Tudi ta križ je blagoslovil domači
župnik, Tone Humar.
Podružna cerkev Sv. Jakoba st., apostola v Borju pri Mlinšah, je bila v zadnjem letu deležna še dodatne obnove. Po
načrtu arhitekta, prof. dr. Vladimira Brezarja, je bil iz macesnovega lesa izdelan nov kasetni strop. Tega je izdelal in montiral
mizarski mojster Andrej Ocepek iz Kandrš. Posamezne table pa je poslikala Nuška Kambič Dolenc iz Restavratorskega centra
v Ljubljani. Vso notranjost cerkve pa je sveže prepleskal slikopleskarski mojster Vili Trdin iz Vač. Na dan praznovanja
zavetnika tega svetišča, Sv. Jakoba, apostola (nedelja 25. julija 2010) pa je vsa številna obnovitven dela na tem svetišču
slovesno blagoslovil ljubljanski stolni kanonik in odgovorni urednik tednika Družina, msgr. mag. Franci Petrič iz Ljubljane.
(Tone Humar, župnik)
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO KOLOVRAT
Članice in člani PGD Kolovrat smo tako kot vsako leto, tudi letos priredili gasilsko veselico z gasilsko športnimi igrami.
Veselice so se udeležila vsa sosednja gasilska društva in pobrateno društvo iz Renkovcev.
7
Poleg tega smo sodelovali na Zagorski noči in na vseh ostalih prireditvah, ki so bile v Kolovratu. V mesecu avgustu smo
organizirali izlet v Prekmurje.
Precej dela pa smo člani PGD opravili ob zadnjih poplavah, ki tudi našemu kraju niso prizanesle. Občanom naše krajevne
skupnosti in bližnje okolice redno dovažamo pitno vodo. Pod deponijo v Brišah občasno čistimo cesto. Prisotni pa smo bili tudi
na čistilni akciji, ki jo je organizirala KS Mlinše- Kolovrat. (Predsednik PGD Kolovrat, Podmiljšak Alojzij)
DOGAJANJA V OKVIRU KULTURNEGA DRUŠTVA MLINŠE
V naši dvorani se je v prvem polletju leta 2010 zgodilo kar 18 različnih kulturnih in drugih dogodkov, kar pomeni 3 prireditve
na mesec, ki pa so žal preslabo obiskane kljub pestrosti in kvaliteti.
PREDAVANJA
Tako se je v tem času zvrstilo kar 5 predavanj in to dvakrat (januar in februar) preko Kmetijske svetovalne službe. Tretje
predavanje je bilo organizirano s strani Društva kmetic, žena, deklet s podeželja Izlake – Mlinše –Kolovrat. Gostja tega
srečanja je bila zdravnica ga. Mojca Senčar, dr. medicine in Slovenka leta. Četrto predavanje, meseca maja, pa je bilo
organizirano s strani Združenja ekoloških kmetov »ZDRAVO ŽIVLJENJE« Lukovica z naslovom – ODPRAVLJANJE
PROBLEMOV TRAVNE RUŠE V EKOLOŠKEM KMETIJSTVU. Še eno zanimivo predavanje v aprilu: KULINARIČNI
SPOMINKI IZ ISTRE nam je pripravil g. Valter Pikel iz Portoroža, predsednik Društva za trajnostni razvoj Istre ( D3 ). Slišali
smo o zdravi prehrani, uporabni vrednosti divjih ter gojenih zelišč in sadežev, oživljanju starih receptur ter razvijanju novih.
Predavanju je sledila degustacija presnih namazov, marmelad, vloženih plodov, čajev in prodaja izdelkov.
RAZSTAVNA DEJAVNOST
V počastitev slovenskega kulturnega praznika smo v naši dvorani odprli zanimivo razstavo treh ustvarjalcev: g. Lojzeta
Pokorna, prof. dr. Vladimirja Brezarja in g. Andreja Pokorna, pod naslovom TRIJE USTVARJALCI, TRI GENERACIJE ,
ENE MLINŠE. Otvoritve se je udeležilo okrog 100 udeležencev , kulturni program pa so izvedli: Nina Brezar – flavta, Metka
Udovč – violina, na klavirju jo je spremljala Polona Troha. Svoje pesmi je predstavil Gasan Osojnik, o razstavi je spregovoril
Tine Kralj, program pa je povezovala Alenka Pokorn. Glavni sponzor je bila veterinarska postaja ZASVET, d.o.o.Izlake.
Razstava je bila odprta en teden, od 6. do 14. februarja 2010, Razstava nam je uspela nad pričakovanji. Hvala družinama
Pokorn in družini Brezar za tako korektno sodelovanje.
GLEDALIŠKA DEJAVNOST
V 1. polletju tega leta je bilo na našem odru odigranih 5 gledaliških predstav, 1 recital in 2 dvodnevna gledališka festivala.
Prvi gledališčniki, ki so v tem letu nastopili na našem odru so bili člani TEATRA 13, ki deluje v okviru Kulturno umetniškega
društva Venčeslav Taufer z Dol pri Litiji. Uprizorili so ljudsko igro ZAKONCI STAVKAJO (21. februarja 2010). Naslednja
gledališka skupina BODOČI BODEČI, ki deluje pod okriljem Društva sveta Neža, je prišla z Brezij pri Tržiču. Odigrali so
igro v domačem narečju NASVETOV NI N KOL PREVEČ (28. februarja 2010).Tudi čisto pravi recital v izvedbi učencev OŠ
Ivana Kavčiča Izlake in pod mentorstvom ga. Romane Poglajen smo si lahko meseca marca ogledali na našem odru.
24. in 25. marca 2010 je na našem odru potekalo 1. srečanje gledaliških skupin osnovnih šol s prilagojenim programom
Slovenije, v organizaciji sekcije LMDR, torej sekcije pri Društvu specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije, ki
združuje strokovne delavce, ki delajo z učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Nastopilo je 13 gledaliških skupin iz vse
Slovenije, skupno število nastopajočih s spremljevalci pa je bilo 200. 14. in 15. aprila 2010 je na Mlinšah potekal že 2.
gledališki festival podružničnih šol Slovenije z naslovom – NA VASI JE VESELO. Takoj naslednji dan pa je bila še ena
gledališka predstava in to SEDMA (NO)SILA, avtorice Ljudmile Novak, nekdanje evroposlanke. Pa še eno gledališko
predstavo smo si lahko ogledali v tej sezoni in to Molierovo komedijo – ZDRAVNIK PO SILI, v izvedbi TEATRA 16
gimnazije Litija. To je bil njihov že četrti nastop na
našem odru.
VOKALNA
IN
INSTRUMENTALANA
DEJAVNOST
V počastitev praznika Dneva žena in materinskega
dneva pa so članice Društva kmetic in kmečkih žena
in deklet na podeželju Izlake – Mlinše – Kolovrat,
združene v Pevski skupini KLASEK, izvedle na
našem odru samostojni koncert z naslovom – NAJ
GLAS NARODNE PESMI ZAZVENI (14. marec
2010).
Tudi Območna revija odraslih pevskih zborov Litije
in Zagorja ob Savi v organizaciji JSRS za kulturne
dejavnosti Območne izpostave Zagorje ob Savi se je
dogajala na Mlinšah meseca junija.
13. junija 2010 pa je na našem odru nastopil
tamburaški orkester TAMBURJAŠI iz Vipave.
8
PREDSTAVITEV PROJEKTA MLINI V NAŠI OKOLICI
V soboto, 22. maja 2010, je bil za naš kraj poseben dan, saj smo na našem odru praznovali praznik naše krajevne skupnosti.
Ugotavljam, da se je v našem društvu v 1. polletju 2010 veliko dogajalo. Krajani smo si lahko ogledali najrazličnejše
prireditve. (Tine Kralj, predsednik KD Mlinše)
IZ PODROČJA KANDRŠ
Na kratko bi rad povzel aktivnosti sveta krajevne skupnosti v prvi polovici letošnjega leta za območje volilne enote
Kandrše. Kakor vsako leto je tudi letos v pričetku koledarskega leta največ aktivnosti bilo usmerjenih v zagotavljanje ustrezne
zimske službe. S pomočjo Komunalnega podjetja Zagorje in pa seveda krajanov, ki so prevzeli opravljanje zimske službe, smo
uspeli po moji oceni zelo zadovoljivo poskrbeti za pravočasno in kakovostno pluženje in posipanje krajevnih in občinskih cest.
Končno smo pridobili tudi znake za omejitev hitrosti skozi naselje Kandrše. Stalno tudi opozarjamo na katastrofalno
ureditev deponije lesa na Trati ki uporablja Kmetijska zadruga Izlake. Po zagotovilu direktorice KZ Izlake pa se bo letos le
postavila okoli nova ograja. Opozorili smo, da les ne nalagajo na cesti, saj se cesta ne tem področju zelo uničuje ter poseda. Ni
nam vseeno, da se uničuje cesto, ki smo jo s pomočjo občine Zagorje uredili krajani. Zadruga pri tem ni sodelovala kljub
pozivom na sodelovanje, saj je imela stališče, da le-ta te ceste ne bo nikoli rabila.
Če bodo stvari potekale po dogovoru, bomo s pomočjo Občine Zagorje ob Savi končno uredili dvorišče pri gasilskem
domu, ki se ga bo lahko uporabilo za različne namene. V mesecu oktobru naj bi se glede na plan asfaltiranja občinskih cest, ki
ga je podal svet KS Mlinše-Kolovrat, asfaltiral še del lokalne ceste v Peških Kandršah. Poteka pa tudi dogovor o nadaljnjih
aktivnostih za ureditev območja v centru ter asfaltiranje le-tega, saj je še vedno zelo neurejeno.
Posredovali smo tudi prošnjo za ureditev vodovoda Dobrljevo. V tem mesecu smo pridobili odobreno vlogo za
postavitev ekološkega otoka na Vrhu. Postavljenih je bilo tudi nekaj obcestnih ogledal za boljšo preglednost.
Vloženo je bilo veliko truda pri dogovorih s krajani Vidrge za ureditev krajevne ceste, vendar do končne rešitve nismo prišli
kljub velikemu prizadevanju sveta krajevne skupnosti.
To je kratek povzetek aktivnosti v tem letu. Kmalu bodo nove volitve in za novi svet veliko izzivov, s katerimi se bo
po mojem prepričanju uspešno spopadal. (Ivo Žavbi, predsednik PGD Kandrše)
ŠPORTNO DRUŠTVO MLINŠE
Športno društvo Mlinše aktivno deluje že dobrih 35 let. Glavne športne aktivnosti so vseskozi bile in so še danes povezane z
malim nogometom. V letu 2010 sodelujemo v zasavskih ligah malega nogometa s tremi članskimi ekipami in eno veteransko.
Tekmovanja potekajo na zunanjih igriščih za mali nogomet in sicer v Zagorju, na Mlinšah in Izlakah, v Praprečah,
Šentlambertu in Čolniščah. Registriranih je več kot sedemdeset ekip v šestih članskih ligah. Mlinše imamo dve ekipi v prvi ligi
in eno v drugi ligi. Pozimi smo sodelovali tudi v zimski malonogometni ligi za veterane, ki se je odvijala v zagorski športni
dvorani (na koncu smo bili prvaki zimske superveteranske lige 2010). Tudi glavna prireditev v okviru ŠD Mlinše je povezana z
malim nogometom, saj junija vsako leto izvedemo memorialni turnir Dejana Grdena v malem nogometu. Letos je bil izveden
že 17. zapored. Da pa vse ni povezano le z malim nogometom dokazujejo aktivnosti, ki se še odvijajo tekom leta in sicer
kolesarjenje, balinanje, odbojka na mivki, nogomet na mivki, kegljanje, pohodništvo …
Poleg športnih aktivnosti redno skrbimo za obnovo športnega doma in celotne športne površine (igrišče, balinišče, igrala za
otroke, …). Obnove seveda potekajo postopoma – predvsem finančnim zmožnostim primerno. Tako smo v letošnjem letu na
novo narisali črte na igrišču, prebarvali ograjo vzdolž glavne ceste in ob potoku, v celoti prenovili tuše, v garderobah smo
prepleskali stene in postavili nove klopi.
Družno z ostalimi društvi v KS Mlinše pa smo aktivno sodelovali pri izvedbi spomladanske očiščevalne akcije, pri izvedbi
krajevnega praznika ter pri izvedbi projekta »Mlini v naši okolici«. (Mitja Brodar, predsednik ŠD Mlinše)
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE ZB KRAJEVNA ORGANIZACIJA MLINŠE
Združenje borcev za vrednote NOB Krajevne organizacije Mlinše je 20. marca 2010 imelo redni volilni zbor, ko so
bile opravljene volitve novega upravnega in nadzornega odbora. V odbora so bili izvoljeni mlajši člani, ostalo pa je še nekaj
starejših, ki nam pomagajo in svetujejo, kako najbolje izpolnjevati naloge, ki smo jih prav tako sprejeli na zboru. V našo
organizacijo je včlanjenih 100 članov. Prav pri sestavi tega zapisa pa se je, žal, od nas poslovila naša najstarejša članica 101
leto stara Marija Razboršek z Loga pri Mlinšah. V organizaciji je le še malo tistih, ki so vse grozote druge svetovne vojne
občutili na lastni koži. Vsi ti so nam za vzor in uživajo vse naše spoštovanje. Vsem, ki so se mnoga leta, nekateri vse od
ustanovitve organizacije, nesebično razdajali v dobrobit organizacije in njenih članov ter za ohranjanje vrednost NOB, iskrena
hvala.
Ena izmed sprejetih nalog za letošnje leto je tudi ta, da se bomo udeleževali proslav in spominskih slovesnosti, ki bodo
organizirane v okviru občinskega združenja ZB. Tako smo se udeležili osrednje proslave ob 27. aprilu v Delavskem domu
Zagorje ob Savi, proslave ob 65-letnici osvoboditve Ljubljane na Prešernovem trgu v Ljubljani, proslave na Vrheh, kjer je bila
osrednja proslava Združenja borcev Trbovlje ob obletnici formiranja trboveljske partizanske čete, zaključne prireditve
»Pohoda na Triglav« ob obletnici pohoda partizanske patrulje na vrh Triglava na Pokljuki, proslave na Ljubelju ob 65-obletnici
osvoboditve taborišča, proslave na Jančah ter se udeležili tradicionalnega srečanja borcev, članov in članic ZB ter občanov
9
Zagorja ob Savi v počastitev spomina na ustanovitev Revirske partizanske čete na Čemšeniški planini. Bili pa smo tudi pri
odkritju spominske plošče in odprtju preurejenih prostorov Regionalnega centra »Vašhava«.
Bili pa smo tudi na našem spomladanskem izletu, ki smo
ga poimenovali kar »V Brda po češnje«. Na izlet smo se odpravili
na lepo, toplo in sončno junijsko soboto. Naš prvi postanek je bil
v Vipavi, kjer smo si privezali dušo s »kofetkom in s ta kratkim«
ter opravili nujne človekove potrebe. Pot smo nadaljevali proti
Kostanjevici, kjer smo si ogledali frančiškanski samostan. Po
nadvse zanimivi grobnici Burbonov, samostanski knjižnici in
cerkvi nas je prijazno popeljal mladi frančiškan. Po zanimivi
pripovedi pa smo odhiteli v Kojsko na turistično kmetijo, kjer sta
nas s češnjami, vinom in s češnjevimi čokoladicami pričakala
zakonca Mavri. Pokupili smo vse češnje, saj so bile zelo lepe,
debele in sladke, založili pa smo se še z domačo češnjevo
marmelado in buteljkami izbranih briških vin. Na poti do sem pa
smo pokupili še vse češnje, ki nam jih je briška gospodinja
prodajala kar na parkirišču v svojem kadiju.
Poslovili smo se od češenj in vina ter se popeljali preko
znamenitega solkanskega mostu čez zeleno Sočo na dobrih 600 m visoko Sveto goro, kjer se nam je pokazal prečudovit pogled
na bližnjo in daljno okolico. Tisti, ki tu še niso bili, so si ogledali notranjost cerkve, drugi so jo mahnili na pijačo, tretji pa so se
hladili na klopcah pod krošnjo mogočnih dreves.
Po spustu v dolino nas je pot peljala v gostilno Oddih, kjer nas je že čakal in prijazno pozdravil dobrodušni oštir
Drago. Kmalu se je na mizi znašlo obilno in okusno kosilo. Ko smo si privezali dušo, je naš Žan raztegnil svojo harmoniko, pa
smo zaplesali, zapeli, se poveselili v dobri družbi … in prišel je čas odhoda. Med potjo smo peli, razdrli tudi kakšen masten vic
in kot bi mignil, že smo bili doma. Voznik Jože nas je srečno in varno pripeljal domov, Stane je opravil svoj »vodniški izpit«,
Davorin pa je bil prvič na izletu brez skrbi, ker mu ni bilo treba »voditi« izleta. »Izkrcavanje« na Mlinšah pa je trajalo kar
nekaj časa, da smo iz avtobusa raztovorili vse zabojčke in zaboje s češnjami.
Nismo še pozabili na ta izlet, ko se pripravljamo že na jesenskega v vinorodne štajerske gorice. Kdor rad rajža,
se nam lahko pridruži. Izlet organiziramo za to, da vidimo nekaj novega in zanimivega, za dobro razpoloženje in dobro
družbo pa moramo udeleženci poskrbeti sami. Kar pa ni težko, s takšnimi ljudmi, kot so ljudje iz naših krajev, je vedno
lepo. (Zora Kovač)
PGD MLINŠE BOGATEJŠE ZA NOVO GASILSKO VOZILO
Mlinški gasilci so v soboto, 28. avgusta, na športnem igrišču na Mlinšah prevzeli novo gasilsko vozilo znamke Mercedes
- Benz. Gasilskemu društvu, ki je dejavno že 57 let, sta ga v uporabo predala župan občine Zagorje ob Savi Matjaž
Švagan in Janez Groboljšek, poveljnik gasilske zveze Zagorje ob Savi.
Zbrane je ob tem nagovoril predsednik PGD Mlinše Damjan Judež, ki je povedal, da bodo novo vozilo gasilci uporabljali vsaj
15 let. V govoru se je za finančno pomoč zahvalil občini Zagorje ob Savi, gasilski zvezi Zagorje ob Savi ter vsem podjetjem in
krajanom Mlinš, ki so s svojimi prispevki prispevali k nakupu novega vozila. Krajši govor je imel župan Zagorja ob Savi
Matjaž Švagan, ki je izrazil svojo podporo gasilcem na celotnem občinskem območju: "Sem vesel in ponosen, da predajam
najmodernejše gasilsko vozilo. Naj povem, da sem danes podpisal pogodbo, ki Mlinšam in okoliškim krajem zagotavlja
sto tisoč evrov za obnovo infrastrukture do konca septembra." Župan se je dotaknil tudi druge teme - 500 tisočih evrov
evropskih sredstev, ki jih je občina v tednu pred predajo vozila dobila kot del sredstev za obnovljive vire iz Bruslja. Kasneje je
povedal, da so denar namenili le dvema evropskima občinama, kar je za Zagorje velik uspeh. Obnovili bodo ceste in fasade,
celoten sklad bo velik okoli dva milijona.
V kratkem govoru je mlinškim gasilcem mirno in varno vožnjo zaželel Groboljšek, poveljnik občinske gasilske zveze. Vozilo
je blagoslovil kolovraški duhovnik Tone Humar, ki je poudaril vlogo gasilcev pri ohranjanju človeškega premoženja in
življenj. Sledila je predaja ključev in krajša testna vožnja vozila. Krajani in obiskovalci so se po slovesnosti lahko družili na
veselici pod šotorom, igrale so Navihanke. (Andreja Gradišar)
OBILNO DEŽEVJE V NAŠI KS MLINŠE-KOLOVRAT SPROŽILO POPLAVE, PLAZOVE IN POŠKODOVALO
CESTE
Obilno deževje je močno prizadelo tudi področje naše krajevne skupnosti. Številni plazovi so zaprli ali odtrgali ceste,
poškodovali škarpe, gozdove, zemljišča, vodne napeljave, brežine potokov … Precej posledic je saniranih, nekaj jih še čaka.
Vsem prostovoljcem, gasilcem, Občini Zagorje ob Savi, ki ste priskočili na pomoč pri odpravljanju posledic obilnega
deževja, SE V IMENU VSEH NAJLEPŠE ZAHVALJUJEM!
(Marija Ribič)
10
DEJAVNOST
LOVCEV
LOVSKE DRUŽINE MLINŠE V
DVEH TRETINAH LETA 2010
Lovci Lovske družine (LD)
Mlinše po podpisu pogodbe o
koncesiji za upravljanje z loviščem
leta 2009 gospodarimo z loviščem
velikosti nekaj več kot 2000 ha.
Lovišče obsega večji del KS MlinšeKolovrat, le v nekaterih predelih
(del Kolovrata, Kalanov hrib, del
Raven) z divjadjo in loviščem
gospodari LD Izlake. LD šteje 44
rednih
članov,
enega
rednega/častnega člana in enega pripravnika, ki večinoma prebivajo na področju KS Mlinše-Kolovrat.
Vsako leto Zavod za gozdove Slovenije na predlog upravljalca lovišča (LD Mlinše) izdela Letni načrt gospodarjenja z
loviščem, ki predpisuje vsa dela, ki naj bi jih lovci opravili v lovišču tekom leta, in odvzem posameznih vrst divjadi iz lovišča.
Lovci LD Mlinše predpisan načrt vsako leto izpolnimo. V lovišču v povprečju opravimo okoli 1000 prostovoljnih ur letno: že
več kot 15 let izvajamo spomladansko čistilno akcijo divjih odlagališč (po celi Sloveniji), vsako leto očistimo lovske steze,
obnovimo stare in postavimo kakšno novo lovsko prežo (v soglasju z lastnikom zemljišča), pomagamo kmetom pri omejevanju
škode na kmetijskih zemljiščih, z obdelavo krmnih njiv in krmljenjem poskušamo odvračati divje prašiče od kmetijskih
površin, izvajamo odvzem divjadi iz lovišča, skrbimo za zimsko krmljenje ptic pevk, saj vsako leto Podružnični šoli na
Mlinšah priskrbimo določeno količino sončničnega semena, s katerim tekom zime otroci krmijo ptice. V splošnem imamo s
prebivalci naše KS dobre odnose, so pa nam v prvi polovici leta neznani storilci prevrnili dve lovski preži na področju
Lipovice in Kolovrata. Ena je bila v stanju, da jo je bilo možno z manjšimi popravili postaviti nazaj, drugo pa smo morali
postaviti na novo. Omenjena dogodka smo prijavili na Policijsko postajo v Zagorju, ki je dogodke raziskala, vendar epiloga
dogodka še nista dobila. Veliko oviro za divjad predstavljajo (previsoke) žične ograje za pašo domačih živali, ki nemalokrat
povzročijo poškodbe divjadi, vendar smo lovci pri tej problematiki žal nemočni. Še vedno opažamo, da se v naravi
pojavljajo nekontrolirano izpuščeni psi, ki, predvsem ponoči, preganjajo in nemalokrat tudi pokončajo divjad,
predvsem srnjad. Zato tudi v tem prispevku lovci apeliramo na lastnike psov, da naj svoje štirinožce nekontrolirano ne
izpuščajo v naravo, predvsem ne ponoči, ko je divjad najbolj aktivna.
V lovišču je najštevilčnejša divjad srnjad, katere stalež je stabilen, vseeno pa je bil v zadnjih letih opazen rahel upad
njene številčnosti. Divjih prašičev je zaradi (pre)močnega posega v njihovo populacijo v sosednjih loviščih v naši okolici manj
kot prejšnja leta, kar pa je z vidika povzročanja škod na kmetijskih površinah in slabe volje kmetov dobrodošlo. Številčnost
malih plenilcev, lisice, kune belice in zlatice, jazbeca, je z manjšimi nihanji med leti stabilna, opazen pa je porast števila
poljskih zajcev, najverjetneje zaradi višjega odstrela njegovih plenilcev v zadnjih letih. Opazen je porast številčnosti sive
vrane, ki ponekod že povzroča preglavice in škodo. V zadnjih nekaj letih smo občasno zaznali prehodno prisotnost jelenjadi,
predvsem na območju Planjave, Borij, Vrha in okolice, redko pa se pojavi tudi drugje po lovišču. Medveda pa že nekaj časa
nismo opazili ali sledili.
Krajane KS Mlinše-Kolovrat bi lovci prosili, da nam sporočijo morebitna opažanja v lovišču (pogini divjadi,
sumljiva obnašanja divjadi, škode, druga opažanja), ki bi nam pomagala pri gospodarjenju. Prav tako se lahko na nas
obrnejo v primeru varovanja kmetijskih zemljišč pred škodami in skupaj bomo poskušali najti rešitev nastale situacije.
Za morebitna sporočila in informacije v zvezi z loviščem, divjadjo, škodo ipd. se lahko krajani obrnete na starešino
(predsednika) LD Matjaža Smrkolja, gospodarja lovišča Tomaža Lavrina, tajnika Matijo Klopčiča ali drugega lovca.
(Matija Klopčič)
IN ŠE KRATEK PRIKAZ NEKATERIH DEL IN AKTIVNOSTI V
MANDATU SVETA KS MLINŠE-KOLOVRAT 2006-2010
Številne aktivnosti ter prizadevanja po izboljšavah so vodile tudi sedanji
svet KS Mlinše-Kolovrat. Aktivnosti so potekale v povezavi z društvi,
krajani, komisijami, Občino Zagorje ob Savi ter ostalimi strokovnimi
službami. In kaj smo pridobili, organizirali, spodbudili in sodelovali? Naj
jih nekaj le navedemo.
Redno vzdrževanje krajevnih cest (gramoziranje) in
spodbujanje k asfaltiranosti.
Pridobitev ter razdelitev sredstev krajanov za telefonijo.
Organizacija in izboljšave zimske službe.
Otvoritev prenovljene dvorane na Mlinšah.
Asfaltiranje: dvorišče pred PŠ Mlinše, Zadružnega doma,
preplastitev ceste v Brišah (od odcepa Zahrib do križišča za
Medija), preplastitev dela krajevne ceste Suhi Potok – Okrog, dela lokalne ceste v Peških Kandršah, preplastitev
11
dvorišča pred ŠD Mlinše, most proti Zabavi, sanacija državne ceste Izlake-Moravč (preplastitev, zamenjava
ograje), dvorišče pred PGD Kandrše (še sledi), sanacija krajevnih cest in občinskih cest.
Nabava in pridobitev obcestnih ogledal: (Briše, Zabava, Žvarulje, Dolgo Brdo, Mlinše …).
Označbe na cesti: otroci na cesti – Mlinše, Vidrga, črta na lokalni cesti – Briše.
Prometni znaki: Žvarulje (ureditev križišča na odcepu za Žvarulje), Mlinše (omejitev otroci in označba otroci na
cesti), Žvarulje (omejitev hitrosti), Kandrše (omejitev hitrosti), Log pri Mlinšah – Kostrevnica (znak otroci na
cesti), Kolovrat (označba kraja), Vidrga (otroci na cesti, omejitev hitrosti), odobreni prometni znaki na državni
cesti Izlake – Moravče.
Zaščitna ograja ob cesti: industrijska cesta IGM, plaz Zabava, Zahrib – Mlinše.
Javna razsvetljava.
Pridobili merilec hitrosti na Mlinšah.
Ureditev brežin potokov: Topliščica ob Podružnični šoli Mlinše, del brežine Medija v Brišah, brežina
Kandrščice na Razpotju.
Ureditev avtobusnih postajališč: pokriti avtobusni postajališči Briše in Medija.
Obnova škarp na pokopališčih v Kolovratu.
Prenovljena stanovanja v Zadružnem domu na Mlinšah.
Prenovljeni prostori sedeža KS Mlinše-Kolovrat in arhiva.
Večkratna posodobitev telefonije v KS Mlinše-Kolovrat.
Nov ekološki otok v Brišah (vloga je še za Ravne in Vrh pri Mlinšah).
Sanacija plazov.
Posredovanje pri ureditvi vodohramov v KS Mlinše-Kolovrat.
Urejanje problematike IGM – dogovori in pridobitve: preplastitev industrijske ceste, ponovna v načrtu;
označba alarmiranja, brezplačno nalaganje, urejena zimska služba, zaščitna ograja, škarpa, čiščenje cest …
Projekt za izgradnjo pločnika in ureditev avtobusne postaje na Mlinšah.
Organizacija čistilnih akcij v KS Mlinše-Kolovrat.
Organizacija pomoči ob naravnih nesrečah (požar, plazovi).
Zbiranje informacij za Vodnik po Zasavju.
Izdaja časopisov.
Urejanje spletne strani KS Mlinše-Kolovrat.
Začetne aktivnosti za izgradnjo mrliške vežice v
Kolovratu.
Organizacija prireditev v kraju: dedek Mraz,
delavnice za otroke, soorganizacija srečanja krajanov
nad 70 let, praznovanje krajevnega praznika,
komemoracija.
Predlagali smo dodelitev priznanj:
- za pridobitev Grumove plakete krajanke
Marinke Brodar,
- za pridobitev občinskega priznanja Društvo
kmetic, žena in deklet na podeželju IzlakeMlinše-Kolovrat.
DOBITNICAM PRIZNANJ ISKRENO ČESTITAMO!
Prizadevanje in spodbujanje k ureditvi šolske avtobusne proge proti Ravnam pri Mlinšah.
Pridobljen spominek KS Mlinše-Kolovrat, mlinsko obeležje.
Opozarjanje na problematiko nevarnih križišč ter odsekov na naši KS (Razpotje, Mlinše, Vidrga) ter
ureditev le-teh.
Spodbujanje pridobitve označb krajev in naselij v naši KS Mlinše-Kolovrat.
Uvedba popoldanskih uradnih ur na sedežu KS Mlinše-Kolovrat (vsak četrtek od 16. - 17. ure).
Nismo vsega našteli, a vseeno upamo, da ste si sliko o našem delu v tem mandatu le lahko ustvarili.
Vsem krajankam, krajanom, članom komisij, društvom ter organizacijam ter drugim se zahvaljujemo za dobro
sodelovanje s svetom KS Mlinše-Kolovrat. Hvala vsem za predloge, aktivnosti ter dela, ki so in bodo vodili k
izboljšavam v naši KS Mlinše-Kolovrat.
HVALA VSEM ZA ZAUPANJE IN PODPORO!
SREČNO!
V imenu sveta KS zbrala, uredila in zapisala:
Marija Ribič, predsednica sveta KS Mlinše-Kolovrat
12