Zasavski tednik, številka 6
7 8 10 17 www.zasavskitednik.si [email protected] www.facebook.com/zasavskitednik Letnik 1, številka 6 Karel Vukovič o energetiki Kopalni dan za Patricio Prva svetovna vojna in pesem Medijske toplice nekoč in danes četrtek, 14. avgust 2014 Počitnice Si zamišljate: avtobus, poln prepotenih ljudi, nestrpni otroci, tečni možje, tudi kakšna ženska, počasi pripelje do pristanišča s trajekti. Tam pa množica, ure čakanja. Za nami pa nočno vstajanje okrog treh in dolga vožnja. Ja, tako se je hodilo včasih na morje. Pozdrav z Raba. Arhiv Milana Cerinška, objavljeno v publikaciji Gregorja Jermana Sindikalni turizem, ZMT, 2013 Na počitnice prek sindikata »Na Rab smo hodili, ko sem bila v osnovni šoli. Šli smo z avtobusom sredi noči. Prevoz je organiziral Rudnik in bilo je doživetje. Spomnim se dolgih kolon na Jablancu pred trajektom. Na dopustu so se družili ‘kameradi’, pa tudi veliko naše žlahte je šlo, tako da družbe ni manjkalo. Organizirane so bile igre, pa glasba ob večerih, skupaj smo hodili v mesto ogledovati ponudbo na stojnicah. Bilo je luštno. Jedli smo v menzi, torej so bile počitnice brezskrbne tudi za mamice.« Tako se svojih počitnic v 80-letih spominja Trboveljčanka Anita Žagar. Podobne spomine ima večina Slovencev, ki jim spomin seže pred leto 1991, saj so dopustovali na hrvaški obali po dostopnih cenah. To je omogočala množica počitniških domov, apartmajev in prikolic, ki so jih imeli v lasti podjetja in sindi- kati. Sindikalni turizem v Zasavju od osvoboditve do slovenske samostojnosti je raziskal in o tem napisal knjigo kustos Zasavskega muzeja Trbovlje Gregor Jerman. Zanimalo ga je, »kaj je lokalno gospodarstvo omogočilo svojim zaposlenim. Delavci in njihove družine so dobili priložnost, da za kratek čas zbežijo iz »Če je bilo v Jugoslaviji pred letom 1991 v okviru sindikalnega turizma kar 153.000 ležišč …. se je kasneje ta segment turizma bistveno spremenil, praktično ukinil. Vzroki so v procesu divje privatizacije družbene lastnine, kjer so skupaj s podjetji divje privatizirali tudi počitniške zmogljivosti. Ko se je začel propad gospodarskih družb, so vodilni lahko zelo poceni kupili stanovanja na morju, v hribih ali planinah. Delavcem je ostalo zelo malo.« Gregor Jerman, iz knjige Sindikalni turizem, ZMT, 2013 težkega vsakodnevnega življenja. Po večini so z gradnjo sindikalnih počitniških domov Zasavčani prvič prišli do možnosti, da gredo na morje, tam preživijo deset brezskrbnih dni in spoznajo, da je morje precej večje kot trboveljski bajer, pa še slano je.« nadaljevanje na strani 6 Zasavski tednik za boljše Zasavje Naselje Tri Krasne na Rabu danes. Foto: FB profil naselja Pa vendar so spomini lepi. Zaradi druženja, brezskrbnega uživanja, poležavanja na plaži, morskih anekdot, špricerjev in kart. Pa večernih sprehodov v mesto, vabljivih »štantov«, glasbe na terasah gostiln in nove oblekice, kupljene, da bomo izgledali fajn na večernem sprehodu na morju. Včasih tako, danes je seveda drugače. Sindikalnih domov praktično ni več, ponekod so ostale še kakšne hišice, stanovanja, prikolice. Pa še tega je malo. Saj ne bomo rabili, so v času divje privatizacije po osamosvojitvi polagali na dušo zaposlenim. Težka situacija je v podjetju, prodati moramo vse, kar lahko, da bomo preživeli, je bila druga mantra. Tretja pa, da na Hrvaškem, kjer je bilo mnogo lastnine, Slovenci tako ne morejo gospodariti s počitniškimi kapacitetami. In so jih prodali. Slovencem. Pravzaprav jih poznamo. Tam, kjer so znali, so apartmaje kupili in uredili kar tisti, ki so bili tako ali drugače pri koritu. Pobasali so lastnino delavcev, ki so jo zgradili z denarjem njihovih regresov, tudi s prostovoljnim udarniškim delom in odpovedovanjem. Sindikalnega turizma danes skoraj ni več. Pa bi ga vse bolj potrebovali. Povsod. No, počitnice pa so. Takšne in drugačne. Nekateri jih preživljajo s premožnimi starši v tujini, drugi se vozijo po Jadranu, počitnikujejo v hribih ali toplicah. Spet drugi bodo preživeli počitnice doma. Morda pri starih starših, te so verjetno najlepše čez leta, ko se spominjamo mladih dni. Nekateri za dopust nimajo denarja. Z drobnimi radostmi pa lahko vsaj otrokom poživijo počitniške dni. Navsezadnje to tudi delavnice društev prijetna popestritev poletja. Mi bomo dali počitnicam dovolj prostora tudi v naslednjih številkah. Mlade fotografe, samo mladoletne, da ne bo pomote, vabimo, naj pošljejo svojo najboljšo fotko počitnic. Tema ni omejena, nagrade pa so visoooooke in zabaaaaaavne. Tako, kot se spodobi za poletje. Še naprej ga uživajte, pa če je sonce ali dež. Saj veste, za dežjem vedno posije sonce. Marko Planinc 2 ZASAVJE četrtek, 14. avgust 2014 Radio Kum ostaja lokalna radijska postaja V zadnjem času so po Zasavju zaokrožile govorice, da bomo Zasavčani ostali brez lokalnega radijskega informativnega programa, saj naj bi namesto radia Kum Trbovlje poslušali radio Aktual. Vendar je direktor radia Kum Trbovlje Simon Prelesnik govorice zanikal in dejal, da bo radio Kum še naprej radijski program posebnega pomena, katerega vsebina ali kadrovska struktura se ne bo spreminjala. Simon Prelesnik, direktor radia Kum. Foto: Sabina Lokar Radio Kum se sicer zadnji dve leti sooča s težavami, ker je ministrstvo za kulturo zahtevalo vračilo 28.000 evrov, kolikor so jih prejeli na razpisu za financiranje lokalnih vsebin. Na ministrstvu so se namreč obregnili v dolžino oddaj, za katere v razpisu sicer piše, da bi morale biti dolge do 20 minut, na ministrstvu pa so zahtevali vračilo sredstev, ker so bile oddaje radia Kum krajše od 20 minut. “Če je v razpisnih pogojih zapisano, da mora- jo biti dolge do 20 minut, si to razlagamo tako, da so lahko tudi krajše,” nejasne zahteve kulturnega ministrstva interpretira vodstvo radia. Čeprav prepričani, da neupravičeno, so denar vrnili, ker jim je minister za kulturo v odhajanju dr. Uroš Grilc obljubil, da bodo lahko spet sredstva prejeli na lanskem razpisu, vendar se tudi to za trboveljski radio ni dobro izšlo, je pojasnil Igor Škerlak, direktor radijskih postaj in komercialni direktor Krater Media, lastnika radia Kuma. Dodal je, da sredstev niso prejeli niti na letošnjem razpisu, tako da so v zadnjih treh letih ob okoli 100.000 evrov, s katerimi so lahko pokrivali novinarske vsebine iz lokalnega okolja. Škerlak je ob tem poudaril, da ne gre za denar, s katerim bi lastnik Kuma želel ustvarjati dobiček, temveč radio sredstva potrebuje za normalno delovanje oziroma izvajanje programa. Tako so zdaj sprejeli odločitev, da bodo nadomestne vire iskali drugje, pomagali si bodo tudi z drugimi radijskimi postajami v mreži Krater Media, zaposleni, predvsem novinarji, pa bodo pripravljali dodatne vsebine za enega od dnevnih časopisov in spletnih portalov v lasti Krater Media. SL Novi milijoni za Hrastnik, Trbovlje in Radeče Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je na Vlado RS poslalo predlog za uvrstitev novih projektov v Program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje (HRT). Do leta 2018 bo država po tem predlogu v Zasavje in del Posavja poslala 4,8 milijona evrov, letos in prihodnje leto po 1,2 milijona evrov, leta 2016 1,3 milijona evrov, leta 2017 pa še dober milijon evrov. Gre za koordinacijo, promocijo in skrbništvo programa HRT, izvajanje česar je ministrstvo zaupalo Regionalnemu centru za razvoj Zagorje (RCR) in RRA Posavje. 431.225 evrov vredna pogodba bo v veljavo stopila, ko bo vlada potrdila predlog gospodarskega ministrstva. Skoraj 2 milijona evrov bo država do leta 2018 namenila še izvajanju programa Podjetno v svet podjetništva (PVSP), ki ga bosta prav tako izvajala RCR in RRA Posavje. Toliko sredstev bo na voljo za 160 brezposelnih, prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje, ki se bodo podali na samostojno pot. Cilj programa je, da udeleženec v obdobju enega leta po zaključku usposabljanja ustanovi lastno podjetje in se v njem zaposli oziroma se samozaposli ali se zaposli pri drugem delodajalcu. Tretji predlog ministrstva pa je uvedba projekta Finančne spodbude Hopla konoplja Poletni razmisleki II. Ne vem kaj je letos, a zdi se mi, da se je poletje šele začelo, pa je mimo pol avgusta in v vsakodnevnem besednjaku se že omenja jesen. Z njo pa prihaja tudi vročica lokalnih volitev. Še tri tedne in znane bodo liste kandidatk in kandidatov. Ste kaj vznemirjeni, s kakšnimi programi nas bodo presenetili naši bodoči izbranci? In pa - ste že razmislili, kako jih boste skozi čas nadzirali, da začrtan program resnično izvajajo? Kako boste preverjali njihove namene in rezultate? Nenazadnje - ste razmislili, kako boste v prihodnjih štirih letih vi sami sodelovali pri oblikovanju regionalne politike, izvajanju projektov lokalne skupnosti, vključevanju v pomembne teme? Skozi ta vprašanja nadaljujem poletni razmislek o Zasavju, v kakršnem hočem živeti. V takšnem, kjer bomo združili moči tisti, ki boste naslednja štiri leta vodili občine in tisti, ki bomo ves čas pomagali. Ja, pomagali. Spoštovane skorajšnje kandidatke in kandidati za svetnice, svetnike, županje ter župane, pred vami je zahtevna naloga. Sprejmite jo z vso strastjo, zanosom in polno odgovornostjo ali rajši ne kandidirajte. Medtem ko pripravljate program, sestavljate liste, iščete finančno podporo in razmišljate o komunikacijski kampanji, imejte pred sabo, da: Želite zmanjšati število občinskih svetnikov, ki bo usklajeno z aktualnim številom prebivalcev v občini. Hočete vzpodbujati Zasavce, da na občinskih sejah sodelujejo s svojimi predlogi in aktivnostjo nasploh. Zahtevate medijski prenos občinskih sej v živo (npr. livestream). Lokalno skupnost nenehno motivirate k soodločanju (npr. pri občinskem proračunu, izgledu javnih fasad, ukrepih za lastnike zapuščenih prostorov, ipd.) in zanjo prilagajate upravne procedure. Takoj vzpostavite preproste komunikacijske poti, kjer hitro odgovarjate na vprašanja ljudi, podajate pojasnila, sprejemate predloge, pomagate, izražate mnenja (pri tem brezplačni javni wi-fi ne bo odveč). Razvijate način sprejemanja odločitev, kar začnete s pobudo za participatorni proračun (po zgledu Maribora). Sta vaši glavni zaobljubi, da se boste obdali z nepokvarjenimi, nearogantnimi sodelavci in da izvoljene funkcije ne boste prevzeli, če volilna udeležba ne preseže 50 odstotkov. Spoštovane Sozasavke in Sozasavci z volilno pravico, premišljeno investirajte svoj jesenski glas. Z izbiro, z neveljavno glasovnico ali z ignoranco volitev. A nato se ne zleknite na kavč pred TV, čaka nas ogromno dela. *Avtorica vzpodbuja kandidatke in kandidate, da uporabijo ideje v točkah od 1. do 7. v svojih programih in predvolilnih obljubah. Tadeja Bučar za novonastala podjetja, s čimer bi zmanjšali razvojni zaostanek občin z ustvarjanjem novih delovnih mest in zaposlovanjem ter zagonom novih inovativnih podjetij. »Programi spodbujanja podjetništva bi dajali boljše rezultate, če bi bili podjetni- ki na začetku svoje podjetniške poti deležni ustrezne finančne podpore v obliki tako imenovanega semenskega kapitala v obliki subvencij, ki jim olajšajo prva leta poslovanja,« utemeljujejo pobudo na ministrstvu. ZT Zasavski tednik za boljše Zasavje Policisti Policijske postaje Zagorje ob Savi so julija s preverjanjem informacij in pregledom terena odkrili večji nasad prepovedane droge konoplje. Sadike konoplje, bilo jih je kar za vsak dan v letu – 365, so bile že velike in bi jo pridelovalci kaj kmalu poželi. Vendar so jo na težko dostopnem gozdnem terenu v okolici Zagorja poželi kar policisti, ki so žetev tudi ustrezno zavarovali. O kmetovalcih pa pristojni še zbirajo obvestila. ZT Kar 365 rastlin konoplje je raslo na težko dostopnem terenu. Foto: PP Zagorje Kolofon: Zasavski tednik Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc Odgovorna urednica: Sabina Lokar Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema), Sabina Lokar (Zasavje), Karmen Štrancar Rajevec (Gospodarstvo), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nina Ojsteršek (Društveno), David Buovski (Šport), Saša Kisovec (Za mlade), Matjaž Kirn (Fotoreportaža), Katja Markovič (projekti), Vid Šteh (glasba), Slavko Garantini (grafika), Mateja Forte (oglasi). Kontakt: [email protected], tel: 03/56-60-568 Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. GOSPODARSTVO četrtek, 14. avgust 2014 3 V TET še težave V trboveljski termoelektrarni bi morali sredine avgusta pričeti s proizvodnjo. Vendar lastniki še vedno niso potrdili poslovnega načrta, delavci pa so 4. avgusta prišli nazaj na delo. Okrog 170 delavcem se je namreč iztekla odredba o čakanju na delo doma. Usoda TET je še vedno nejasna. Ruski kupec Oleg Burlakov, ki se s Holdingom slovenske elektrarne (HSE) že dve leti pogaja o nakupu podjetja, ga še ni kupil. Še pred letom je ponujal za TET okrog 11 milijonov evrov, nazadnje je za objekt, ki ni vreden nič, saj drugih kupcev zanj ni, ponudil en evro in pet milijonov evrov za socialni program. Holding je v času pogovorov večkrat spreminjal pogoje prodaje, morebitni kupec je tudi pred kratkim prosil za mesec dni odloga, da prouči nove možnosti. Tako so se Uspešno polletje bi ga pridobivali v rudniku Ljiljani v Bosni. S 17. avgustom bi morali 125 megavatni blok trboveljske TET ponovno zagnati. Vendar odločitve o tem še ni. Najbolj verjetno pa zaradi ugodnih pogojev za obratovanje slovenskih hidroelektrarn avgusta proizvodnja ne bo stekla. Direktor podjetja Franc Blaznek opozarja na težko likvidnostno situacijo, o položaju zaposlenih pa pravi: »Najprej bomo izkoristili še vse dopuste, ki so ostali, potem pa, glede na napoved obratovanja po- daljšali čakanje na delo doma. Lahko tudi do konca leta.« V TET so nezadovoljni, ker se država ne odloči, kaj bo s podjetjem. Aleš Žagar: »Enkrat je težava v kupnini, drugič najdejo izgovor v državni pomoči. Vedno najdejo nekaj, da prodaja ne steče do konca.« Zaposleni zato pričakujejo jasne odgovore o prihodnosti. Pričakujejo, da bodo kaj dosegli tudi z napovedano splošnostavko energetike Slovenije. MP Snowtrike revolucija V Steklarni Hrastnik so v prvem polletju 2014 nadaljevali z uspešnim poslovanjem. »Prihodki od prodaje so znašali nekaj več kot 26 milijonov evrov, kar je skoraj 5 odstotkov več kot v enakem obdobju lani,« pojasnjuje generalni direktor uprave Steklarne Hrastnik Andrej Božič, »Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) je znašal 5,46 milijona evrov, kar je za 48,7 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti poslovni izid ob prvem polletju se je povečal z 0,97 milijona evrov v letu 2013 na 3,15 milijona evrov v letu 2014.« Optimizacija portfelja izdelkov, s katerim so dosegli za dva odstotka višje prodajne cene kot v lanskem letu, je prispevala k dobrim poslovnim rezultatom Steklarne Hrastnik. Sem sodi še učinkovitejše poslovanje in nižji stroški poslovanja, čemur botruje boljša tehnološka opremljenost in večja energetska učinkovitost. Pohvalno je tudi to, da so zmanjšali stroške za energijo skoraj za tretjino v primerjali z letom 2012. Dodana vrednost na zaposlenega se je povečala za dvajset odstotkov v primerjavi z lanskim letom. »V posodobitev strojev in infrastrukture smo v Steklarna Hrastnik vložili 12,5 milijona evrov,« nadaljuje Božič, pogajanja podaljšala do 1. septembra. »Država, oziroma HSE kot lastnica Termoelektrarne Trbovlje se odloča med tremi možnostmi za prihodnost podjetja: likvidacijo, stečajem ali prodajo,« pravi predsednik sindikata v TET Aleš Žagar. Zaposleni upajo, da bo uspela prodaja, druge možnosti jim dajejo precej manj socialne varnosti. Vprašanje je, kako močno švicarska družba Edelweiss Investment v lasti Olega Burlakova še želi trboveljsko TET. V njej naj bi kurili premog, ki Po slovensko se rekvizit snowtrike imenuje trismučnik, osebno pa me spominja na tricikel, ki ga namesto koles poganjajo smuči. Inovator Matic Hribar iz Trbovelj se je že leta 2008 odločil, da bo enega izdelal tudi zase. V enoti Special ustvarjajo dobiček. Foto: Fanči Moljk »od tega so najpomembnejše naložbe posodobitev strojev in izgradnja nove talilne peči v enoti Vitrum - 7 milijonov evrov, kontrolni stroji in oprema v enoti Special - 2 milijona evrov in orodja za proizvodnjo izdelkov 1,5 milijona evrov. Posebno skrb smo namenili tudi izboljšanju logistike in sodelovanju med oddelki, prav tako maloprodaji in varstvau pri delu.” ZT R Hribarjeva zgodba se je začela, ko si je v svojo delavnico na steno obesil veliko sliko snowtrika, ki so ga prvi izdelali v norveškem podjetju Northlegion leta 2007. Do danes je to edino podjetje, ki je izdelovalo tovrstne izdelke, žal pa je njihova proizvodnja še istega leta zaprla vrata in tako nakup tega športnega pripomočka od takrat ni več mogoča. »Moja želja je bila izdelati podoben trike z določenimi spremembami, saj sem želel zgolj izdelek za lastno uporabo. Po približno dveh letih načrtovanja, preizkušanja različnih materialov ter same izdelave je na moji delovni mizi stal oprijemljiv izdelek,« pravi Matic Hribar. Sledilo je testiranje na snegu. Hribar je bil zelo zadovoljen s tem, kako se snowtrike obnaša na snegu, zato je povabil še svoje prijatelje, ki se ukvarjajo z različnimi športi, da so ga preizkusili. Tako so ga testirali gorski kolesarji, deskarji na snegu, motokrosisti ... Prav tako so se na smučišču vedno našle množice rado- vednežev, ki so si izdelek ogledavale in preizkušale. Odzivi vseh so bili zelo pozitivni. Ko je Hribar pred dobrim letom odprl svoje podjetje Hilstrajk, se je zaradi pozitivnega odziva uporabnikov odločil, da postane snowtrike eden izmed njegovih glavnih projektov. V svoje vrste je povabil različne strokovnjake in od takrat delajo s polno paro. »Snowtrike smo dodelali, tako da smo upoštevali nasvete ljudi, ki so ga preizkusili, raziskali smo trg in trenutno smo tik pred izdelavo prvega prototipskega snowtrika,« je o svojem projektu, za katerega je prejel tudi srebrno nagrado za inovacijo pri Gospodarski zbornici Slovenije, Območni zbornici Zasavje, povedal Hribar. Snowtrike lahko brez težav uporabljajo tudi rekreativni športniki. Zaradi njegove izredne stabilnosti do zdaj Hribar še ni naletel na človeka, ki bi imel pri vožnji z njim težave. Uporablja ga lahko vsak. Hkrati pa je to izdelek za tiste, ki ne smučajo ali deskajo na snegu, a bi vseeno radi izkoristili in uživali v zimskih dnevih na drugačen način. To pa ni edini izdelek njegovega podjetja. Že od malih nog namreč sam izdeluje športne in druge rekvizite v domači delavnici. Najbolj prodajani izdelek so vadbeni trakovi Forcestraps, Matic Hribar pri vajah za koordinacijo in moč. Foto: Arhiv podjetja Hilstrajk ForceStraps, ki omogočajo krepitev mišic trupa celoten čas vadbe. Zaradi delovanja v treh ravninah se uporabnikom hitreje poveča fizična moč, izboljšajo koordinacijo in motorične spretnosti, pridobijo vzdržljivost in hitreje okrevajo po poškodbah sklepov in okončin. Hribar še vedno išče sodelavce pri projektu, tudi finančne. Verjame, da je kdo, ki želi sodelovati v snowtrike revoluciji, ki malce spominja na snowboard revolucijo iz devetdesetih, ko so si tudi deskarji na snegu morali v začetku izboriti svoj prostor na smučišču. zgibaj svojo idejo In zmagaj! Cas imaš do 29. avgusta, zato pohiti! Drugi natecaj za izbor najboljše poslovne ideje Zasavja. Išcemo izvedljive, komercialno zanimive ter inovativne ideje o cemerkoli. Lahko je izdelek, storitev, poslovni model ali pa »kvihti za vaservago«. Nagrade so podjetnikom primerne, med njimi tudi vstopnica za prestizno tekmovanju Start:up Slovenija. Vse o razgibavanju idej na spletni strani www.rcr-zasavje.si in Facebooku www.facebook.com/podjetnozasavje Tina Grilc 4 ZASAVJE četrtek, 14. avgust 2014 Imamo več Imamo več, kot imajo veliki, pa še peti znamo - pod tem naslovom je potekala letošnja občinska slovesnost občine Zagorje ob Savi. Proslave sta se med drugim udeležila poslanca Katarina Hočevar in Marjan Dolinšek, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, predstavniki sosednjih občin, podžupanja Trbovelj Jasna Gabrič, podžupana Hrastnika Soniboj Knežak in Vinko Žagar in direktor občinske uprave Jani Kraner ter podžupanja in podžupan Litije Lijana Lovše in Gregor Zavrl. V goste so prišle tudi delegacije prijateljskih občin iz tujih držav, odpravo iz srbskega Aleksinca je vodil Čedomir Rakić, namestnik predsednika občinske uprave, iz hrvaškega Omiša župan Ivan Kovačić, iz Starigrada predsednik mestnega sveta Prosper Vlahović ter iz češkega Havířova podžupana Eduard Heczko in Pavol Jantoš. Župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan je nagovoril zbrane in jim povedal o projektih, ki so se v času njegovega petega mandata odvijali po vsej občini. Govoril je o novo zgrajenem enajstoddelčnem vrtcu Smrkci, ki bo hkrati tudi medgeneracijsko središče, gradnji čistilne naprave Medeja, poimenovane po nesojeni nevesti vodje argonavtov Jazonu, ki so nekoč pluli skozi te kraje, o nekdaj uspešnih, sedaj pa propadlih Medijskih toplicah, za katere se mladi Izlačani trudijo, da bi jim povrnili nekdanjo slavo. Omenil je projekt Parkiraj in pelji se – urejeno parkirišče na železniški po- Nagrajenci ob občinskem prazniku 2014. Foto: Lovro Rozina staji Zagorje s pokrito kolesarnico, ki se ga bodo lotili v bližnji prihodnosti ter energetsko sanacijo objektov, kot so šole, gradnja kolesarskih poti in druge uspehe. Nagrade zaslužnim Zagorjanom Sledila je podelitev nagrad. Zlati plaketi sta pripadli Bronislavu Urbaniji, ravnatelju Osnovne šole Toneta Okrogarja in društvu tabornikov Rod Polde Eberl – Jamski, v imenu katerega je priznanje prejel starešina Ervin Grošelj. Srebrni plaketi sta za svoje dosežke prejela Danijel Mihelčič, član Prostovoljnega gasilskega društva Tirna, ki je v intervenciji ob februarski ledeni ujmi utrpel hude poškodbe noge, in Peter Kuder, dirigent uspešnega zasavskega pihalnega orkestra Svea Zagorje in vsestran- Lado Bizovičar se je pridružil domačim pevkam. Foto: Lovro Rozina ski glasbeni ustvarjalec. Poslanko v prejšnjem sestavu Državnega zbora Katarino Hočevar je župan Švagan za njeno delo nagradil z županovim priznanjem. Nagrajeni so bili tudi diplomanti, katerih diplomske naloge so na kakršen koli način govorile o razvoju in prepoznavnosti zagorske doline. Prejeli so jih: Katja Drnovšek za urbanistično arhitekturno zasnovo zdraviliško rehabilitacijskega centra Medijske toplice, Živa Repovž za idejni načrt oskrbovanih stanovanj v naselju Izlake, Nadja Ostrožnik za geografsko primerjavo okoljske politike občin Zagorje in Trbovlje, Blaž Fakin za idejo o reorganizaciji dostavnih krajev na pošti 1410 Zagorje ob Savi, Špela Ramšak za analizo značilnosti pojavljanja odmrlega drevja v Zasavju, Tadej Krivic za izdelavo interaktivne table, Tadej Sapač za analizo urbane drevnine v Zagorju in Mateja Jelševar za analizo stanja in možnosti razvoja športa za vse v občini Zagorje ob Savi. Vse naloge hrani zagorska knjižnica. Na slovesnosti je zaigral pihani orkester Svea Zagorje, ki je od občine prejel nove uniforme. Smeha polna dvorana Proslava se je nadaljevala in končala s smehom. Za zabavni program je poskrbel Lado Bizovičar s priredbo svoje predstave Slovenska muska od A do Ž, ki jo je izvedel v sodelovanju z Zagorskim oktetom, Društvom kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake – Mlinše, otroki iz novo zgrajenega vrtca Smrkci ter pihalnim orkestrom Svea Zagorje. Martina Drobne Na prvem mestu je človek Ob zaključku svojega petega mandata je župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan ob občinskem prazniku na novinarski konferenci povzel spremembe, ki so se zgodile v času njegovega županovanja. Medeja in Smrkci – najpomembnejši naložbi “Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!”. Tiskovno konferenco je Švagan označil kot zgodovinsko, saj je po njegovem letošnje leto za Zagorje najuspešnejše leto po osamosvojitvi Slovenije. V letu 2014 je namreč občina pričela in zaključila kar nekaj investicij. Kot najpomembnejšo je izpostavil gradnjo čistilne naprave, s katero bo v prihodnje Zagorju zagotovljena čista voda. »Na prvo mesto postavljamo človeka, naravo,« je povedal župan. Investicija naj bi bila zaključena leta 2015, čistilna naprava pa se bo po nevesti vodje argonavtov imenovala Medeja. Omenil je tudi, da v zagorski občini poteka modernizacija nekaterih cest, v tem sklopu se je izvedla gradnja pločnika ob regionalni cesti v Kisovcu in semaforizacija središča Izlak, ki bo omogočala otrokom varnejši prihod v šolo. Poskrbeti bi bilo treba tudi za mlade, ki zaradi slabih priložnosti za delo zapuščajo Zasavje, in sicer s spodbujanjem manjših podjetij. V skrbi za okolje je bila v Zagorju izvedena energetska sanacija Kulturnega doma Kisovec, Osnovne šole Toneta Okrogarja in podružnice Osnovne šole Ivana Kavčiča na Mlinšah. Kot zelo pomembno naložbo in eno največjih je Švagan izpostavil izgradnjo novega 11-oddelčnega vrtca Smrkci v prostorih nekdanje Lisce, ki bo energetsko varčen objekt in hkrati tudi medgeneracijsko središče. Njegova otvoritev je bila v petek, 9. avgusta, na dan praznika zagorske občine. Propad zasavskih biserov Izrazil je obžalovanje ob povečevanju stopnje brezposelnosti v Zasavju, visokemu številu socialno ogroženih v občini ter težavah, ki jih doživljajo Vesele urice vsak dan od 6. popoldan do 9. zvečer za 4,99 € čevapčiči ali pleskavica + vrček domačega piva kovač ali cedevita *** pica Nodi ali pica Kiti ali solatni kroznik + vrček domačega piva kovač ali cedevita Vabljeni ! Domače pivo kovač 1,80 € (0,5 l) Vse poletje pa se boste cele dneve in večere lahko hladili. Matjaž Švagan med govorom na proslavi. Foto: Lovro Rozina nekdaj uspešna zasavska podjetja, na primer Rudnik Trbovlje-Hrastnik, Termoelektrarna Trbovlje, Svea in Medijske toplice. Prav ta kompleks so si mladi izbrali, da bodo v prostorih nekdanjega hotela izvajali nekatere športno rekreacijske dejavnosti. Spremembe se bodo v občini dogajale tudi na področju prometnih povezav. Ena izmed takšnih je projekt Parkiraj in pelji se, v okviru katerega bo na železniški postaji v Zagorju urejeno parkirišče s 54 parkirnimi mesti, pokrito kolesarnico in polnilnimi postajami za električne avtomobile, ter projekt opremljanja avtobusnih postaj z voznimi redi. Vse tiste, ki si želijo ogledati »najlepši park v slovenskem prostoru«, kot ga je poimenoval Švagan, bo tja popeljal Helfar, majhno električno vozilo, ki vozi od Parka dr. Janeza Dr- novška do Evroparka. Proti birokraciji V pomoč ljudem, ki se spopadajo z birokracijo ob pridobivanju gradbenih dovoljenj, se bo odprla pisarna Pomagamo vam graditi, ki bo z delom pričela še v letošnjem letu. Nova delovna mesta pa bo odprlo podjetje Hilman, ki bo zgradilo novo halo ob Štulmu. Po županu je besedo prevzel direktor občinske uprave občine Zagorje ob Savi Rudi Medved, ki je povedal, da je občinski proračun kljub naravni nesreči, ki je v začetku leta prizadela občino, stabilen in opisal ukrepe, ki bodo sprejeti, da bodo ceste v primeru prihodnjih podobnih situacij varnejše. Martina Drobne ZASAVJE četrtek, 14. avgust 2014 5 Naša krajevna skupnost »Vse dobre stvari so tri« pravi star slovenski pregovor. Na žalost pa številka tri ne drži za slabe stvari – le-teh je ponavadi več. So pa v Krajevni skupnosti Rudnik - Toplice v Zagorju ob Savi (najmanj) tri v nebo vpijoče stvari, ki se sramujejo same sebe in kličejo po obnovi. To so: razpadajoča Mihelčičeva hiša, skoraj v celoti podrt Bajcarjev mlin in nekaj deset metrov pločnika na obeh straneh dela Ceste Borisa Kidriča (mimo Mihelčičeve hiše do Osnovne šole Tone Okrogar). KS Rudnik – Toplice Krajevna skupnost Rudnik - Toplice je bila ustanovljena z referendumom pred dobrimi petintridesetimi leti – 25. 12. 1978 je bila vpisana v register kot poslovni subjekt. Spada med manjše krajevne skupnosti. Je del občine Zagorje ob Savi v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko – finančnem in pravnem smislu in je organizirana na območju: Vine, Podvine, Grajska ulica, Podkraj, Cesta Otona Župančiča, Kopališka ulica, Eberlova cesta, Na bregu, Okrogarjeva kolonija in Prečna pot. Njen sedež je na Cesti Borisa Kidriča 7, Zagorje ob Savi. Zastopa jo Olga Simončič, predsednica Sveta KS Rudnik – Toplice. Za svoj krajevni praznik so člani Sveta krajevne skupnosti določili 20. julij; ta datum so izbrali v spomin na oboroženo akcijo Šlandrove brigade na tovarno vojaških oblačil Vesna ter na 22. julij 1944, ko je v partizanske vrste odšlo največ rudarjev iz tega območja. Nekaj več kot tisoč krajanov te KS živi v družbenih in lastniških stanovanjih ter individualnih stanovanjskih hišah. Obdajajo jih lepo urejeni vrtovi, okna in balkoni pa so polni cvetočih rož. Vse, kar ljudje rabijo za vsakdanje življenje, jim ponujajo različne trgovine v sami KS. Tu je tudi frizerski salon, SKB banka in gostinski lokali. Veseli pa bi bili še bankomata NLB, kakšnega poštnega okenca in pa manjše trgovinice, kjer bi lahko kupili sukanec, elastike, šivanke in podobne malenkosti. Delo društev Krajevna skupnost Rudnik - Toplice preko krajevnega odbora RK zelo nizacij. Ni pa zanemarljivo tudi sodelovanje KS z Osnovno šolo Toneta Okrogarja. Ta daje na razpolago svoje prostore za izvedbo referendumov in volitev, skupaj s KS pa sodeluje tudi pri pripravi kulturnega programa ob praznovanju dneva žena oziroma materinskega dneva. Pomemba osnovna šola Propadajoč pločnik. Foto: Joža Sotenšek dobro sodeluje z Območnim odborom RK Zagorje. Pomaga pri razdeljevanju humanitarne pomoči v obliki razdeljevanja hrane, organizaciji brezplačnega merjenja krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola ter sodeluje pri pripravi prireditve, ki je enkrat na leto v KC Delavski dom Zagorje ob Savi in je namenjena vsem občanom, starim nad sedemdeset let. V domovih za starejše občane aktivistke RK obiskujejo tiste, ki zaradi starosti in bolezni ne morejo več skrbeti zase in živeti doma. KS se aktivno vključuje tudi delo Zveze borcev in še nekaterih drugih orga- V KS Rudnik - Toplice ima osnovna šola več kot 150 let dolgo tradicijo. Najprej je bila to rudniška šola v Toplicah, kamor je v šolske klopi v šolskem letu l860/1861 prvič sedlo 32 otrok, njihov prvi učitelj pa je bil Julij Plhak. Šola je bila namenjena predvsem rudarskim otrokom. Zaradi naraščanja števila prebivalcev, je bila leta 1903 zgrajena nova stavba s šestimi učilnicami. V njej so se leta 1944 utrdili okupatorski oboroženci in jo ogradili z bodečo žico in šole je bilo konec. Po končani drugi svetovni vojni je šola dobila ime po narodnem heroju, Zagorjanu Tonetu Okrogarju. To šolo so obiskovali tudi številni znani Slovenci: Vida Taufer, Ladko Korošec, Mile Klopčič in Janez Drnovšek. Število učencev se je iz leta v leto spreminjalo in zato je šola dobila tudi prizidek in novo telovadnico. V prihajajočem šolskem letu 2014/2015 bo dosedanjega ravnatelja Osnovne Kanalizacijski sistem Zagorje – Kisovec Krajani KS Kisovec-Loke so se sredi junija na zboru krajanov seznanili s projektom gradnje centralne čistilne naprave Zagorje – Kisovec in kanalizacijskega sistema odpadnih in padavinskih vod v Kisovcu in na Lokah. Podrobnosti sta predstavila direktor občinske uprave Rudi Medved in vodja oddelka za gospodarske javne službe Ivo Vrtačnik. Po pogodbi naj bi bili do 30. decembra 2014 na kanalizacijsko omrežje priključeni vsi uporabniki. Na zboru je krajane zanimala predvsem izvedba in financiranje hišnih kanalizacijskih priključkov, ki bodo, kot je povedal Vrtačnik, finančna obveznost lastnikov. Na občini predvidevajo, da se bodo cene odvajanja in čiščenja odpadnih vod dvignile za 20 do 30 odstotkov. Občina bo ponudila možnost subvencioniranja cene storitev. Krajani so izvedeli, da bodo ob gradnji kanalizacijskega sistema posodobili javne površine, med drugimi pešpot s stopnicami od pekarne proti Naselju na šahtu. Dela na trasi od OŠ v Ribniku po Cesti 15. aprila do Kisovca bi se morala že začeti, vendar so še potekali dogovori o financiranju in tehničnih rešitvah. Dela so se z enomesečno zamudo začela le na Lokah. Ker bo v času gradnje na nekaterih lokalnih cestah in dovozih promet oviran, je KS na svoji spletni strani objavila terminski plan del. Vprašanje pa je, koliko si lahko krajani zaradi zamude in sprememb terminov z njim sploh lahko pomagajo. V letu 2015 prebivalci KS Kisovec – Loke torej pričakujejo poln zagon kanalizacijskega sistema in s tem konec dolgoletnih težav z odpadno in meteorno vodo, ki je v času večjih nalivov zalivala kleti stanovanjskih blokov in drugih prostorov. Metka Šum Izkop na Lokah. Foto: Metka Šum šole Toneta Okrogarja ( s podružnicama v Kisovcu in Šentlambertu) Bruna Urbanijo zamenjala Nataša Grošelj. Nevaren pločnik Počitnice so se že krepko prevesile v drugo polovico in le malo več kot dva tedna nas še ločita od novega šolskega leta. Koraki mnogih otrok, ki obiskujejo Osnovno šolo Toneta Okrogarja v Zagorju ob Savi (tudi prvošolčkov), očitno tudi letos ne bodo brezskrbni. Tisti, ki jih pot do šole vodi mimo propadajoče Mihelčičeve hiše, nimajo varne poti v šolo. Mladim življenjem tu ni nevarna samo propadajoča hiša, za odstranitev oziroma popravilo katere se že vrsto let »borijo« tako Krajevna skupnost Rudnik – Toplice kot tudi Občina Zagorje ob Savi in inšpekcijske službe (do sedaj brez uspeha), ampak tudi popolnoma uničen pločnik na obeh straneh tega dela ceste. Hoja po pločniku je nevarna že sedaj, dež in sneg v prihodnjih mesecih pa bosta to nevarnost sigurno še povečala. Župan občine Matjaž Švagan je na eni izmed prireditev v teh dneh dejal, da je potrebno vlagati v otroke – našo prihodnost Tudi varna pot v šolo v veliki meri pripomore k temu. Joža Sotenšek 6 TEMA četrtek, 14. avgust 2014 Na počitnice prek sindikata Nadaljevanje s prve strani Zasavske družbe so gradile in najemale počitniške domove predvsem na morju in v gorskih krajih, kasneje tudi v toplicah. Mnogo kapacitet so zgradili s prispevki delavcev tako, da so se le-ti odpovedali regresu. Po Jermanovih besedah je počitnikovanje v prikolicah postalo modno v osemdesetih letih. Najbolj priljubljene desti- Čatež. V preteklosti so razpolagali z več kapacitetami, ki so jih manjšali skupaj z zmanjševanjem števila zaposlenih. Oddajanje teh kapacitet je netržne narave, je povedala sindikalna zaupnica v RTH Marta Sotlar. Rudis ima v Sloveniji tri apartmaje in eno počitniško hišico, na Hrvaškem dva apartmaja. Namestitve so približno 70 odstotno zasedene. Hrastniški steklarji in kemičarji letujejo po Tam, kjer morje valovi, otok Rab se dviga … .. je leta 1973 začel svojo pesem Maks Martinčič v rudniški reviji Srečno. Znamenito naselje na Rabu je l Rudnik zgradil leta 1959, ga večkrat prenavljal in dograjeval. Leta 1991 je Rudnik ustanovil podjetje za turistično dejavnost M&P, ki je postalo lastnik naselja na Rabu. Po besedah direktorja M&P Darka Planinca ima naselje danes triindvajset apartmajev, v najemu ga ima rabsko - trboveljska družina Debelić. Naselje nosi pomenljivo ime Tri Krasne. Planinc o strategiji naselja ni vedel povedati nič, saj RTH hčerinsko podjetje M&P prodaja in razvoj naselja prepušča morebitnemu novemu lastniku. Šank v počitniškem domu Cementarne v Crikvenici. Arhiv Milana Cerinška, objavljeno v publikaciji Gregorja Jermana Sindikalni turizem, ZMT, 2013 nacije so bile Rab, Crikvenica, Lošinj, Lanterna, Bohinj, Novigrad in Čatež. Steklarna je imela svoj dom tudi v Portorožu. Jerman ugotavlja, da so v počitniških kapacitetah zasavskih tovarn letovali predvsem tisti s srednjimi dohodki, »materam samohranilkam in tistim z najnižjimi dohodki pa je pogosto pomagal sindikat in jih brezplačno poslal na morje.« sektorja. Tu še vedno najdemo precej počitniških kapacitet. SVIZ je s privarčevanim kupil štiriinštirideset počitniških stanovanj. Ravnateljica OŠ Ivana Cankarja iz Trbovelj Mojca Lazar Doberlet je povedala, da nekaj kolegov iz njihove zbornice koristi kapacitete SVIZ-a, vendar so le-te zelo zasedene. Razumljivo, saj sme vseh 64 tisoč učiteljev, vzgojiteljev in drugih delavcev v izobraževanju v Sloveniji dopustovati predvsem v času počitnic. In danes? Enostarševske družine z nizkimi dohodki ali brez njih so srečne, če gredo njihovi otroci na morje prek DPM ali Rdečega križa. Podjetij ali sindikatov, ki bi omogočala ugodno letovanje, je vse manj. Lafarge Cement ima v lasti dve garsonjeri v Bohinju ter dve prikolici v Istri. Kadrovska direktorica Iva Dominkovič je povedala, da so namestitve v času sezone vedno polno zasedene. Sindikat RTH je lastnik štirih starejših počitniških prikolic v avtokampih na Hrvaškem, v najemu ima počitniško hišico v Termah Ugodne cene Dom steklarne v Bohinju. Arhiv Steklarne Hrastnik, objavljeno v publikaciji Gregorja Jermana Sindikalni turizem, ZMT, 2013 svoje, saj niti Steklarna Hrastnik ne TKI nimata več turističnih kapacitet. Izlaški ETI ima apartmaje v Atomskih toplicah, na Rogli, v Barbarigi in Bohinju, v Maredi imajo apartma in prikolico, dve prikolici imajo na Lošinju, brunarici imajo v Čateških in Moravskih Toplicah. Medtem ko nekaj let nazaj ni bilo tako velikega zanimanja za počitniške kapacitete podjetja kot nekoč, so v zadnjih dveh letih spet povsem polne. Največji zaposlovalci in sindikati v Sloveniji so na področju javnega Zakaj je ob množici ponudbe še vedno priljubljeno letovanje v kapacitetah podjetja ali sindikata? Zaradi tradicije, navajenosti, ker se počutimo domače ali predvsem zaradi cene? Učitelji in vzgojitelji bodo za najem manjšega sindikalnega stanovanja v Bohinjski Bistrici odšteli 182 evrov za enotedenske počitnice. Delavci Cementarne bodo za enotedenski najem garsonjere odšteli slabih 100 evrov, za tedenski najem prikolice 126 evrov, delavci ETI-ja pa dobrih 200 evrov za tedenski oddih v njihovem objektu. Člani ZZB NOB Trbovlje za tedenski najem apartmaja v Podčetrtku, ki ga ima v lasti Združenje, plačajo 310 evrov. V RTH in rudniškem sindikatu cene najema nismo izvedeli. Najem manjšega apartmaja v Bohinju po redni poti v visoki sezoni stane 336 evrov na teden. Dominkovičeva iz trboveljske cementarne z družino med zimskimi počitnicami pogosto letuje v Bohinju in povedala je, da jim je tam všeč in da je cenovno ugodno. »Vsi zaposleni v podjetju se strinjamo, da je te kapacitete treba obdržati, ker s tem družba svojim zaposlenim omogoča oddih po dostopnih cenah,« je dodala. Podobno razmišlja delavka v zasavskem podjetju, ki želi ostati neimenovana. Večkrat je letovala ‘prek sindikata’, predvsem zaradi ugodne cene. V nasprotnem si letovanja ne bi mogla privoščiti. »Mislim, da tisti, ki koristijo sindikalne kapacitete, po navadi trdo delajo in malo zaslužijo in je to edina oblika oddiha za njihovo družino. Pa si ga najbolj zaslužijo!«, je sklenila. Zagotovo pa ljudem veliko pomeni tudi tradicija. Če pogledamo malo čez plot, zaposleni v Predilnici Litija denimo v Pineto pri Novigradu hodijo že vse od leta 1959. Tam imajo 54 hišk, pri čemer jih 40 oddajajo v letni najem zaposlenim in drugim interesentom, 14 pa jih oddajajo za letovanje. Predilničarji pravijo, da je to dovolj in da lahko pridejo na vrsto vsi, ki si zaželijo dopustovanja na Litijski plaži, tudi tisti, ki sicer niso zaposleni v predilnici. “Lahko bi šli kamor koli drugam, ampak se tukaj počutimo kot doma. Vsako leto pridemo v isto hiško, vsi se med sabo poznamo, poleg tega pa je idealna tudi lokacija, ker je veliko sence,” je razlog, zakaj vsako leto dopustuje na Litijski plaži, povedala Vida Baš, zaposlena v Predilnici Litija. To, da je tudi na dopustu obkrožena z Litijani, oziroma svojimi sodelavci, jo prav nič ne moti. Še več, z nekaterimi se vsako leto celo dogovorijo za skupen termin dopustovanja in enotedenskega druženja pod borovci. Jablanac, 20. julij 1984. Fototeka RTH, objavljeno v publikaciji Gregorja Jermana Sindikalni turizem, ZMT, 2013 Polona Siter Drnovšek POGOVOR četrtek, 14. avgust 2014 7 Karel Vukovič »Preveč smo verjeli obljubam« Karel Vukovič do obisti pozna zasavsko energetiko. Čeprav je v pokoju, ga je povabilo trboveljskega župana Vilija Trevna pred tremi leti, da prevzame koordinacijo zasavskih energetskih projektov, vrnilo na oder. Vukovič je bil na velikem energetskem odru že kot predsednik poslovodnega odbora Revirskega energetskega kombinata Edvarda Kardelja (6.000 zaposlenih), kasneje je z italijanskimi partnerji postavil na noge Evroplin. Svojo kariero je pričel na izlaškem Etiju, potem uspešno delal na Rudisu, opravljal pa je tudi pomembne politične funkcije, med drugim je vodil Zvezo komunistov v Zasavju. Zgodovina nas tokrat ni zanimala, pogled na zasavsko energetiko pa. Zasavska energetika se v zadnjih letih spreminja v prah. Kako vi gledate na razvoj dogodkov? Zasavska energetika propada že od takrat, ko smo sprejeli zakon o zapiranju RTH, takrat se je v bistvu pokopala tudi TET. V Zasavju smo si ustvarjali iluzije, da lahko z nadomestnimi dejavnostmi, tudi z nadomestnimi energenti, rešujemo energetiko. To se ni in se ne bo zgodilo. Problem je tudi v tem, da v Sloveniji nimamo nacionalne energetske politike, to področje obvladujejo lokalni interesi, regijski lobiji. Zato se je zgodil TET 6, zato se gradijo hidroelektrarne na spodnji Savi, čeprav so zasavske tri, Suhadol, Trbovlje in Renke, med najbolj rentabilnimi na nekaj čez sto, v termoelektrarni pa okrog 160. Leta 1989 je republiška skupščina sprejela odločitev o gradnji termoelektrarne in toplarne Trbovlje. Potem pa se je naložba samo še rušila. Najprej je bil referendum. Potem je prišel zakon o postopnem zapiranju rudnika, slovensko energetiko so razbili na dva stebra. Kdo je kriv, da se je energetika razsula? Zasavje samo ali slovenska politika? V Zasavju smo preveč verjeli obljubam vladajočih struktur, da bodo rešili Zasavje. Od tega se ni nič realiziralo. Poglejmo le zadnje obdobje od leta 2011, ko sem se tudi sam malo bolj angažiral. Pahorjeva vlada je Problem je tudi v tem, da v Sloveniji nimamo nacionalne energetske politike ampak je to področje opredeljeno z lokalnimi interesi, lokalnimi regijskimi lobiji, zato se nam je zgodil TET 6, zato se gradijo hidro elektrarne na spodnji Savi, čeprav so te naše, zasavske tri Suhadol, Trbovlje in Renke med najbolj rentabilnimi na reki Savi. To so že ugotovili že Nemci, ki so te tri elektrarne sprojektirali leta 1943. Če bi vojna trajala dlje časa, bi verjetno že takrat zgradili prve hidroelektrarne na tem področju. Savi. To so ugotovili že Nemci, ki so jih sprojektirali že leta 1943. Če bi vojna trajala dlje, bi jih verjetno že takrat zgradili. Danes ni pomembna ekonomika, ne gospodarska dejavnost v Zasavju. Pomembna je moč lobijev, kajti vse naložbe v energetiki so politične odločitve. Kakšna je razlika v razmišljanju danes in v času, ko ste bili šef REK Edvarda Kardelja? Naj najprej izrečem nekaj dejstev. Prvo, takrat je bilo v kombinatu zaposlenih preko šest tisoč ljudi. Danes jih imamo pred likvidacijo RTH Karel Vukovič. Foto: osebni arhiv podpisala skupaj z direktorji energetskih družb memorandum o zasavski energetiki o obnovi termoelektrarne in prioritetni gradnji hidroelektrarn. Janševa vlada in tudi zadnja vlada Bratuškove sta v koalicijski pogodbi zapisali isto zavezo. Še februarja je bil dogovor zasavskih županov, Bratuškove ter ministrov Židana in Omerzela, da se cesta Hrastnik - Zidani Most, ki je glavna ovira za pričetek gradnje prve hidroelektrarne Suhadol, gradi v fazah. Sredstva za prvo fazo, ki bi omogočila pričetek gradnje, naj bi zagotovila vlada. Poleg tega bi morali takoj prenesti koncesi- Vukovič okrog zasavske energetike ni optimist. Foto: osebni arhiv jo iz HSE na GEN energijo. Z gradnjo hidroelektrarn bi ohranili energetsko lokacijo v Zasavju, ohranili del gospodarstva in zaposlitev na energetskem področju. Postopoma bi prešli iz termo energije, ki nima ne vem kakšne bodočnosti, na obnovljive vire. To bi omogočilo prehod dela kadrov iz termoelektrarne v firme, ki so ustanovljene v Zasavju. Imamo Sreso, družbo, ki sta jo ustanovila Gen energija in HSE za gradnjo hidroelektrarn. Gradnja je velik investicijski poseg na področju od Zasavja do Ljubljane, ki bo trajal okrog 20 let. Je ruski kupec TET lahko rešitev zanjo? To je spet ena od rešitev, ki so nam jih v preteklosti ali s strani države ali s strani lastnika ponujali za to, da so nas umirili. Če nima interesa domači lastnik, torej država, ki bi moral reševati tudi socialno in drugo problematiko regije, potem ne vidim, zakaj bi tuji investitor, ki pride samo zaradi dobička, to kupil. Vidi se, da ni resnosti ne na eni ne na drugi strani, že več kot dve leti se samo pogovarjajo. Termoelektrarna nima lastnika, ki bi odločal o razvoju ali pa že pred časom o likvidaciji podjetja. Prepričan sem, da ima sedanji lastnik (država op.p.) interes, da spravi regijo in zaposlene v TET popolnoma na tla. Potem bodo prišli s tisto rešitvijo, ki jo je Košorok (predsednik uprave HSE, op.p.) kot edino rešitev za TET ponudil pred slabim dvema letoma. To je termična obdelava odpadkov. To bi bila rešitev še za osrednjo Slovenijo. Je to rešitev? Ne, to ni rešitev. Termično se odpadki praviloma obdelujejo na licu mesta, torej v okolici Ljubljane. Potrebna je popolnoma nova tehnologija, ki terja minimalno število zaposlenih. Mi bi za recimo 30 zaposlenih dobili še dodatno onesnaženje. Vemo, da lahko pri še tako super tehnologiji kurjenja odpadkov prihaja do onesnaževanja okolja s težkimi kovinami in drugimi rakotvornimi in nevarnimi snovmi. Dodatna obremenitev v Zasavju ne pride v poštev ob težavah, ki jih že imamo z okoljem, npr. tudi z obrati, kot je cementarna. Če bi vas trboveljski župan še enkrat povabil v ekipo za spremljanje energetike v Zasavju, bi sprejeli? V življenju sem bil vedno pripravljen za domači kraj narediti vse in če bi bila ekipa takšna, da bi povezala tudi politiko, zlasti poslance, župane in tiste Trboveljčane v Ljubljani, ki so na pomembnih položajih v energetskih družbah, potem sem pripravljen dati svoj prispevek. Ta pa je omejen zaradi tega, ker nimam nobene aktivne funkcije, nisem aktiven delavec, moja pomoč je lahko samo v dajanju pre- Prihodnost zasavske energetike je slaba. Mislim, da je potrebno iskati rešitve na drugih področjih, tistih, ki so sedaj osnova za zagon gospodarstva in prilika za zaposlovanje mladih. dlogov, spremljanju in opozarjanju na pasti, ki nam jih postavljajo različni lobiji. Kdo je sposoben Zasavce spraviti na en imenovalec? V življenju je tako, da moraš pasti dovolj globoko, da se znaš pobrati. Bojim se, da še vedno nismo dovolj globoko, da bi spoznali, tako lokalni odgovorni funkcionarji kot država, da je Zasavje še vedno v padanju. činah Radeče, Hrastnik in Trbovlje. Mi smo predlagali tudi zaposlitve v Sresi, družbi za izgradnjo hidroelektrarn, ki je že ustanovljena in žal nima nobenega zaposlenega. Ministri s predsednico vlade na čelu so ta ukrep črtali in župani so se strinjali, ker je bilo obljubljeno, da bo vlada takoj imenovala delovno skupino, ki bo pripravila načrt srednjeročnega in dolgoročnega prestrukturiranja zasavske energetike. Delovna skupina, v kateri sem sodeloval, je krvavo delala več kot pol leta. Vložen je bil tudi profesionalni prispevek, saj je bila izdelana tudi strokovna podlaga. Gradivo je bilo oddano konec marca, sprejelo ga je ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Vendar je sedaj, ko vlada odhaja, minister predlagal, da se črta sklep vlade o delu te delovne skupine. Protestiral sem, vendar mislim, da bo predlog ministra veljal. Torej bodo izničili polletno delo samo zato, da v primopredajnem zapisniku ne bo kakšna odprta zadeva. In spet bo treba začeti vse od začetka. Tako se obnašajo. Takrat ko njim paše, ti obljubijo vse, ko pa je potrebno nekaj narediti, od tega odstopijo. Enako je tudi z realizacijo tistih dogovorov, ki so jih sprejeli v koalicijski pogodbi in pri predsednici vlade. Minister Omerzel z lahkoto reče »pa kaj če je zapisano v koalicijski pogodbi, saj je bilo mnogo zadev zapisanih, pa se ni nič naredilo«. Kakšna je torej prihodnost zasavske energetike? Slaba. Mislim, da je potrebno iskati rešitve na drugih področjih, tistih, ki so sedaj osnova za zagon gospodarstva in prilika za zaposlovanje mladih. Na energetskem področju se lahko zgodita dve zadevi. Prva, za katero smo si prizadevali in za katero bi se še vedno morale prizadevati lokalne skupnosti, je čimprejšnja izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi. Ne le zaradi energetskih objektov in obstanka energetike v Zasavju Vemo, da lahko pri še tako super tehnologiji kurjenja odpadkov prihaja do onesnaževanja okolja s težkimi kovinami in drugimi rakotvornimi in nevarnimi snovmi. Dodatna obremenitev v Zasavju ne pride v poštev ob težavah, ki jih že imamo z okoljem, npr. tudi z obrati, kot je cementarna. Zadnji podatki govorijo o tem, da edino v Zasavju zaposlenost še vedno pada, čeprav se drugod situacija že obrača navzgor. Na vprašanje, kje je rešitev, ne poznam odgovora. Če bi ga poznal, bi ga v preteklih treh letih že predstavil. Kakšne so torej vaše izkušnje zadnjih treh let, ko ste se ukvarjali z zasavsko energetiko? Najbolj me je razočarala lahkotnost obljub. Celo pri zapisovanju zavez v koalicijske pogodbe in sprejetju vladnih sklepov so imeli odgovorni, od predsednice ali predsednika vlade do ministrov in odgovornih direktorjev energetskih družb figo v žepu. Lahko bi naštel kar nekaj konkretnih primerov. Najbolj drastični je lansko sprejemanje programa ukrepov za zniževanje brezposelnosti v ob- ampak zaradi posrednih gospodarskih efektov. Poglejte Posavje, kako se je razvilo gradbeništvo in druga storitvena dejavnost. Tudi pri nas bi lahko bil to impulz za te gospodarske dejavnosti. Ohranili bi lahko tudi del izkušenih visoko kvalificiranih energetskih delavcev. Treba pa je vedeti, da energetika ne bo več nosilni steber zasavskega gospodarstva. Druga je črna varianta. Hidroelektrarne bodo prišle na vrsto, vendar takrat, ko bodo zgrajene dražje na spodnji Savi, torej še Brežice in Mokrice. Potem bodo posavske ekipe, posavske družbe, začele graditi še hidroelektrarne na srednji Savi in mi bomo iz strani opazovali, kako drugi na našem dvorišču služijo, sami pa bomo na beraški palici. Marko Planinc 8 POGLED ČEZ PLANKE četrtek, 14. avgust 2014 Kopalni dan za Patricio Tretji avgust je bil srečen dan za malo Patricio iz Trbovelj. Na kopališču Aqua roma v Rimskih toplicah so pripravili dobrodelni kopalni dan. Dnevni izkupiček od prodaje kart so podarili štiriletni Patricii, ki ima cerebralno paralizo in od rojstva dalje tudi epilepsijo. Z zbranimi sredstvi bodo lahko starši Patricii kupili telovadne pripomočke, pomagali s hipoterapijo, logopedsko obravnavo ter alternativnim zdravljenjem. Patricia zaradi cerebralne paralize težko hodi, njen korak je negotov, pri stopnicah potrebuje pomoč odrasle osebe. Pravzaprav jo potrebuje ves čas, sama ne zmore predvideti nevarnosti. Ima epileptične napade, dva do tri na mesec. Ima mamico in očka, ki jo imata neizmerno rada in starejšo sestrico, s katero se najraje igra. S svojimi zvedavimi očmi ves čas budno spremlja dogajanje okrog sebe, njen glasen smeh pa vsakomur nariše nasmeh na obraz. Štiriletna Patricia je vesela deklica, ki ima rada glasbo, rada pleše, obožuje živali in uživa v igri. Ne govori, še vedno ima pleničko. Njen razvoj, pri katerem potrebuje ogromno spodbud in pomoči, je odvisen od terapij. Pri štirih letih je njen razvoj na stopnji dveletne deklice. Jeseni bo zaradi prevelikega razvojnega primanjkljaja začela obiskovati razvojni oddelek vrtca. Starši iščejo vse možnosti za pomoč deklici, tudi alternativno zdravljenje. Ker je njen gibalni razvoj izredno odvisen od primernega in rednega gibanja, bi ji radi zagotovili telovadne pripomočke, katere bi lahko vsakodnevno uporabljala doma. Poleg obiskov bioenergetika, logopeda in kranio sakralne terapije, bi ji radi omogočili še hipoterapijo – terapijo s konji, ki ima za gibalno ovirane otroke prav poseben pomen. Gibanje konja je namreč podobno gibanju medenice človeka med hojo. Starši bi radi Patricii omogočili največ, vendar je vse povezano z visokimi stroški. Zato je bil dobrodošel izkupiček dobrodelne nedelje. Staršem je pomagalo podjetje AGM Nemec z dnevnim Ustvarjalna Litija izkupičkom v bazenu Aqua rome. Nekaj denarja so prispevali tudi obiskovalci z dobrodelnimi prispevki. Nedeljo so preživeli v dobrem vzdušju, saj so lahko uživali v kuharskih specialitetah kuharskih mojstrov Branka Podmenika in Marka Pavčnika, pecivu Magde Podmenik, nastopu Pihalne godbe Laško in laških ter radeškim mažoret, glasbene skupine Kud Veter iz Hrastnika in skupine Punce s Podkuma, zumbe z Biljano Zgonjanin, različnih iger, male kopalce pa so polepšale frizerke iz frizerskih salonov Moni z Dola pri Hrastniku in Kokotec iz Rimskih Toplic. Vsi skupaj so v vsakdan male Patricie vnesli sončne žarke in ji pomagali, da bodo z različnimi dejavnostmi in terapijami skušali onemogočiti napredek cerebralne paralize in prispevali kamenček v mozaik brezskrbnega, srečnega in aktivnega otroštva. MP Patricia potrebuje pomoč. Foto: osebni arhiv Brezplačne podjetniške delavnice V okviru operacije Podjetno Zasavje Območna obrtno-podjetniška zbornica Hrastnik organizira naslednje brezplačne podjetniške delavnice: 20. 8. 2014 / 9.00-13.00 5. 9. 2014 / 9.00 22. 8. 2014 / 15.00 Podjetniški inkubator Hrastnik Mladinski center Zagorje 25. 8. 2014 / 9.00 Postani LEAN podjetje Mladinski center Zagorje Tehnološki park Ljubljana Generiranje, vrednotenje podjetniške ideje Sklad dela 22. 8. 2014 / 9.00 - 17.00 23. 8. 2014 / 9.00 - 13.00 28. 8. 2014 / 14.00 Mladinski center Zagorje Moderne oblike sodelovanja - coworking Vikend dogodek: gradnja podjetja po metodi business model generation Mladinski center Zagorje Ustvarjalno razmišljanje, lobiranje Sklad dela 29. 8. 2014 / 9.00 - 17.00 30. 8. 2014 / 9.00 - 13.00 Na delavnici MC Litija so »pografitali« komunalni tovornjak, Foto: MC Litija V Mladinskem centru Litija jim to poletje ni dolgčas. Po besedah odgovornega za počitniški program Alena Kraševca so izvedli pester nabor aktivnosti. Šli so se cirkus, fotografirali so, muzicirali, se učili gledališke improvizacije. Dolgoročen pečat bo pustila akcija urejanja Trim steze Svibno in živopisno posprejan tovornjak KSP Litija. PSD 2. 9. 2014 / 9.00 OOZ Trbovlje Mladinski center Trbovlje 2. 9. 2014 / 13.00 VIKEND DOGODEK: prodaja, marketing 2. 9. 2014 / 17.00 121 Marketing OOZ Zagorje Podjetniški inkubator Hrastnik OOZ Trbovlje 10. 9. 2014 / 9.00 OOZ Hrastnik Ustanovitev d.o.o./s.p. 4. 9. 2014 / 12.00 6. 9. 2014 / 9.00 9. 9. 2014 / 9.00 Delavski dom Trbovlje Mladinski center Trbovlje OOZ Trbovlje KONFERENCA O PODJETNIŠTVU POVEZOVANJE MED ZASAVSKIMI PODJETJI Pojavljanje v medijih in socialnih omrežjih Viri financiranja za MSP Tehnološki park Ljubljana 121 Marketing d.o.o. Tehnološki park Ljubljana OOZ Hrastnik 10. 9. 2014 / 13.00 OOZ Trbovlje 10. 9. 2014 / 17.00 OOZ Zagorje Urejanje delovnih razmerji Moderator Violeta Bulc ZATO d. o. o. OOZ Zagorje 11. 9. 2014 / 12.00 12. 9. 2014 / 9.00 OOZ Hrastnik RCR d.o.o. KONFERENCA O PODJETNIŠTVU RAZVOJ NOVIH PRODUKTOV IN STORITEV TER INTELEKTUALNA LASTNINA, Pfeifer, Podjetniki, okrogla miza ZATO d.o.o. 12. 9. 2014 / 13.00 OOZ Zagorje 12. 9. 2014 / 17.00 OOZ Trbovlje Poslovni načrt 12. 9. 2014 / 17.00 15. 9. 2014 / 12.00 Mladinski center Trbovlje RCR d.o.o. DELAVNICA: postani START:UP Zasavja Zaključna konferenca projekta "Podjetno Zasavje" Tehnološki park Ljubljana 3. 9. 2014 / 9.00 - 17.00 4. 9. 2014 / 9.00 - 13.00 Vikend dogodek: razvoj poslovne ideje in izdelava Poslovnega načrta OOZ Hrastnik ZATO d.o.o. Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. | Gimnazijska cesta 9 | 1420 Trbovlje tel.: 03/56 34 210 | faks: 03/56 34 211 | gsm: 070/654 176 | 041/654 176 [email protected] Mladinski center Trbovlje Tehnološki park Ljubljana 29. 8. 2014 / 15.00 25 % popust na vse izdelke in storitve Mladinski center Trbovlje Prijave: Vsaj en dan pred dogodkom na tel. št.: 03/56-32-960 ali 031660-067, oziroma na elektronski naslov branka.dolinsek@ozs. si. Več informacij o delavnicah najdete na spletni strani: https://www.facebook.com/ podjetnozasavje. 13. 9. 2014 / 9.00 RCR d.o.o. Izvajanje podjetniškega svetovanja in izvedbe podjetniških dogodkov (podjetniške priložnosti v turizmu) ZATO d.o.o. DRUŠTVENO četrtek, 14. avgust 2014 9 Medgeneracijsko središče Zagorje Medgeneracijsko središče Zagorje ob Savi deluje v sklopu Mladinskega centra Zagorje. S poskusnimi aktivnostmi je pričelo maja lani. Največ pozornosti namenjajo izobraževalnim, sprostitvenim in umetniško – kreativnim vsebinam. Med redne aktivnosti, ki potekajo skozi vse leto sodijo: tečaj nemščine, angleščine, računalniško opismenjevanje, ustvarjalne delavnice, telovadba in korektivne vadbe ter predavanja o demenci Da ne pozabim. Občasno pa so tekle krajše aktivnosti: obnovitev cestno prometnih predpisov, ustvarjanje z glino in fimo maso, trening obraza, čajanke, slovenski pravopis, tečaj šivanja in krojenja ter aranžiranja, priprava mize in koktejlov, nordijska hoja, ročna dela. Posamezne so bile tako dobro sprejete, da so jih večkrat ponovili in jih bodo še. V programe se redno vključuje več kot 150 obiskovalcev. Aktivnosti vodijo prostovoljci, ki so pripravljeni svoje znanje deliti z obiskovalci tečajev, delavnic, predavanj, tematskih srečanj. V slabem letu delovanja je sodelovalo več kot 25 prostovoljcev, ki so izvedli več kot 700 prostovoljskih ur. Svoje delo so Zagorjani v aprilu 2014 predstavili na prvem Medgeneracijskem festivalu Srečen za živet. Širši javnosti so skušali približati medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje, promovirati pomen prostovoljstva v lokalnem okolju, predstaviti možnosti aktivnega preživljanja prostega časa ter krepiti odnose med organizacijami in društvi. Festival je bil zelo dobro sprejet. Obiskovalci dejavnosti pozdravljajo možnosti vključevanja v ponujene programe aktivnosti. Pravijo, da sedaj bolj kvalitetno in ustvarjalno preživljajo prosti čas, všeč jim je tudi, da so aktivnosti brezplačne. Seveda vsi že komaj čakajo ureditev medgeneracijskega središča v nekdanji Lisci. Takrat bodo lahko usposobili center celodnevnih aktivnosti, saj bo prostor nudil možnosti tudi za neformalna druženja. Sodelovanje med mladimi in starejšimi se čedalje bolj prepleta. Udeleženci programov aktivnosti za starejše so postali tudi udeleženci programov, ki jih izvaja Mladinski center Zagorje ob Savi, mladi obiskovalci MCZoS pa se udeležujejo aktivnosti, ki jih prirejajo v okviru programov aktivnosti za starejše. ZT Z ZASAVSKIM TEDNIKOM DO VEČJEGA OBISKA Poletje se zaključuje in bliža se jesenski čas, ko večina kulturnih športnih društev, različnih klubov, glasbenih šol, izobraževalnih in rekreativnih dejavnosti itd., začenja z novim programom in vpisuje nove člane. Bodite letos drugačni, opozorite nase in postanite vidni v našem časopisu z oglasom, kaj bo pri vas prinesla jesen. V Zasavskem tedniku smo vam pripravili ugodne pakete oglaševanja, saj vemo, da v društvih ni veliko denarja. Ponudba ne velja za podjetja in profitne organizacije. V posebni prilogi časopisa Kaj dogaja lahko objavite svoje obvestilo o pričetku dejavnosti v jesenski sezoni. Odločite se lahko za pasico, v kateri boste lahko zapisali kje, kdaj in kaj se bo odvijalo. Ponujamo vam različne dve izjemno ugodni možnosti oglaševanja: Pasica (kje, kdaj, kaj) 50mm x 30mm cena 10 € Oglas 1/32 strani cena 20 € Lahko pa se odločite tudi za klasičen oglas po merah iz cenika. Za objavo v posebni prilogi Kaj dogaja nudimo na oglaševalski cenik 30% popusta. Kontakt: Marketing Zasavskega tednika, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik Telefon 03/56-60-568 (delavnik od 8. do 14. ure) E-mail naslov: [email protected] Udeleženci delavnice mešanja koktejlov. Foto: Neža Palčič (Zadruga traparij) Srečanje invalidov na Kopah Računalniško znanje starejših V Društvu upokojencev Trbovlje želijo, da bi računalnik in internet uporabljalo čim več starejših ljudi. Zato so ponudili brezplačne individualne računalniške informacije za vse, ki bi radi pridobili ali dopolnili svoje računalniško znanje. »Brez informacijske tehnologije danes skoraj ne gre,« pravijo v društvu. Z individualnimi računalniškimi informacijami so pričeli konec julija, izjemen interes zasavskih upokojenk in upokojencev in njihovo zadovoljstvo pa kaže, da soo se računalniškega opismenjevanja lotili na pravi način. Okrog 3000 invalidov iz vse Slovenije je preživelo 2. avgust pri Grmškovem domu na Kopah na srečanju članov društev invalidov iz cele Slovenije. Med njimi so bili tudi člani Društva invalidov Hrastnik. Dišeče jutro je napovedovalo lep dan. In srečanje je res potekalo v prijetnem vremenu, vrvežu in srečanjih znancev. Na jubilejnem, 30. srečanju invalidov Slovenije so zbrane pozdravili prijazni gostitelji, zapele so pevke in zaigrali harmonikarji. DI Hrastnik je bilo deležno lepega priznanja za sodelovanje na srečanju, članica Stanka Bočko pa je kot najstarejša udeleženka srečanja prejela spominek in kar nekaj pohval za svoj izgled in vitalnost. Po končanem uradnem delu in kosilu smo se udeleženci razkropili po planotah Kop: nekaj h kapelici, drugi so si ogledovali stojnice, tretji so si izbrali eno od pohodnih poti po Pohorskem hribovju, četrti so nabirali zdravilne rož’ce in borovnice, pokramljali z znanci in prijatelji, nekatere pa so zasrbele pete in so se zavrteli ob prijetnih zvokih. Doslej je udeležence najbolj zanimalo, kako se uporablja program Word, kako oblikujejo besedilo, ga shranijo v mapo na računalniku in kako besedilo, ki so ga napisali, tudi natisnejo. Veliko zanimanja je bilo okrog elektronske pošte. Kar nekaj uporabnikom so ustvarili njihov e-poštni naslov in jim pomagali pri prvih korakih. Stanka Bočko je žela pohvale. Foto: arhiv Društva invalidov Hrastnik V dolini tihi Konec julija so si članice in člani Društva invalidov Hrastnik v Poletnem gledališču Studenec ogledali predstavo Veselica v dolini tihi. Sodobna veseloigra iz naših krajev, ki jo je spisal Roman Končar, jim je s smehom in glasbo predstavila tegobe in radosti našega časa. Preko 80 nastopajočih jih je več kot 2 uri razveseljevalo s skeči, glasbo in s petjem. Individualne računalniške informacije potekajo v prostorih društva vsak dan. Zaradi velikega zanimanja se morajo uporabniki predhodno naročiti. Individualne računalniške informacije vodi Metoda Jelen, strokovna sodelavka zasavske in posavske pokrajinske zveze društev upokojencev. Urice so namenjene vsem zasavskim upokojencem. ZT ZT ZT Utrinek s predstave Veselica v dolini tihi. Foto: arhiv Društva invalidov Hrastnik 10 REPORTAŽA četrtek, 14. avgust 2014 Sto let prve svetovne vojne in pesem Prva svetovna vojna se je začela 20. julija 1914. Pokazala so se nasprotja pri novi razdelitvi sveta. Iskrica se je vžgala 28. junija 1914, ko je dvajsetletni gimnazijski absolvent Gavrilo Princip na bregu Miljatske v Sarajevu, izvlekel revolver, ki ga je dobil od srbskih obveščevalnih častnikov in z njim ubil avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Druga krogla, namenjena deželnemu glavarju Oskarju Potioreku (ob Savi pri Prusniku je nekoč stal Potiorekov dvorec op.p.), pa je smrtno ranila nadvojvodovo ženo Sofijo. bil tako težak, da je komandant še isti dan naredil samomor. Soška bitka je bil največji vojaški spopad na slovenskih tleh. Tekla sta kri in znoj. Ta vojna, čeprav ob Soči, ni prizanesla niti Zasavju. Z območja Trbovelj, Hrastnika in Dola pri Hrastniku je na soškem bojišču izgubilo življenja 126 ljudi. Zarjani smo se julija 2014 odpravili po poteh 1. svetovne vojne. Program pevskih nastopov je pripravila pevovodkinja MPZ Zarja Mihaela Obrovnik. Z izletom v Posočje ter petjem pri spomenikih smo se poklonili 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne, goram, koder so potekali boji, in domovini in njeni zgodovini. Istočasno smo pokazali spoštovanje do slovenskih skladateljev zborovskih skladb. Pokopališče kristjanov in muslimanov v Logu pod Mangartom. Foto: Bojan Avstrija je razglasila splošno mobilizacijo. V 24 urah so morali tudi v Trbovljah oditi v vojsko. Mobilizirali so delavce, rudarje, uradnike, tudi zdravnika Baumgartnerja. Voz za vozom je vsak dan drdral po makadamski cesti proti železniški postaji. Ob odhodih vlakov je igrala rudarska godba. Začela se je velika vojna. Maja 1915 so zagrmeli topovi na Soči. Italija je začela napad na 600 kilometrski fronti proti Avstro - Ogrski. Boji so potekali od prelaza Stelvio v italijanskih Dolomitih, preko Tirolske krajine, do Rombona, kjer se je spustila do reke Soče. To je bila kalvarija za tamkajšnje ljudi in celo Slovenijo. Italijanske vojaške enote so bile razmeščene vse do Čukle pod Rombonom, na vrhu Rombona pa je bila avstroogrska vojska. Tako je vojaški duhovnik pred bojem spovedal vojake iz obeh strani. Ko pa je bil dan znak s piskom, so se vojaki umaknili na svoje položaje. Bila je sreda 24. oktobra 1917, med sedmo in osmo uro, ko je udarilo. Ogenj je začel bruhati iz 2000 topov in 1000 minometov. Dim in prah sta prekrila smrt, ki je kosila v okopih in strelskih rovih. Ob osmih se je pričelo najhujše. V napad je šla pehota. Posledice soške bitke so čutili tudi v Trbovljah. Ob osmih zvečer so italijanski generali poročali nadrejenim, da je njihova divizija na soškem bojišču premagana na vsej črti. Poraz je Pot nas je vodila najprej do Vrbe, kjer smo pred Prešernovo rojstno hišo zapeli pesmi na njegova besedila. Program je bil namenjen tudi ostalim rojakom iz vasi pod Stolom. Pot smo nadaljevali do Dovja, kjer smo se pred spomenikom, ki so ga postavili leta 1989, poklonili velikemu slovenskemu domoljubu, duhovniku in skladatelju Jakobu Aljažu. Med drugim smo zapeli njegovo Oj Triglav moj dom. Naslednji postanek je bil v Kranjski gori. Vas je bila prvotno imenovana Borovška ves ali tudi Marija na Belem produ. O nastanku kranjskogorske cerkve se pripoveduje, da jo je dala zgraditi španska kraljica, ki se ji je nekoč prikazala Mati Božja in jo prosila, naj v tem kraju zgradi cerkev. Iz Kranjske gore smo pot nadaljevali do čudovitega gorskega jezera Jasna in do Ruske kapelice pod Vršičem. Spominski planinsko kulturni izlet MPZ Zarja je lep vzgled, kako moramo spoštovati svojo, tudi daljno zgodovino, na ta način pokazati svoje domoljubje in spoštovanje do vseh dogodkov in žrtev, ki so v naši zgodovini pripomogle k temu, da lahko danes živimo v samostojni in svobodni domovini Sloveniji. Zarjani so zapeli tudi pred spomenikom na Predelu. Foto: Bojan Gorjup Kapelica je pomemben spomenik iz 1. svetovne vojne. Leta 1917 so jo postavili ruski ujetniki, ki so gradili cesto na Vršič v spomin na umrle sonarodnjake, ki jih je tega leta zasul velik snežni plaz, in ujetnike, ki so izgubili življenja pri gradnji ceste. Pred vhodom je Eva Erjavec zaigrala na flavto in zapela spominsko pesem, eden od tenorjev v zboru pa je zapel rusko pesem Večerni zvon. Celotni zbor je zapel še tri pesmi. Od Ruske kapelice smo mimo Erjavčeve koče, od koder je lep pogled na Škrlatico in Prisojnik ter Ajdovsko deklico, pot nadaljevali do vrha prelaza Vršič, ki je ločnica med dolinama Save in Soče. Mašo pri otvoritvi ceste čez Vršič je vodil takratni dovški župnik Jakob Aljaž. Če je Triglav kralj slovenskih gora, je Škrlatica kraljica z najdaljšo vlečko, ki jo nosi ducat kraljičinih opažev, in je Jalovec vitki princ ter Mangart debeloglavi minister na Julijskem dvoru. V nadaljevanju smo se ustavili pri koči pri izviru Soče, kjer so se nekateri povzpeli do tolmuna v skalovju, iz katerega privre na dan smaragdno zelena voda reke Soče. V Trenti smo Rabelsko jezero. Foto: Bojan Gorjup obiskali cerkev, v kateri je ohranjen kip Črne Matere Božje in zapeli nekaj slovenskih in eno cerkveno pesem. Dober kilometer navzdol je naselje Soča. Skupek hiš stoji okrog cerkve Svetega Jožefa, kjer je bila še nedolgo poslikava Toneta Kralja s hudičem v podobi Mussolinija. Ob povratku smo se peljali mimo vojaške trdnjave iz 1. svetovne vojne Kluže. Pri tej trdnjavi je znan most, ki je zgrajen okrog 60 metrov nad reko, ki teče pod njim. Na poti proti prelazu Predel smo se peljali skozi vas Log pod Mangartom, ki je v zadnjem času znana po velikem zemeljskem plazu, ki je zasul velik del vasi in zahteval več človeških življenj ter za nekaj časa odrezal kraj od sveta. V slikoviti vasi sredi številnih gora, visokih preko 2000 metrov, stoji mogočen spomenik branilcem Rombona. Nosi pretresljivo sporočilo o 1328 avstro ogrskih vojakih, ki so padli v bitkah na Rombonu. Zanimiva je zgodba Ladislava Kofranika iz Prage, ki je izdelal spomenik. Kot avstroogrski vojak je nasprotoval vojni in v protest proti njej odvrgel puško ter dejal, da noče več ubijati in da noče postati topovsko meso. Zaradi tega ga je so- Tičarjev doma na vršiču, zadaj Prisojnik. Foto: Bojan Gorjup REPORTAŽA 11 četrtek, 14. avgust 2014 dišče obsodilo na smrt. Pred ustrelitvijo je izrazil željo, da mu pred smrtjo dovolijo izdelati spomenik, ki bi za vedno spominjal na grozote bitke na Rombonu in v spomin na njegove tovariše, ki so padli v tej bitki, na višini 2208 m nad morjem. Spomenik z vojaškima likoma avstroogrskega strelca in bosanskega vojaka, ki stojita drug ob drugem, je začel graditi na pokopališču padlim vojakom na Rombonu. Na ledeni balvan je počasi nalagal trdo malto in na ta način postopoma oblikoval veličastno skulpturo. Delo je opravljal do konca vojne, njegova nadaljnja usoda pa ni znana. Spomenik obiskuje veliko ljudi, med njimi tudi gojenci vojaške akademije Marije Terezije z Dunaja, ki imajo tu del rituala ob prisegi. Spodnji in Zgornji Log spadata med najlepše spominske naselbine v Triglavskem narodnem parku. Pot nas je naprej vodila proti prelazu Predel čez novozgrajeni most preko plazišča do ruševin nekdanje trdnjave. Tu stoji spomenik v obliki trikotne stene iz obdelanega kamna, na kateri je velika napisna plošča posvečena generalu Hermanu in njegovim braniteljem. Pod steno je na polici litoželezni lik umirajočega leva. Obeležje je bilo postavljeno v spomin na tridnevno bitko maja 1809 med francoskimi osvajalci in avstrijskimi branilci, ki so zaustavljali prodiranje Francozov proti Avstriji in našim krajem. Preko prelaza Predel nas je pot vodila nad čudovitim Rabelskim jezerom proti Trbižu in nato preko Fužin do mejnega prehod Rateče ter Kranjske gore, kjer smo zaokrožili krožno pot spominov na apokalipso 1. svetovne vojne. Vinko Pfeifer Ruska kapelica v spomin na preminule Ruse med prvo vojno. Foto: Bojan Gorjup Obiskovalcev manj, nastopajočih več V soboto, 2. avgusta, so na Kopitniku pripravili že štiriindvajseto Popoldne ob citrah, na katerem je nastopalo šestindvajset glasbenikov, pet več kot lani. Obiskovalcev je bilo manj kot navadno, saj so napovedovali plohe, a je vreme zdržalo. Prav prijetno se je bilo umakniti iz soparne doline v prijeten hlad mogočnih smrek ob koči in poslušati melodije, ki sežejo do srca. Nastopajoče pa je kot vedno všečno vodil Peter Napret, profesor violine, ki ima največ zaslug, da so postale citre na Slovenskem spet priljubljeno in razširjeno glasbilo. »V teh letih so nastopali na Kopitniku vsi slovenski citrarji,« je povedal, »Miha Dovžan, Karli Gradišnik, Cita Galič, Tomaž Plahutnik, Miran Kozole, Tanja Zajc Zupan, Irena Zdolšek, Marjan Marinšek, Tone Mlačnik, in še mnogi drugi.« Praprotnika, Brlečeva… Tudi letošnji nastopajoči so bili odlični. Kot vsako leto sta prišla vrhunska citrarja Dejan Praprotnik in njegova sestra Urška Praprotnik Zupan iz Podnarta na Gorenjskem. Nastopile so tudi članice citrarskega orkestra Srebrne strune iz Litije ter skupina Notice, ki deluje pri društvu Lipa univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale. Sicer pa je bilo letos veliko nastopajočih domačinov, predvsem najmlajših citrarjev iz glasbenih šol Laško - Radeče in Hrastnik. Na obeh šolah poučuje Janja Brlec, diplomantka Visoke šole za glasbe in gledališče v Münchnu. Za citre se je navdušila kot šest let stara deklica prav na Kopitniku. Njen učitelj je bil enajst let Peter Napret. Sedaj skupaj nastopata v duetu in v Slovenskem citrarskem kvartetu. Opazili smo tudi 86 -letno Fani Lapajne, ki pa tokrat ni igrala. Med tistimi, ki sta obiskovalce navdušila, sta bila citrar Zvone Horvat in harmonikar Janez Zupan iz Kranja. S štirimi skladbami sta nastopila kot zadnja. Pogrešali pa smo Boža Redenška iz Trbovelj, ki je vrsto let igral na Kopitniku na havajsko kitaro in orglice. Slovenka s talentom Pozornost je s svojim nastopom vzbudila tudi Tanja Lončar, ki se je spominjamo s TV šova Slovenija ima talent. V letošnji julijski reviji Slovenski citrar, katere urednik je Peter Napret, je napisala nekaj svojih vtisov iz te talentske zgodbe. »Noro in še enkrat noro je bilo,« piše. »Vsak nastop v Monika, Luka in Matevž Rožej - skupen nastop. Foto: Fanči Moljk Kopitniški citrarji so se postavili pred objektiv. Foto: Fanči Moljk resničnostnem šovu Slovenija ima talent je bil kot nova stopnička v mojem glasbenem življenju. Res je, kot pravijo, da je udeležba na tem šovu odskočna deska za naprej. A vem, da je na meni, da svoj glasbeni mozaik nadaljujem in nadgrajujem, kot to počnem že od mladih nog naprej.« Viden napredek so pokazali tudi Monika, Luka in Matevž Rožej - citre, kitara, violina, iz Turja. Monika študira citre v Salzburgu na Mozarteumu in je tako vnesla v njihovo igro in priredbe marsikaj novega. Izkazala se je tudi kot novinarka, kar je najbrž njen hobi v prostem času. V omenjeni reviji Slovenski citrar je objavljen njen pogovor s Haraldom Oberlechnerjem, priznanim profesorjem citer iz Kitzbühla, ki poučuje tudi na njeni salzburški šoli in na konservatoriju v Innsbrucku. Zelo rad se odzove tudi povabilom v Slovenijo. V pogovoru je dejal: »V Slovenijo rad prihajam in vedno sem fasciniran nad odličnim igranjem mladih citrarjev. To pomeni, da je delo citrarskih pedagogov zelo kvalitetno. Le tako naprej.« Omenimo še skupino Navihanci, ki zadnjih nekaj let skrbijo za ozvočenje, imajo svoj glasbeni nastop in na koncu nadaljujejo z družabnim srečanjem, ko se na ploščadi ob koči obiskovalci tudi zavrtijo. »Tri leta smo že skupaj,» pove Domen Šergan z Breznega. »Radi nastopamo, zato smo precej zasedeni. Zadnjih nekaj mesecev skoraj vsak vikend.« S Kristino Završnik iz Turja sta iz zasavskega konca, dva člana skupine pa sta iz Savinjske doline. Peter Napret se rad spominja tudi pokojnega Vinka Hrovatiča, zvestega obiskovalca, ki je o Kopitniku in citrarjih napisal tudi nekaj pesmi. »Leta 2000, ob deseti obletnici, mi je poklonil dve pesniški zbirki in uokvirjeno pesem Spet citrarje vabi Kopitnik v goste. Takšnih in podobnih pozornosti sem bil deležen v vseh teh letih s strani poslušalcev in nastopajočih. Kljub temu pa se včasih vprašamo, če bi s tem glasbenim dogodkom še nadaljevali.« Kopitnik – citrarski raj V koči je v letih 1995 do 2000 potekalo tudi kar nekaj poletnih citrarskih seminarjev, ki so kasneje prerasli v odmevne seminarje, ki jih še vedno večkrat letno prirejamo po različnih krajih Slovenije. Udeleženci tako napredujejo, spoznajo druge citrarje in nove skladbe s citrami. Lahko trdimo, da ima Kopitnik pomembno vlogo pri ponovnem oživljanju citrarstva na Slovenskem. Vedno bolj so cenjeni, vedno bolj prepoznavni in zaželeni na raznih prireditvah. V spominu nam je, naprimer, letošnji majski nastop v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju, kamor je skupino z Napretom na čelu povabil režiser Dragan Živadinov. Na nastopu v vesoljski postaji so se odlično odrezali. Popoldne ob citrah je prijetno tudi zaradi članov Planinskega društva Rimske Toplice, ki vedno poskrbijo, da obiskovalci niso žejni in lačni. Bogat je bil tudi letošnji srečelov. Na stojnicah pa so svoje izdelke ponujali še razni ustvarjalci z likovnimi izdelki, nakitom in slaščicami. Fanči Moljk 12 KULTURA četrtek, 14. avgust 2014 Komorna glasba v skednju Vsak bedak lahko podre star skedenj, le najboljši pa ga lahko zgradijo. Ali mu dajo novo vsebino, bi lahko rekli v primeru družine Zupan in skednja na domačiji Medved v Podkumu. Ta je namreč postal prizorišče komornih koncertov. Njegova lesena konstrukcija iz leta 1878 ponuja odlično akustiko in se – pravijo Zupanovi – odziva na zvok kot odlična stara violina. S tem se strinjajo tudi obiskovalci. Prvič so pod streho obnovljenega skednja sedli avgusta lani. Prisluhnili so mladim umetnikom iz šestih držav, ki so s koncertom otvorili dvorano na skednju. Po prijetni uverturi se je letos rodil mednarodni festival Ursus. Ta je združil nastope vrhunskih slovenskih in tujih glasbenikov, ki so se podali v glasbeno preteklost od romantike do baroka. Na prvem koncertu je Trio Susak obudil dela skladateljev avstrijske in nemške romantike. Nekaj dni za njim je godalni kvartet Furiant občinstvo popeljal v čas dunajske klasike in vmes na kratko skočil tudi na Češko. Zadnji koncert bodo v petek, 15. avgusta, z melodijami baročnih triosonat glasbeniki posvetili družini Bach. Da ima festival v majhni, a idilični vasici na robu Zagorja mednarodni značaj, in je že na začetku pridobil zaupanje občinstva, je v veliki meri zaslužen Marko Zupan, član družine Zupan, ki vodi domačijo kot zasebni zavod za ohranjanje kulturne dediščine. Marko Zupan živi in dela v Berlinu. Kot solo flavtist sodeluje v orkestrih Berliner Symphoniker, Philharmonie der Nationen, Evian Festival Orche- Izvajalci I. mednarodnega festivala Ursus Velikani klasike Godalni kvartet Furiant v sestavi: Stefano Mesaglio, violina Vlad Popescu, violina Gregor Hrabar, viola Nika Švarc, violončelo Za romantično glasbo v skednju so poskrbeli člani zasedbe Trio Susak. Zasedba je, zanimivo, prvič je nastopila leta 2010 na mednarodnem festivalu komorne glasbe na otoku Susak. Foto: arhiv festivala Ursus Večer romantične glasbe Trio Susak v sestavi: Minka Popović, klavir Luka Loštrek, saksofon Marko Zupan, flavta Baročno sotočje Boris Bizjak, flavta Marko Zupan, flavta Jaka Stadler, violončelo Domen Marinčič, čembalo stra in Mozart Sinfonietta Salzburg. Poleg tega igra v različnih komornih zasedbah, med njimi tudi v zasedbi Trio Susak. Z njo je maja letos na Medvedovi domačiji posnel prispevek za oddajo Opus RTV Slovenije. Na domačiji Medved poleg koncertov prirejajo tudi druga srečanja za mladino in odrasle, delavnice za osnovnošolce in predavanja. Na skednju so letos gostili tudi udeležence slikarske kolonije Izlake Zagorje. Tatjana Polanc Kolander Kvartet Furiant sestavljajo Italijan, Romun in dva Slovenca. Poleg številnih koncertov in osvojenih nagrad so glasbeniki od februarja letos tudi štipendisti organizacije »Yehudi Menuhin Live Music Now« v Berlinu. Foto: arhiv festivala Ursus Popust, da te kap ... kjer je noč vedno prekratka ... 29. AVGUST: PENA PARTY S KUPONOM 33,33% POPUSTA NA RED BULL BOAT 10 % popusta pri nakupu DVD-ja Tujina? Zakaj pa ne?! http://stinovtujino.com Ne beži mimo knjigobežnic Ob kavi v najljubši slaščičarni ali čakajoč v vrsti na uradu pobrskaš med knjigami v lični hiški. Tisto, ki te pritegne, prelistaš ali vzameš s sabo. Ob drugi priliki prineseš in tam pustiš knjigo, ki je več ne potrebuješ. Sliši se mamljivo. Takšne stalne podarim-dobim knjižnice so se v Sloveniji razmahnile v zadnjem letu. Namenjene so kroženju dobrih knjig in ne odlaganju tistih, ki jih več ne potrebujemo. Prvo knjigobežnico so v Zagorju dobili aprila letos. Postavila jo je Maja Zibelnik v Okrepčevalnici Vrt. Skoraj istočasno so februarja, ob Dnevu kulture, aktivisti Menjalnega kroga v Zagorju in Mladinski center Zagorje, začeli zbirati knjige za knjigobežnice in se dogovarjati za lokacije zanje. Predstavnik organizatorjev Matej Burkeljc je povedal, da se s knjigobežnicami menjalni krog širi. Te so »logična dopolnitev naših siceršnjih menjav na tržnici, ki potekajo vsako prvo soboto v mesecu že od začetka leta 2012. S knjigobežnicami v javni prostor vnašamo svežino in sporočamo osnovno vodilo menjalnega kroga. To je vzpodbujanje lokalne menjave in medsoseske pomoči. Ljudje nismo volki samotarji, smo družbena bitja in skupaj lažje spreminjamo sebe in svet na bolje. Na ruševinah starih paradigem gradimo nov svet.« Na sončno nedeljsko dopoldne, 3. avgusta, so na priložnostni slovesnosti v Baru Maln na Izlakah predstavniki mlade generacije Teodor in Eva Maurer ter Vanesa Makica položili knjige v tamkajšnjo knjigobežnico in Nataša Detič. Foto: URD tako simbolično pospremili na pot zagorske knjigobežnice, ki že stojijo, in tiste, ki še bodo. Organizatorji so ob tem pripravili glasbeno – literarni program. Med obiskovalci slovesnosti je bila tudi zagorska založnica Nataša Detič. Prinesla je roman Nisem Penelopa, vzela pa Ženska pisma Mance Košir. Knjigobežnice se ji zdijo »zelo dobrodošel projekt tudi s stališča založnikov. Pametno je, da ljudje čimveč berejo, ne glede na to, ali knjige kupijo, si jih izposodijo v knjižnici, ali pa kaj preberejo spotoma, ob kavi.« Polona Siter Drnovšek V občasni rubriki Verzi za dušo bomo objavljali pesmi zasavskih avtorjev. Kot prvi se predstavlja z aktualno pesmijo zagorski ustvarjalec Vlado Garantini, ki je svoje pesmi predstavil že v več pesniških zbirkah. Ljubitelji kulture ga poznajo tudi kot slikarja. Uživajte v hudomušni Vladovi pesmi. Naj bo to tudi povabilo ostalim avtorjem, ki menijo, da so njihove pesmi dovolj dobre za objavo, da nam pošljejo svoje verze ali nevezane pesmi. Ublast »Juhan, puvej nam, razlož, bil oberštajgar si naš, kuku de ta ublast, ta male ldi tku stiska, za gutanc tku drži.« ¸Ublast usaka je mal ud ldi, mal ud hudiča, pa mal ud Buga. Mure pa taka bit, de ma čimveč jajc, pa čimmajn rit. Narud brz ublasti je navadna čreda, tava, glida, pa nč na vid. Usaka ublast mure pufarbana bit, črna, rdiča, bela, narvečkrat pa šekasta, de lepš zglida. Usaka prejšna ublast je pu pravilu slaba, nova, mlada, pa fejst, dvobra, in udličn ulada. Ublast pu Europ, Amerik, pu celm svet, tud pu dolin Šenflorjansk glida, a ker je med narudam še velik megle, na mure purajtat usega. Ublast je kukr mugučen hrast, k ma ugromn vej, na ta zgurnih sedijo narbul zaslužni tiči, in se nardl vid, uni na spudnih se med sabi strašn rukajo, cufajo, kausajo, uni s tamočnimi repetnicami na zgurne zbežijo, ker tam sonce močnej sije in vičo čast dožvijo. A usaka ublast je kukr mast, se rada pukvar, pustane žautuva, dubi masu na glav, in tadi ma ublast ub seb narud, de jo z vej sklat in drugo pustav.¸ »Arduš, Juhan, ti s res udbit, pulitika je kurba, dejmo rej pit.« Vlado Garantini Kje so knjigobežnice? Okrepčevalnica Vrt, Mladinski center Zagorje, Slaščičarna Zarja, Bar Maln, Medijske toplice Kupon velja do 28. 8. 2014 Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni! UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust. Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 €) objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite strankam ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn? Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas. Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, na elektronski naslov: [email protected] ali po telefonu 03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure). NAJBOLJŠA ZABAVA V ZASAVJU ŽE 25 LET Verzi za dušo Teodor, Eva in Vanesa so prvi vložili knjige v knjigobežnico. Foto: URD ŠPORT 13 četrtek, 14. avgust 2014 Evropa ni prioriteta Rokometašice RK GEN-I Zagorje se že dva tedna pripravljajo na novo tekmovalno sezono. Slovenske podprvakinje letos čakajo boji na treh frontah. Igralska zasedba je doživela nekaj sprememb. Zagorjanke so priprave na novo sezono začele na zadnji julijski dan. Ob začetku trenažnega procesa so bile prisotne vse igralke, ki bodo v prihodnji sezoni nosile zagorski dres, razen Neže Mitruševske, ki je prve treninge izpustila zaradi osebnih razlogov. V zadnjih sezonah drugi najuspešnejši ženski rokometni kolektiv “Z optimizmom stopamo v novo sezono, kjer nas čakajo nastopi v treh tekmovanjih,” je pred izzivi, ki Zasavke čakajo v tekmovalni sezoni 2014/15, povedal predsednik zagorskega kluba Istok Cilenšek. “Prva prioriteta je državno prvenstvo, nato pokal Slovenije, zadnji cilj pa je pokal EHF, kjer smo že uvršče- Rokometni klub GEN-I Zagorje bo v soboto, 16. avgusta, organiziral mednarodni turnir Zagorska dolina 2014. Poleg domačega kolektiva bo na njem nastopal tudi RK Zelene doline Žalec in hrvaški ŽRK Koka iz Varaždina. Vodstvo RK Veplas Velenje je v zadnjem trenutku odpovedalo nastop na turnirju, v Zagorju pa bodo skušali namesto velenjskega kluba zagotoviti drugega kvalitetnega nasprotnika. Začetek turnirja bo ob 13. uri v zagorski športni dvorani. v Sloveniji se je po tednu dni vadbe v domačem okolju preselil v Kranjsko goro. Tam je bilo v ospredju izboljševanje fizične pripravljenosti, igralke pa so se po petih dneh na Gorenjskem v začetku tega tedna vrnile v zagorsko dolino. ni v tretji krog,” je sedmi sili načrte pred razkril Cilenšek. Na evropskih parketih bodo Zagorjanke težko dosegle odmeven rezultat, saj jih že v prvem letošnjem nastopu v mednarodni konkurenci čaka lanski finalist pokala EHF, danski Esbjerg. Nastopu v srednjeevropski ligi SEHA so se v klubu odpovedali. Trije odhodi, pet prihodov Nives Ahlin se je po 12 letih vrnila v domači klub. Foto: arhiv kluba Bojan Voglar v zadnjih sezonah s klopi uspešno krmari zagorsko rokometno barko: “Od igralk pričakujem maksimalno angažiranost in trdo delo. Do začetka državnega prvenstva nas čakajo tedni intenzivnega dela, predvidoma bomo odigrali 12 prijateljskih tekem,” je dejal strokovnjak, ki bo v novi sezoni lahko računal na pet novih igralk. V primerjavi Zagorjani v Metliko, Rudar z Britofom Naslednji konec tedna bodo s prvenstvenimi nastopi začeli tudi nogometaši obeh najboljših zasavskih klubov. Tako trboveljski Rudar kot Zagorje sta med favoriti za naslov prvaka v reorganizirani tretjeligaški konkurenci. V soboto, 23. avgusta, se bodo Zagorjani podali na neugodno gostovanje h Kolpi v Metliko, Trboveljčani bodo gostili kranjski Britof. Obe zasavski moštvi se bosta za uvod torej pomerili z novinci v ligi. Rudar pa ima ugoden razpored tudi v naslednjih dveh krogih, ko najprej potuje v Kočevje, nato pa doma pričakuje ekipo Šobec Lesce. Zagorjani še vedno iščejo kvalitetnega branilca, potem ko sta jih zapustila Denis Bašić in Nik Vodeb. Nekaj časa je s “proletarci” treniral Jure Brečko, nekdanji član Rudarja, a do dogovora ni prišlo. Trboveljčani so na prija- teljskih preizkušnjah pokazali dobro pripravljenost in se odlično kosali tudi z drugoligaši. Tudi oni pa se bodo morda še okrepili z enim napadalcem. Prvo mesto ne zagotavlja napredovanja V tretji ligi sedaj namesto 28 sodeluje kar 52 klubov, ki so razdeljeni na štiri geografska območja (vzhod, sever, center, zahod). Obe zasavski ekipi bosta nastopali v 3. SNL - center, obe imata ob slabši konkurenci kot v lanski sezoni možnost za preboj v 2. SNL. Vendar pa tudi prvo mesto v ligi ne zagotavlja napredovanja, saj se bo prvak 3. SNL - center za uvrstitev v drugo ligo pomeril s prvouvrščeno ekipo 3. SNL - zahod. Do lanske sezone je bila tretja liga razdeljena na dva dela (vzhod in zahod), Zagorje in Rudar pa sta že lani krojila vrh lestvice. Letos, ko je zara- Zagorje in Rudar se bosta med seboj pomerila v 12. in 25. krogu. Prva tekma bo v začetku novembra na stadionu Rudar, druga pa konec maja na Mestnem stadionu v Zagorju. Okrepitve v zagorskem taboru z vodstvom kluba (od leve proti desni): predsednik Istok Cilenšek, Kaja Voglar, Marija Obradović, Pia Golob, Nataša Ljepoja, Nives Ahlin in podpredsednik Matjaž Macerl. Foto: arhiv kluba GEN-I Zagorje v sezoni 2014/15: Vratarke: Andrea Perić (Hrvaška), Pia Golob, Ajda Zubak, Tea Cilenšek. Krilne igralke: Pia Ugrin, Jaša Vrbnjak, Janja Rebolj, Iza Bratec, Kaja Voglar. Zunanje igralke: Ivana Ljubas (Hrvaška), Neža Mitruševska, Teja Ferfolja, Marija Obradović (Srbija), Manca Jeglič, Tia Prašnikar, Nives Ahlin, Samira Smajlović. Krožni napadalki: Sanja Gregorc, Nataša Ljepoja. Trener: Bojan Voglar; Pomočnik: Jože Jeglič; Fizioterapevt: Luka Piškur; Vodja ekipe: Vlado Vajda Marija Obradović bo eno glavnih orožij Zagorjank v novi sezoni. Foto: arhiv kluba z lansko sezono je zasavsko zasedbo zapustila Neli Irman, ki je prestopila v zagrebško Lokomotivo, Voglar pa je ostal tudi brez Špele Okleščen in Tjaše Pikl, obe sta se preselili v Žalec. Slovenskim podprvakinjam so se pridružile tri mlade rokometašice. Vratarka Pia Golob in krožna napadalka Nataša Ljepoja sta v Zasavje prišli iz Celjskih mesnin, krilna igralka Kaja Voglar pa iz ekipe Zelene doline Žalec. Poleg treh mladenk se je Zagorjankam pridružila tudi izku- šena zunanja igralka Nives Ahlin, ki se je po 12 letih vrnila v matični klub. Največ pa v zagorskem taboru pričakujejo od Srbkinje Marije Obradović, prav tako zunanje igralke, ki je prišla iz beograjskega Milenijuma. Obradovićeva je tudi nekdanja mladinska reprezentantka Srbije. Ob njej ostajata tujki v ekipi ostajata hrvaški igralki Andrea Perić in Ivana Ljubas. S Krimom pred Esbjergom Prvo prijateljsko tekmo bodo Zagorjanke odigrale ta konec tedna, ko bodo na turnirju Zagorska dolina 2014 gostile RK Zelene doline Žalec in hrvaški ŽRK Koka iz Varaždina. Med drugim se bodo Zasavke odpravile še na en mednarodni turnir v slovaškem Hudoninu, prva uradna preizkušnja pa jih čaka šestega septembra, ko se bodo v tekmi za Superpokal Slovenije v Ilirski Bistrici pomerile z aktualnimi državnimi prvakinjami - rokometašicami Krim Mercatorja. Zatem se bodo Voglarjeve varovanke podale še na tradicionalni memorial Vinka Kandije v Ljubljani, sredi naslednjega meseca pa jih že čaka prva evropska preizkušnja. 15. ali 16. septembra se bodo v domači dvorani pomerile z Esbjergom, povratna tekma na Danskem bo na sporedu teden dni kasneje. David Buovski Jovan premaguje starejše S Koroške s štirimi medaljami V začetku avgusta je na Ravnah na Koroškem potekalo odprto državno prvenstvo (DP) v plavanju za kadete, mladince in člane. Barve trboveljskega PK Lafarge Cement so zastopali Nina Kos, Kaja Imperl, Urška Zupanc, Klara Volaj, Nejc Kos in Tilen Šintler. Skupaj so priplavali do šestnajstih finalnih nastopov, kar je osem več, kot jih je trboveljski klub zmogel lani. Šintler, sicer letnik 1998, je v mladinski konkurenci osvojil bron na 100 prsno in 400 mešano. Kos, ki je leto dni starejši od Šintlerja, pa je na 800 prosto in 1500 prosto priplaval do srebra. DB di reorganizacije v ligo vstopilo veliko moštev iz regionalnega ranga tekmovanja, bodo nasprotniki torej za odtenek slabši. Ob zasavskih rivalih se bodo za vrh predvidoma borili še nogometaši kranjske Zarice, ljubljanske Ilirije in Ivančne Gorice. V ligi bo nastopala tudi druga ekipa prvoligaša Kalcer Radomlje, ki pa v nobenem primeru ne more napredovati v višjo ligo. DB Konec julija je v Varšavi potekalo evropsko prvenstvo (EP) v speed badmintonu. Kot del slovenske reprezentance se ga je udeležilo tudi nekaj predstavnikov trboveljskega kluba. Največ je pokazal mladi Jaša Jovan. Petnajstletni Jaša Jovan letos prvič nastopa v kategoriji do 18 let, z odlično igro pa je presenetil skoraj vso konkurenco in na koncu postal evropski podprvak. Med svojim pohodom do finala je premagoval številne igralce, ki so na svetovni jakostni lestvici uvrščeni tik pod vrh. V osmini finala je ugnal Madžara Oliverja Vinzceja, v četrtfinalu Slovaka Adama Kakulo, v polfinalu pa je bil boljši od Nikole Kučine iz Hrvaške. V finalu je bil za Trboveljčana premočan Madžar Benc Palinkas, ki je slavil v dveh nizih (16:9, 16:11). Jovan je v letošnji sezoni na različnih turnirjih sicer že opozoril nase v konkurenci do 18 let, vendar pa je z drugim mestom presenetil vse. Mladenič se je lani v konkurenci do 14 let okitil tudi z naslovom svetovnega prvaka. Še sedem medalj Na EP so nastopili še trije člani ŠD Speed Trbovlje. Silvo Vidmar in Bojan Jerman sta tekmovala med posamezniki nad 40 let. Oba sta doživela podobno usodo. V svoji predtekmovalni skupini sta osvojila prvo mesto, nato pa sta izgubila v osmini finala. V najmočnejši moški konkurenci je izkušnje nabiral Alen Baumkirher, ki pa se med člani ni uspel prebiti iz skupinskega dela tekmovanja. Poleg Jovana so odličja osvojili tudi drugi člani slovenske reprezentance. Jasmina Keber je z novo odlično predstavo ubranila naslov članske evropske prvakinje med posameznicami, v kategoriji mešanih dvojic pa je skupaj z Matjažem Šušteršičem osvojila srebrno medaljo. V kategoriji do 14 let je Rebeka Škerl prav tako postala najboljša v Evropi, na tretjem mestu ji je družbo delala Gabi Droždan. Obe sta nastopili tudi v konkurenci mladinskih dvojic – Škerlova je z Danajo Knez osvojila srebro, Droždanova pa je v paru z Lori Škerl prišla do še enega brona. V kategoriji dečkov do 12 let je Jan Pirc postal evropski podprvak. ZT 14 ZA MLADE četrtek, 14. avgust 2014 V Zagorju smrkastični vrtec V prostorih nekdanje Lisce v Zagorju ob Savi bodo ponovno odmevali glasovi. A to ne bodo glasovi delavk, ki ob strojih razpravljajo o svojih pripetljajih, temveč glasovi otrok, ki bodo s prvim septembrom začeli obiskovati novo enoto Vrtca Zagorje, imenovano Smrkci. Odprli so ga na dan praznika občine Zagorje ob Savi, devetega avgusta. Novo enoto vrtca je na začetku poti pospremil Pihalni orkester Svea Zagorje, za zabavo pa sta poskrbela čarovnik Grega in Ribič Pepe. Vztrajna žabica iz Zagorja Župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan je zbranim povedal zgodbo o dveh žabicah, ki so ju vrgli v posodo mleka, od koder sta se trudili priplavati. Ena je že po kratkem času obupala in utonila, druga pa se ni dala. Plavala je, plavala in vztrajala, dokler ni iz mleka nastala smetana in je lahko prišla iz posode. “Ta, druga žabica je bila iz Zagorja,” je ob smehu in aplavzu zgodbo zaključil Švagan. Naslednja je pred množico stopila ravnateljica novega vrtca Tanja Ravnateljica Tanja Starc se je s simboličnimi darili zahvalila vsem, ki so prispevali k gradnji in delovanju vrtca. Foto: Martina Drobne Starc, ki se je zahvalila vsem, ki so prispevali k gradnji in delovanju nove enote vrtca. Vsak je v dar prejel smrkastičen portret – risbo sebe kot smrkca. Vrtec, centralna kuhinja in medgeneracijsko središče Na prireditvi so se izkazali tudi otroci iz Vrtca Zagorje. Foto: Joža Sotenšek Nagradni natečaj Naj fotografija letošnjih počitnic To poletje je sicer precej deževno, vendar lahko kljub slabemu vremenu naredimo kakšno odlično fotografijo s počitnic. V objektiv lahko ujamemo prave trenutke ležernih ali aktivnih počitnic, lepega sončnega oziroma deževnega dne, mirnega sprehoda po naravi ali divjanja po plaži ali kje drugje. Tudi doma, zakaj pa ne. Tudi tam so lahko počitnice zanimive in fotoaparat pri roki ravno v najboljšem mogočem trenutku. V Zasavskem tedniku razpisujemo nagradni natečaj za naj fotografije letošnjih počitnic. Finančna investicija v gradnjo nove enote Vrtca Zagorje je znašala 4,8 milijona evrov, od tega je bilo 1,8 milijona evrov evropskih sredstev, ostale tri pa je prispevala občina Zagorje ob Savi. Ravnateljica Tanja Starc je mnenja, da je bil ta denar dobro in koristno porabljen. “Kdo bi si želel boljše investicije v to prelepo zagorsko okolje?” se sprašuje. Z ravnateljico pa se o koristnosti gradnje nove enote vrtca očitno strinjajo tudi starši zagorskega naraščaja, saj bo prvega septembra vrata enote Smrkci prestopilo kar 222 otrok. Po prvotnih načrtih naj bi enota imela 10 oddelkov, vendar so zaradi velikega vpisa morali dodati še enajstega. V Smrkcih pa svojega mesta ne bodo našli le najmlajši, temveč bo v prostorih leta 2015 zaživelo tudi medgeneracijsko središče. “Sodelovanje s starejšimi, pravzaprav z vsemi generacijami, je Pustolovščina za vsakega Pustolovski park Geoss se nahaja v vasi Slivna v neposredni bližini geometričnega središča Slovenije. Obiskovalcem nudijo sprehod med drevesnimi krošnjami po petih trasah različnih težavnostnih stopenj s kar 72 različnimi elementi, ki jih pustolovke in pustolovci premagajo v dveh do treh urah. Pustolovščine parka so primerne za otroke od četrtega leta dalje in odrasle. Vedno vas bodo prijazno sprejeli izurjeni inštruktorji, ki bodo skrbeli za vašo varnost, med drevesi pa vas bo varovala oprema proizvajalcev Petzl, Singing rock in pa Climbing Technology. Park je zgrajen skladno z EU standardi in kot zagotavlja 100-odstotno varnost vseh obiskovalcev. Sodelujejo le mladoletni Sodelujte tudi vi! Le starost je omejena. Sprejemali bomo le fotke, ki so jih ustvarili mladoletniki. Torej, tisti, ki ste že polnoletni – v tem natečaju nimate kaj početi. Pošljite po vašem mnenju najboljšo fotografijo tega poletja na naš elektronski naslov: [email protected] in pokažite jo celemu Zasavju. Če bo izbrana vaša fotografija, bo vsakokratno listanje po časopisu še bolj zanimivo. Pri pošiljanju predlogov upoštevajte, da je treba fotografijo posredovati v jpg formatu in v čim boljši resoluciji. Ob fotografiji pošljite tudi osebne podatke, naslov in telefonsko številko. Bogate nagrade Fotke, ki jih bo izbral uredniški odbor časopisa, bodo bogato nagrajene. Z visokimi nagradami. Leteli bomo, lebdeli, se sprehajali, vpili in se smejali nad zemljo. Nagrade je namreč prispeval Pustolovski park Geoss. Prva nagrada: orjaška vstopnica – vključuje vstopnino v park in dva spusta po orjaškem flying foxu Druga nagrada: odrasla vstopnica – vstopnina v park za odraslega Tretja nagrada: spust po orjaškem flying foxu Vstopnina v park vključuje sprehod po petih trasah Pustolovskega parka Geoss in 72 plezalnih elementov. Orjaški spust pa je spust po najdaljšem flying foxu v osrednji Sloveniji v skupni dolžini 915 m. zelo pomembno in tega se močno veselimo,” dodaja Starčeva. Vrtec Zagorje bo v letošnjem letu doživel še nekaj sprememb. Enota Jurček, ki je le nekaj minut hoda stran od Smrkcev, se zapira. Občina namerava dodtrajano stavbo podreti, prostor pa uporabiti za širitev glasbene šole. Otroci, za tri oddelke jih je, bodo odslej obiskovali Smrkce. Prav tako se v novo enoto selita dva oddelka iz enote Center in dva oddelka iz Osnovne šole Ivana Skvarče. V Smrkcih bo tudi centralna kuhinja, kjer se bodo pripravljali obroki za več kot 600 otrok, vpisanih v Vrtec Zagorje. Ko je prišel čas, da sta ravnateljica in župan simbolično prerezala trak in otvorila vrtec, so v zrak poleteli zeleni, modri in beli baloni. Vsi, ki jih je zanimalo, kako nova enota izgleda od znotraj, pa so dobili priložnost sprehoditi se skozi prostore. Medtem ko so si odrasli Smrkce dodobra ogledali, so otroci preizkusili pripomočke, s katerimi se bodo od prvega septembra naprej lahko igrali vsak dan. Martina Drobne Rima se rima Občasno bomo tudi na strani za mlade objavljali pesmi naših bralk in bralcev. Tokrat predstavljamo pesem Damirja Beganovića, ki je doma v Hrastniku. Star je 33 let in dela kot pomočnik vzgojitelja v vrtcu Hrastnik. Napisal je že nekaj pesmic, ki so namenjene otrokom. Jaz otrok Za roko me primi, da na cesto ne stečem, poslušaj me zdaj, takole ti rečem. Taksen avto imel bi tudi jaz, a to le kaze moj pravi obraz. Dobro poglej me, saj sem otrok, malo sem skuštran in umazanih rok. Zobki so beli in smrkav je nos, o tem sta že čivkala vrabec in kos. Ta kos je črn kot maček Muri, ki me že čaka čez slabi dve uri. Morda sem pohodil kakšno mravljico a zdaj se mudi mi poslušati pravljico. Mogoče danes kakšna bo nova, kako po gozdu strašila je sova. Tu in tam rad koga ugriznem, od sladkih bombonov še raje se obliznem. Draga mami, prosim, ne zameri, zakaj mi razlagaš o naši atmosferi. V pustolovskem parku lahko posnamete tudi nagradno fotko. Foto: arhiv Pustolovskega parka Geoss Mladinski center Trbovlje, Hrastnik, Zagorje; Piramida Trbovlje, Zagorje; Mladinska knjiga Trbovlje, Zagorje; Knjžnica Antona Sovreta Hrastnik; Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi; Društvo prijateljev mladine Trbovlje; KBM Zagorje; Oskar (Trbovlje); Čudežna dežela (Zagorje). Saj mene to sploh ne zanima, raje povej mi od kje pride zima. Kaj pomeni, da imaš me rada, zakaj sploh očiju raste brada? Povej mi, kako se dotaknem belih oblakov, zakaj še nisem hitrih korakov. Najraje od vseh imam babice in tete, za njih sem se vedno najboljše dete. Z njimi hodim na dolge sprehode, ob jezeru hranim bele labode. Še bi govoril, a zdaj moram nehat, veke so težke in pričel sem že zehat. Damir Beganović ŽIVLJENJE 15 četrtek, 14. avgust 2014 Srebro v avgustu Foto: Ines Kolar. Foto: Neja Berger Je kozarec na pol poln ali na pol prazen? Vsi poznamo zgodbo o dveh možakarjih, ki sta različno videla isti kozarec. Eden od njiju je trdil, da je kozarec »na pol prazen«, drugi pa je zagovarjal trditev, da je kozarec »na pol poln«. Kdo je imel prav? Oba. Seveda pa je bil odgovor odvisen od njune perspektive in njunega pogleda na kozarec. Prejšnji teden sem se zjutraj prebudila in se oblekla za tek. Ko sem prišla pred blok, sem ugotovila, da prav na rahlo dežuje. Lahko bi se obrnila, šla nazaj v stanovanje in celo dopoldne tarnala, kako je to vreme muhasto, kako ves čas dežuje, kako človek v takšnem vremenu ne more početi ničesar … in tako bi se ujela v krog slabe volje in nizkih energij. Toda jaz sem se le nasmehnila in si rekla »Ni slabega vremena, je le slaba oprema,« in se odpravila na tek. Uživala sem v tem, kako mi je vsake toliko časa na obraz padla kapljica dežja, zraven pa sem občudovala naravo v vsej njeni veličini in mogočnosti. Domov sem prišla nasmejana, polna energije in dobre volje. Dragi moji, enako je z našimi življenji. Lahko tarnamo, kaj vse nam gre »narobe«, kako se na nas lepijo »negativni« dogodki in »negativni« ljudje, lahko pa se ustavimo in pogledamo, kaj vse lepega se nam dogaja v življenju in kako zelo srečni smo lahko zaradi tega. Boste rekli, da se vam ne dogajajo lepe stvari? Ne verjamem. Vprašanje je le, če jih skozi svojo slabo voljo uspete zaznati. Dajte, ozrite se naokoli… Presenečeni boste nad tem, koliko lepega nas obdaja. diamante. Nesrečnika sta si ravno takrat zavezala oči, da bi preizkusila, kako se bosta znašla, ko jima bo opešal vid. »Auč, auč, joj, prejoj!« sta tožila, hodeč bosonoga po diamantih, »kdo je bil tako nespameten, da je nasul kamenje na pot?« Odšla sta dalje, ne da bi vedela, kakšno priložnost sta zamudila. Srebro in diamanti v avgustu so polni vrtovi in polja, buče na milijon načinov, dolgi dnevi in kratke noči, vzpon na Kum in skok v Savo, sprehod z roko v roki in jutra, ko se nikamor ne mudi. In če prav pomislim, srebro leži po tleh celo leto, vsak mesec in sleherni dan. Le oči je treba odpreti. »Napiši kaj o tem,« je rekel Marko in se hudomušno nasmehnil. Pod nos mi je potisnil natiskano elektronsko sporočilo. Govorilo je o tem, da ima letošnji avgust pet petkov, pet sobot in pet nedelj. Ta pojav se zgodi enkrat v 832 letih in Kitajci ga imenujejo »žepi, polni srebra«. Ampak to še ni vse. Da bi se moji žepi napolnili s srebrom, moram to sporočilo poslati svojim prijateljem in čez štiri (zakaj ne pet?) dni me bo presenetil denar. Bolj kot teh avgustovskih pet me zanima človeško vraževerje. Saj veš, da ne more pomagati, pa vseeno pošlješ dalje. Obvezen pljunek čez ramo ob srečanju s črno mačko. Ko zapoje kukavica, roka samodej- no zleze v žep in išče drobiž. Potrkamo, ko povemo kaj dobrega (da nas ne slišijo demoni) in panično iščemo gumb (teh je na naših oblačilih vse manj) ob srečanju z dimnikarjem. Vraževeren je bil starodavni, prvinski človek. Nezmožen razložiti igro narave in karme je vzroke za srečo in trpljenje pripisal višjim silam, ki jih je oboževal in se jih hkrati bal. Očitno se nas nekaj tega še vedno drži. Vse v redu, dokler res ne verjamemo, da bomo z verižnim pismom obogateli. Žepi, polni srebra so me spomnili na priliko, ki pripoveduje, da se je Bog namenil olajšati življenje starima, revnima zakoncema. Na njuno vsakdanjo pot skozi gozd je nasul ALI STE VEDELI… Robida, rubus fructiosus l. Robida je super živilo. Foto: Jasmina Škrabar Robida je znana že iz časov, ko so po naših gozdovih še strašile čarovnice in ob polni luni plesale na Kleku s hudičem… Robidine liste so naši predniki uporabljali za odganjanje zlih duhov. Robida s svojimi trni opozori nase, če slučajno že prej nismo videli njenih temno modrih, skoraj črnih sočnih plodov. Plodovi so zaradi vsebnosti vitaminov (C, A, K), vlaknin, taninov, folne kisline, mangana in antocianinov – barvil, močni antioksidanti, ki nas varujejo pred prostimi radikali, ki posledično povečujejo možnosti za nastanek raznih bolezenskih stanj oz. vnetij. Polona Siter Drnovšek Poparek oz. čaj iz posušenih robidinih listov se je v ljudski medicini uporabljal za blaženje črevesnih težav. Na univerzi Siene v Italiji, so naredili raziskavo, ki je potrdila alternativo v primerjavi z antibiotiki proti bakteriji Heliobacter pryori. Prav tako pa nam čaj lahko pomaga pri odpravljanju aft, ki se pojavijo na ustni sluznici, za blaženje vnetega grla in za pospeševanje celjenja ran. Robido lahko tako glede na njene lastnosti uvrstimo med super živila. Jasmina Škrabar Ines Kolar Aforizmi Največ resnic izveš v otroških vrtcih. Enačba: Slovenec x Slovenec = Zavist2 Novodobni latinski pregovor: Prišel, videl, pokradel. Praljudje so nekdaj obirali kosti, zgodovina se ponavlja. Štručka s tunino Sestavine: 2 štručki 50 g tunine v olivnem olju (pločevinka) žlička majoneze 4 solatni listi 1 paradižnik sesekljan peteršilj sol in olje Slastno. Foto: Marija Razpotnik Za nadev z vilicami ali s paličnim mešalnikom zmiksamo tunino in dodamo ostale sestavine: majonezo, sesekljan peteršilj, sol in poper. Štručko prerežemo, obložimo s solatnimi listi nadevamo s tuninim nadevom in rezinami paradižnika. Po želji lahko štručki dodamo še sesekljano čebulo, kisle kumarice, svežo ali vloženo papriko, sveže narezane kumarice… Marija Razpotnik Rdeči Tajfel Luna nam je polepšala avgust. Foto: Metka Šum. Lep pozdrav in hvala za Zasavski tednik, ki tako redno prihaja do nas! V njem (četrtek, 31. 7. 2014) mi je ob prvem bežnem pregledu vse boljšega časopisa, največje zanimanje vzbudil članek Že peti oratorij v Zagorju ob Savi. Najprej pa seveda preberem uvodnik Marka Planinca. eliko je zanimivih in uspešnih ljudi v Zasavju, piše. Eden takšnih je prav gotovo gospod duhovni vodja kaplan Martin Golob. Zanimivo bi bilo izvedeti kako je uspel združiti 108 otrok in skoraj 40 animatorjev v tem razburkanem obdobju, ko naša vernost močno upada. Gotovo bo bralce Tednika zanimal ta »veliki« duhovnik. Intervju oz. pogovor bi z njim moral opraviti novinar vašega Tednika, ki je tudi sam sposoben pogovora z osebo iz slovenske Cerkve. Mogoče bi to najbolje opravil g. Plahuta, ki se je v številki 3 predstavil z všečnima prispevkoma. Napisati moram, da ne smemo pozabiti zaslug za oratorij tudi g. župniku Matjažu Križnarju. Ta je znal z mladimi že v začetku, pred 14 leti, ko je prišel v Zagorje. Poznan je po obiskih bolnih mladih ministrantov, ki se jih je spomnil, ko se jih ni spomnila posvetna veja družbe (šola…). Vsekakor nadaljujete s predstavitvami zanimivih ljudi iz Zasavja. Velko uspeha še naprej in hvala za vse lepe prispevke! Alfonz Ščurk – Fonzi iz Hrastnika Dva škrata V 5. številki Zasavskega tednika sta prikradla dva škrata. Fotografiji župana Matjaž Švagana na strani 15 niso delo Damirja Kozolića. Črno belo fotografijo je posnel Lovro Rozina, hranijo jo v arhivu občine Zagorje, iz njihovega arhiva je tudi barvna fotografija. Avtorjem in občini se iskreno opravičujemo. Uredništvo Zasavskega tednika Zasavski tednik za boljše Zasavje 16 ZABAVA četrtek, 14. avgust 2014 Zagorje je praznovalo Središče Zagorja je za en vikend ponovno postalo kraj zabave, druženja in dobre glasbe. Staro in mlado je zapustilo svoje domove, da bi se pridružilo slavju. Praznovanje zagorske noči, praznika občine Zagorje ob Savi, je namesto 9. avgusta potekalo teden prej, 1. in 2. avgusta. Kot vsako leto se je dogajanje začelo v petek, na Noč pred nočjo, vrhunec pa je doseglo na Zagorski noči v soboto. V duhu metala in klap V petek se je začelo dogajati popoldan, ko je v okviru Mlade zagorske noči na igrišču Partizan potekalo Nice3na3 tekmovanje v ulični košarki. Uro kasneje se je dogajanje prestavilo na ploščad pred muzejem, kjer je gledalcem zaigral Pihalni orkester SVEA Zagorje, Garda slovenske vojske pa je prikazala svojo usposobljenost. Ob osmih je središče znova postal Partizan. Gledalci so se s pijačami v rokah posedli na tribune ali pa so stopili pred oder, kjer so po strunah in bobnih udarili člani metalskih skupin Parliament Attack, Terminal disease in Trifail, plošče pa je zavrtel DJ Kodro. Ob uradnem začetku Noči pred nočjo je na odru pred Gasilskim domom zapela Klapa Sv. Florjan, ki je z nežnimi ritmi zvabila publiko na ples. Za plesno spremljavo je poskrbela tudi Klapa Cambi, še posebej divje pa so se oboževalci zavrteli ob glasbe znane srbske skupine Luna. Športno in glasbeno V soboto je bilo okrog tržnice Pod uro pestro že zgodaj zjutraj. Ob devetih se je namreč začel tradicionalni kolesarski vzpon na Zasavsko Sveto goro, ob isti uri pa se je na ploščadi tržnice zavrtel Menjalni krog. Tam so lahko udeleženci svoje izdelke zamenjali za “kuolme”, valuto kroga, te pa za izdelke drugih. Malo stran je potekala ustvarjalna delavnica, kjer so otroci barvali metuljčke in hobotnice iz papirnatih rolic. Barva je škropila tudi pri sosednji mizi, kjer so si mimoidoči lahko na obraz dali naslikati zanimiv motiv. Na Glasbenem živ žavu so najmlajši rajali z Damjano Golavšek. Točno opoldne so na ploščadi tržnice razglasili rezultate kolesarskega vzpona. Prvi trije, ki so se na Zasavsko Sveto goro vzpeli v manj kot šestintridesetih minutah, so bili Primož Roglič iz kluba Adria Mobil, Luka Pajek iz kluba Tektonik in Peter Zupančič iz kluba Kd Calcit Kamnik. S tem se Nori ambasador Včasih za koga rečemo, da je v kakšni firmi že praktično inventar. Ker je toliko let tam, da si ustanove že ne moremo predstavljati brez njega. Tako bi lahko rekli tudi za Pera Brkovića. Opravlja službo »hišnika« zagorskega delavskega doma. Že dolga leta. Tu se ni spremenilo nič. So se pa zadnja leta občutno spremenili njegov fizični izgled, njegova širša prepoznavnost in tudi njegova zdravstvena kartoteka. Pero Brković se je ob izdaji knjige Nori ambasador svoji ženi Mileni zahvalil z verzi, ki jih je napisal zanjo v posvetilu. Foto: TPK Leta 2007 je bil Pero težak 149 kilogramov, njegova raven sladkorja v krvi pa je znašala 39 mmol/l. Normalna raven po jedi znaša 7,8 mmol/l. Zaradi drastičnega nihanja ravni glukoze je nihal tudi njegov vid. Okulisti mu niso bili sposobni odmeriti pravilne dioptrije, zato se je usodnega dne brez očal odpeljal v Ljubljano na zdravniški pregled. Z motorjem. Še dobro, da je za njim sedela žena Milena, ki mu je brala znake in pravočasno zavpila, če je spregledal pešca na cesti. Praktično slep je tisti dan izvedel, da ima tako slabe izvide, da mu takole čez prst ostanejo – če ne bo nečesa spremenil – le še tri leta življenja. Pretresen je prisluhnil zdravnikom in začel hoditi. Hodil je in hodil. Od Doboja do Zagorja in nazaj. Hodil je ponoči in podnevi. In še hodi. Danes je dobrih 70 kilogramov lažji, njegova raven sladkorja je spet normalna. Postal je ambasador kampanje spreminjanja diabetesa, ki jo vodita Zavod Diabetes in revija Dita. Postal je tudi ambasador prijateljstva med občino Doboj, kjer se je rodil, in Zagorjem, kjer si je ustvaril družino. Njegova zgodba je zanimiva in navdihujoča. Čeprav jo rad pove, jo je želel skupaj s fotografijami povezati v lični paketek, ki ga lahko izroči tistim, ki mu stojijo ob strani in ga podpirajo. Izdal je knjigo. Njegovo zgodbo je napisala novinarka Dela Polona Malovrh. Nosi pomenljiv naslov: Nori ambasador. V četrtek, 31. julija, jo je predstavil v avli svojega kulturnega doma in bil navdušen nad občinstvom, ki so ga prišli poslušat. Ljudje ga imajo radi. Prišli so številni Zagorjani, zapel mu je Vlado Poredoš, prijazne besede so mu javno namenili direktor občinske uprave Zagorje Rudi Medved, aktualna varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in urednica revije Dita Darja Lovšin. Tatjana Polanc Kolander Zagorska noč je pritegnila veliko obiskovalcev. Foto: arhiv občine Zagorje športni del dogajanja še ni končal. Ob šestih popoldne je pred zagorsko tržnico svojo pot končala druga skupina pohodnikov, ki so se podali na pod od nogometnega igrišča Proletarec Zagorje mimov Vin in Vinske sklale do Kisovca in preko Repnika do tržnice Pod uro (prva skupina je izpred Proletarca odšla ob devetih, druga pa ob 16. uri). Hkrati so na cilj prihajali udeleženci 10. teka po Zagorski dolini, cici teka, otroškega teka in teka invalidov. Tek po Zagorski dolini je bil dolg 10 kilometrov in pol, ciciba- ni, stari do 7 let, so svojo pot začeli pri krožišču, otroci med 9 in 11 let so tekli izpred Gasilskega doma, otroci med 12. in 15. letom starosti so se v tek pognali v križišču v Toplicah, za invalide pa se je pot začela pri Zdravstvenem domu. Dve uri kasneje, ko so se športniki dodobra ohladili, so se lahko z ostalimi željnimi zabave z brezplačnimi korneti v rokah odpravili proti odru pred gasilskim domom. Tam so zapeli Koala Voice, mlada, a uspešna rock skupina, ki so jim po predstavitvi roko- metašic RK GEN-I Zagorje za sezono 2014/2015 sledili že tradicionalni Bohemi, srca žensk je ogrel Jan Plestenjak s svojimi značilnimi besedili in melodijami. Na koncu je publiko obnorela skupina Orlek. Nabito polno je bilo tudi parkirišče ob tržnici, kjer sta za glasbo poskrbela narodno zabavna ansambla Črički in Mladi Dolenjci ter Nuša Derenda s svojim bandom. V središču Zagorja do zgodnjih jutranjih ur ni zaspal prav nihče. Martina Drobne Odprla so se nebesa Poleg premogovništva je vse tri zasavske občine včasih povezovalo tudi steklarstvo. Zaradi premoga so se potujoče glažute iz gozdov selile k izvorom stalnega kuriva. Zrasle so steklarne v Zagorju, Trbovljah, nazadnje v Hrastniku. Steklarne so se ustalile, steklarji se niso mogli. Navajeni nenehnega popotovanja od glažute do glažute so na začetku moderne industrijske dobe ohranili nemirno kri in se selili za steklom širom Evrope in Bližnjega vzhoda. Vsepovsod je bila steklarna središče njihovega poklicnega, družinskega in družabnega življenja. Hrastničan Robert Sticher je s svojimi 86. leti enem najstarejših še živečih steklarjev. Robert Sticher pravi, da so steklarji včasih »čečkali«. Foto: Milko Plahuta Kdaj ste prišli v Hrastnik? V zgodnjih otroških letih se je naša družina iz Zagorja preselila v Hrastnik. Tudi mi smo bili »potujoči«, saj je oče iz prostranih pohorskih gozdov sledil steklu v Zagorje in potem v Hrastnik. Kje ste živeli? Družina je bila velika, za nas v delavskem naselju ni bilo primernega stanovanja. Poiskali smo si ga v prvem nadstropju kmečke hiše, v pritličju so bili še hlevi. Najemnino je plačala tovarna, kot tudi elektriko in mesečno merico premoga za ogrevanje. To je veljalo tudi za stanovanja v steklarski koloniji. Česa se najbolj spominjate iz svoje mladosti? »Sladkega Tončka«. Slaščičarja, ki je z Rudnika v »ta spodnji konec« z vozičkom vozil sladoled, kremšnite, piškote in druge sladkarije. Pa avtomata za sladkarije iz trafike pri železniški postaji, gradnje mostu čez Savo leta 1942 in velikega »fuzbal placa«, na prostoru, kjer danes stojita »stolpnici« na Kranjskem. Kdaj ste začeli delati? Leta 1943. Pri petnajstih. Kot večina mojih vrstnikov. Tisto leto je bilo čudno leto. Vsake toliko časa je namreč koga izmed sodelavcev zmanjkalo. Kasneje smo izvedeli, da so odšli k partizanom. Kakšna je bila Steklarna takrat? Začel sem z odnašanjem od peči na »virštat«. To sem počel nekaj let. Polovica zaposlenih je govorila nekakšno popačeno nemščino, občevalni jezik potujočih steklarjev, sestavljenih iz različnih narodov in narodnosti nekdanje Avstro ogrske. A si se jih hitro navadil. V tovarni je tedaj delovalo pet velikih peči s po osmimi lonci. Peči so kurili s premogovim plinom. Vsa proizvodnja je bila ročna s pihanjem. Najtežje je bilo napihovati balonske steklenice velikih dimenzij za shranjevanje kislin in lugov sosednje kemične tovarne. Kot zanimivost naj omenim, da so glinene lonce, v katerih se je talilo steklo, naredili kar doma, v posebnem oddelku. Tudi prve stroje za polavtomatsko in avtomatsko izdelavo steklenih izdelkov, popularno imenovane Lajka, po ruski psički, ki je koncem petdesetih let v vesoljski kapsuli obkrožila svet. Na takšnih strojih sem delal tudi sam. Kaj ste včasih jedli? Lahko bi rekel, da je bil glavni obrok na šihtu malica. Pri veliki peči so zaradi težkih pogojev delali od 4-ih zjutraj do 10-ih dopoldne. Malica je bila nekako ob pol osmih. Za malico je bil obvezno golaž. Meso smo kupovali pri Logarju. Drugače pa »krumpantoč«. Zelenjava nam je na vrtu za vogalom zrasla… So pa steklarji v ta namen tudi »čečkali«. Od tovarne so namreč dobili dovoljenje, da lahko nekaj steklovine odnesejo domov zase. To so navadno zamenjali za hrano na kmetih. Samo enkrat so se nam odprla nebesa. Neko nedeljo, ko je praznoval lastnik tovarne svojo 60-letnico, so okrog peči pekli na žaru. Mesa je bilo kot drv, pivo je obilno teklo. Otroci smo se pa s »krahrlom« nalivali. In kako ste preživljali prosti čas? Prostega časa je bilo med obema vojnama bolj malo. Vseeno je bilo nekaj športnih in kulturnih društev, kjer si se lahko sprostil, na primer steklarska godba na pihala, dramska skupina ali nogometno društvo. Milko Plahuta FOTOREPORTAŽA 17 četrtek, 14. avgust 2014 Medijske toplice nekoč in danes Gradnja starih toplic. Foto: Arhiv Bronislava Urbanije Gradnja olimpijskega bazena. Foto: Arhiv Bronislava Urbanije Otvoritev starih toplic. Foto: Arhiv Bronislava Urbanije Tihožitje. Foto: Arhiv Bronislav Urbanija Listje in luč. Foto: Arhiv Bronislav Urbanija Blišč starih toplic. Foto: Arhiv Bronislava Urbanije Blišč novih toplic. Foto: Arhiv Bronislava Urbanije Beda novih toplic. Foto: Arhiv Bronislav Urbanija Miza za štiri. Foto: Arhiv Bronislav Urbanija Bazen brez kopalcev. Foto: Arhiv Bronislav Urbanija Zasavski tednik za boljše Zasavje Lahko je drugače. Zumba v bazenu. Foto: Arhiv Bronislav Urbanija 18 OGLASNA STRAN četrtek, 14. avgust 2014 ZABAVA 19 četrtek, 14. avgust 2014 Nagradna križanka 6 6 PIVOVARNA V LJUBLJ. ZDRAVSTVENA USTANOVA LEKARNAR OKONČINA TRIZLOŽNA PESNIŠKA STOPICA GRŠKA ČRKA ŠVEDSKA ALPSKA SMUČ. ANJA PRAV TAKO (ZAS.) P. ZBOR V CERKVI PRITLIK. ZA POLTON ČLOVEK Z LJUDSTVO ZNIŽANI IZKUŠNJAMI NA FILIPINIH TON E NATRIJ KRAJ PRI LJUBLJANI KLADA ZA SEKANJE DRV VOJAŠKA FORMAC. HITLER. VOJSKE TARA (OKR.) KOŠ. LIGA V ZDA TALIJ ZASAVSKI VRH SLOVEN. VULKAN NA SOLMIZACIJIGRALKA FILIPI-NIH SKI ZLOG NATAŠA TIČ OSEBNI ZAIMEK EVGEN BERGANT IGRA S KARTAMI ORANJE VRSTA VOLNE ZAČETEK GESLA AGAVI PODOBNA RASTLINA VRH BLIZU KOPITNIKA PLAČILO PREK BANKE SLOVEN. POLITIK DUŠAN KONIČAST BORILNI MEČ NASPROTJE DOBREGA FR. SLIK. ALPHONSE SLIKAR (SLABŠ.) GRŠKA ČRKA SAMOST. PODJET. OKRASNI PTIČ IZPODNEBNIK AVTOM. OZN. ZA MADAGASKAR SLOVEN. IGRALEC BORIS SLOVEN. REŽISER VALTER IT. MOŠ. IME ATLETSKA DISCIPLINA SRED. BES. NIJBOER GLAS PRI SPROŽITVI »ŠAŠO« HRIBAR KIT. PRIPOVEDNIK VRH NAD SEVNICO AV. OZN. RIJEKE NEKD. NOR. SMUČ. SK. VEGARD ALUMINIJ Prejeli smo 88 rešitev za nagradno križanko 5. Nagrajenci bodo prejeli nagrade Zavoda za šport in Zasavskega tednika – vstopnice za kopanje v trbo- 7 4 7 6 3 5 9 8 4 3 5 1 2 3 5 1 8 2 6 9 7 2 9 8 7 4 1 6 5 4 7 6 5 1 9 2 3 5 1 9 2 3 7 4 8 8 6 2 4 7 3 1 9 7 3 5 1 6 2 8 4 1 4 3 9 8 5 7 6 3 7 2 4 8 9 2 9 9 4 2 5 Naslov: Tel.: Geslo: V Zasavju vas ni, če vas ni v Zasavskem tedniku! Svojo dejavnost predstavite Zasavju. 50.000 ljudi lahko vidi vaš oglas AETI (pritlikavo ljudstvo na Filipinih), EARLSSON (švedski politik Ingvar), NEVROPTERA (insekt z dvema paroma mrežastih, prozornih kril, npr. kačji pastir) 5 8 6 Ime in priimek: SLOVARČEK: 6 1 veljskem bazenu: Borut Klančar (Krištandolska c. 3, 1431 Dol pri Hrastnik), Dragica Judež (Dolenja vas 17, 1410 Zagorje ob Savi) in majica Jamatlona: Marjeta Malavašič (Pod gozdom 12, 1420 Trbovlje). Iskrene čestitke! Kupone s pravilno izpolnjenim geslom Križanke 6 pošljite na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali na elektronski naslov (obvezno tudi tu napišite naslov in tel. številko) [email protected] do prve srede po objavi križanke. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli nagrade Zasavske turistične organizacije (knjiga Poglavja iz Zasavja, predpasnik V tri krasne in majica V tri krasne). 8 4 5 1 2 UČENJE JAPON. IGRA PROTESTANTSKI CERKOVNIK 3 2 VEZNIK ZVIŠANI TON E EGIPČANSKI BOG SONCA 8 9 TITAN ZEMLJEVID (ANGL.) ŠPANSKI PESNIK FEDERICO LORCA Geslo: Ohladimo se 8 FRIDOLIN MAJHNA IKRA 6 VRH NAD HRASTNIKOM OKR. ZA DEV. OTO. OKENSKO KRILO SILICIJ POLITIK LUKA POVRŠINSKA MERA RADON Sudoku 6 3 ČASOVNA ENOTA ROMAN VODEP ENAKA SAMOGL. 2. IN 4. SAMOGLASNIK OSLOV GLAS at, Adam, tlačilka, RK, ime, kem, vdor, večkrat, ata, Ohladimo se 2 AVT. OZ. ROMUN. KIT. IGR. GONG HRVAŠKA PLAVALKA GLIGORIO AN. GLAS. RINGO 3 Rešitev nagradne križanke št. 5: ippon, vivo, nravi, oder, seno, jez, Medijske, uk, tara, ar, zvok, Ed, podtlak, ion, modelar, škarpa, NRT, SB, uporaba, Anzelm, Ik, Atle, naborek, Opie, Karajan, AL, ala, ŠM, UC, nula, ar, nat, Čemšenik, načo, Iliada, Ilič, Ado, opica, octavia, Rimske, jasa, Ron, Toplice, VRH BLIZU ČEMŠEN. PLANINE SUPERSILA VRH BLIZU SENOVEGA AVTOM. OZN. ZA NIZOZEMSKO SREDIŠČE HERCEG. KAČJI PASTIR NADALJEVANJE GESLA ARITMETIČNA ENOTA LIECHT. SMUČAR WENZEL ŠVEDSKI POLITIK INGVAR AKCIJA MED NOB 8 SL. PESN. STANKO VRŠILEC DOLŽN. AM. NOČNI DALJNOG. NASAD OB HIŠI 6 IVAN JANŠA OPOMBA 4 NASLOV PREŠERNOVE PESMI KREACIJA, STVARITEV 7 LITIJ KRAJ NAD PORTOROŽEM ČE 1 OKVARA STAREJŠI (OKR.) POGAŠEN DELEC PREMOGA MEDICA JUGOSL. VARNOS. OBVEŠ. SLUŽBA ANTIČNO MESTO V MALI AZIJI 18.000 izvodov prejmejo zasavska gospodinjstva 15 evrov je vredna najcenejša predstavitev 14 dni boste na ogled celemu Zasavju Oglašujte v Zasavskem tedniku [email protected] Trženje (03-56-60-561) ob delavnikih od 9. do 14. ure. 20 ZADNJA četrtek, 14. avgust 2014 NOVO - Avtopralnica najboljše vseh svetov preizkusite jo v AH KRŽIŠNIK +5 letna garancija že od 13.990 EUR Prenovljeni KIA Sportage 7-letna garancija - avtomatska pralnica - možnost self-service - ročno pranje - poliranje vozil - voskanje - pranje podvozja - magična pena - globinsko čiščenje Avtopralnica krzisnik Suzuki Sx4 S-CROSS Unovčite svoje jokerje in pridobite najboljšo ceno! Nepremagljivi pogoji financiranja! Akcija popust + tretjine brez obresti* Avtohiša Kržišnik Zagorje 30 LET Uradna�poraba�goriva:�3,9�-8,4�l/100km;�emisije�104-200�g/km�����*�preverite�pogoje�brezobrestnega�financiranja�pri�prodajalcu.�Količine�vozil so omejene! nov{ m{zd{ 3 S SKYACTIV TEHNOLOGIJO Avtohiša Kržišnik Selo 65 | 1410 Zagorje | Tel: 03-56-66-500 www.avtohisa-krzisnik.si Avtohiša Kržišnik, Roman Kržišnik s.p., Selo 65, 1410 Zagorje Kdor prej pride, prej melje Iznajdljive in z energijo polne sodelavce na področju trženja vabimo, da sooblikujejo vsebino časopisa Zasavski tednik. Svoje ponudbe za sodelovanje pošljite na [email protected] Lahko pokličete tudi na (03-56-60-561) ob delavnikih od 9. do 14. ure. Sodelujte, oblikujte vsebino vašega časopisa Pri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v naših krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin. Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite na naš elektronski naslov ([email protected]), ali pa nas pokličite vsak delovni dan od 9. do 14. ure (03-56-60-561). Izjemni dosežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, kulturni in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v društvih, največji goban - zanima nas vse. Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja poslanih prispevkov. Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak dan se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Objavljena položnica je le primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na banki. Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo pa ga radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Nekateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali. Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete 10 evrov na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku in na internetni strani. Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave v ZT. Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom. Uredništvo Zasavskega tednika Podporniki Zasavskega tednika (prispevki od 10 do 50 €, objavljeni po datumu podporništva) Andrej Zdovc, Karolina Bartol, Marija Vučetič, Matjaž Merzel, Emil Štern, Matej Sešlar, Miroslav Štrajhar, Ivan Restar, Hermina Umek, Zvezdana Lamovšek, Ivan Žolgar, Jasna Gabrič, Franc Koprivšek, Alenka Knez, Anton Lisec, Nataša Lipovšek, Leopold Drobne, Davor Golob, Lijana Vidic Ristič, Tine Lenarčič, Marjeta Lanišnik, Boštjan Zupan, Stane Cenc. Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori. Vsem iskrena hvala. Uredništvo Zasavskega tednika
© Copyright 2024