REZULTATI POSLOVANJA GOSPODARSTVA NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC IN SPODNJE SAVINJSKE DOLINE V LETU 2013 – Dopolnjena verzija ŽALEC, maj 2014 1 VSEBINA 1. UVOD 1.1. Splošno o vsebini informacije 1.2. Gospodarske razmere v Sloveniji v letu 2013, regiji, Spodnji Savinjski dolini in v občini Žalec 2. OSNOVNE ZNAČILNOSTI GOSPODARJENJA V LETU 2013 Z VIDIKA GIBANJA ŠTEVILA SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN GOSPODARSKIH DRUŽB TER Z VIDIKA GIBANJA ZAPOSLENOSTI 3. 3.1. 3.2. 3.3. 3.4. REZULTATI POSLOVANJA PODJETNIKOV V LETU 2013 Ekonomska moč Savinjske regije in Občine Žalec Prihodki Odhodki Poslovni izid 4. ZAKLJUČEK 5. PRILOGE VIRI: - FI-PO AJPES AJPES - Informacija o poslovanju gospodarskih družb v RS v letu 2013 AJPES Izpostava Celje - Rezultati poslovanja samostojnih podjetnikov na območju Savinjske statistične regije v letu 2013 AJPES Izpostava Celje – Rezultati poslovanja gospodarskih družb na območju Savinjske statistične regije v letu 2013 AJPES Izpostava Celje – Rezultati poslovanja samostojnih podjetnikov na območju občin, ki jih pokriva AJPES, izpostava Celje, v letu 2013 UMAR – Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2014 Podatki ZRSZ Podatki SURS RS 2 1. UVOD 1.1. Splošno o vsebini informacije V informaciji o rezultatih poslovanja gospodarstva v Občini Žalec smo za leto 2013 lahko predstavili okvirno sliko poslovnega izida samostojnih podjetnikov posameznikov in gospodarskih družb, ki poslujejo na območju občine na podlagi finančnih podatkov AJPES, statističnih podatkov SURSA, podlagi podatkov Zavoda RS za zaposlovanje in nekaterih napovedi urada UMAR. Prvotno nastalo gradivo je v tej obliki sedaj nekoliko dopolnjeno še z podatki iz AJPES-ovih poročil »Rezultati poslovanja samostojnih podjetnikov na območju Savinjske statistične regije v letu 2013«, »Rezultati poslovanja gospodarskih družb na območju Savinjske statistične regije v letu 2013«, »Rezultati poslovanja samostojnih podjetnikov na območju občin, ki jih pokriva AJPES«, ki jih je AJPES letos izdal nekoliko kasneje, zato v izvirni verziji tega Poročila niso bila obravnavana. Ključni podatki o doseženih rezultatih v letu poslovanja so prikazani v dveh tabelah na koncu poročila, iz katerih smo črpali tudi nekatere vhodne podatke za grafične prikaze, ki spremljajo tekstualni del te informacije. Kjer je bilo to možno pa smo rezultate na ravni občin primerjali s kazalniki na ravni subregije Spodnje Savinjske doline, Savinjske regije in Slovenije. 1.2. Gospodarske razmere v Sloveniji v letu 2013, regiji, Spodnji Savinjski dolini in v občini Žalec Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj je bila v lanskem letu 2013 inflacija (2,3 %) in ji bila zaradi nadaljnjega padca gospodarske aktivnosti sicer nižja kot leto poprej. V prvih osmih mesecih leta je bila inflacija, kljub julijskemu dvigu DDV, nižja kot v enakem obdobju lani, kar povezujemo z nadaljnjim znižanjem gospodarske aktivnosti in s tem povezanim poslabšanjem razmer na trgu dela. Slednje je tudi glavni razlog za omejen prenos dviga DDV v končne cene. Inflacija naj bi ob šibkem okrevanju gospodarske aktivnosti in predvideni nadaljnji odsotnosti cenovnih šokov iz mednarodnega okolja ostala nizka tudi letos in prihodnji dve leti. Tudi zaposlenost se je v vseh dejavnostih zaradi padca gospodarske aktivnosti in visokega prehoda v neaktivnost ter javnofinančnih omejitev v začetku leta občutno zmanjšala, njeno zmanjšanje pa lahko po napovedih UMAR-ja pričakujemo tudi prihodnji dve leti. Padec bruto domačega proizvoda je bil lani v letu 2013 (-1,1 %) predvsem zaradi rasti v zadnjem četrtletju občutno manjši kot leta 2012; ob okrepljeni rasti izvoza je k temu prispeval tudi manjši padec domače potrošnje. V povprečju prvih treh četrtletij lani je bil medletni padec BDP podoben kot v predhodnem letu. Izvoz je bil tudi lani dejavnik, ki je pomembno pozitivno prispeval k spremembi BDP, njegova rast pa se je ob okrevanju gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah okrepila. Investicije so prvič po štirih letih beležile skromno rast, in sicer kot posledica naložbe v večji energetski objekt in povečanja državnih investicij ob koncu leta, zasebne investicije pa so se po naši oceni tudi lani zmanjšale. Padec domače potrošnje je bil lani manjši kot leto pred tem in se je ob manjšem realnem zmanjšanju razpoložljivega dohodka upočasnil, padec državne potrošnje pa se je še nekoliko poglobil. 3 Ob zmanjšani negotovosti v mednarodnem in domačem okolju lahko letos pričakujemo, da se bo zaradi nadaljnje krepitve rasti izvoza in upočasnitve padanja potrošnje gospodinjstev bruto domači proizvod letos povečal za 0,5 %. Slabši položaj Slovenije na mednarodnih finančnih trgih je zaostril dostop do tujih virov financiranja, zadolževanje pa je bilo neugodno – večinoma na kratki rok. Tudi razmere v domačem finančnem sistemu so močno »oklestile« obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem. Zaradi insolventnosti se je povečalo tudi število izbrisanih poslovnih subjektov in število prisilnih poravnav. Premajhna konkurenčna sposobnost nacionalnega gospodarstva in visoka davčna obremenitev dela sta se lani odražali v močnem poslabšanju razmer na trgu dela, posledica pa je zmanjšanje zaposlovanja v vseh dejavnostih zasebnega sektorja. Stopnja registrirane brezposelnosti se je povečala in je po podatkih Statističnega urada RS ob koncu leta 2013 na območju 23 občin celjske regije znašala 14,2 % (leto poprej pa 13,8 %), oziroma 16.956 registriranih brezposelnih oseb (leto poprej 12.488 registriranih brezposelnih oseb). Na območju celotne države je bilo ob koncu lanskega leta brezposelnih 12.4015 oseb (leto poprej 118.061) oz. 13,5 % delovno aktivnega prebivalstva (leto poprej 13 %). Občina Žalec se lahko v letu 2013 pohvali z na ravni regije usklajeno rastjo števila podjetij, ki je hkrati tudi nekoliko hitrejšo kot je na državni ravni; nadalje z večjim deležem števila zaposlenih, kot v regiji in s hitrejšo rastjo prihodkov samostojnih podjetnikov kot v državi in regiji. 2. OSNOVNE ZNAČILNOSTI GOSPODARJENJA V LETU 2013 Z VIDIKA GIBANJA ŠTEVILA SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN GOSPODARSKIH DRUŽB TER Z VIDIKA GIBANJA ZAPOSLENOSTI 4 Občina Žalec beleži pozitiven trend rasti števila prebivalcev v celotnem obdobju 2004-2012, v kriznih letih 2009 in 2010 je bil prirast prebivalstva celo večji leto kot pred tem, nato pa se je v letu 2011 rast števila prebivalcev umirila, a vseeno vseskozi rahlo povečevala – v letu 2012 celo hitreje kot leto poprej. V zadnjem letu 2013 se je trend rasti prebivalstva Občine Žalec po vseh predhodnih letih obrnil navzdol, število prebivalstva se je začelo zmanjševati. Kot enega od dejavnikov za negativno rast lahko navedemo tudi odseljevanje zaradi slabe gospodarske situacije in vedno večje brezposelnosti. K sliki gospodarskih gibanj se dodaja sliko o rasti prebivalstva zato, ker je zagotovo eden od pomembnih pokazateljev korelacije med rastjo prebivalstva in gospodarskim razvojem lokalne skupnosti – zlasti z zornega kota nadaljnje razvojne perspektive Občine Žalec. H globalni sliki kazalnikov, prikazanih v nadaljevanju, je potrebno dodati tudi podatek, da se je lani, ob nadaljnjem krčenju gospodarske aktivnosti in znižanju cen surovin, inflacija občutno znižala kljub dvigu stopenj DDV. Cene življenjskih potrebščin so bile decembra lani medletno višje za 0,7 %25, kar je kljub relativno visokemu prispevku davčnih ukrepov26 bistveno manj kot v predhodnem letu (2,7 %). To povezujemo predvsem z nadaljnjim krčenjem gospodarske aktivnosti in povezanim poslabšanjem razmer na trgu dela. Podatke iz letnih poročil za leto 2013 je AJPES-u predložilo 801 samostojnih podjetnikov in 607 gospodarskih družb oziroma skupno 1.408 podjetij, kar je v povprečju za 0,1% več kot leto poprej. Od tega je bilo le 0,07% velikih, 0,78% srednjih, 3,9% malih in kar 95,67% mikro podjetij. Število slednjih v zadnjih letih približno enakomerno narašča. Medtem je opaziti, da se je število malih podjetij z do 50 zaposlenimi v lanskem letu zmanjšalo za skoraj 11% (za 14 podjetij) in podoben trend zmanjšanja je bil zaznaven med leti 2009 in 2010. Srednje velikih podjetij je v letu 2013 v Občini Žalec v primerjavi s predhodnim letom manj za 1 podjetje in ta trend zmanjševanja števila srednje velikih podjetij z do 250 zaposlenimi je zaznaven in enak že od leta 2008, kar je najverjetneje močno korelacijsko povezano z začetkom vsesplošne gospodarske krize. 5 Število podjetij (g.d. in s.p.) v Občini Žalec po velikosti velike srednje male mikro 2007 2008 2009 2010 2011 2 2 2 1 18 18 16 70 72 1129 1181 6 2012 2013 1 1 1 16 14 12 11 71 67 67 61 55 1238 1275 1309 1333 1347 Občina Žalec ima torej v celotnem obdobju 2004-2013 pozitiven trend rasti skupnega števila gospodarskih družb, kar je zagotovo prispevalo tudi k podobno pozitivnim trendom na ravni celjskega območja in območja celotne Savinjske regije. Medtem ko je število samostojnih podjetnikov v obdobju 2004-2012 še počasi naraščalo, lani v letu 2013 pa že beležimo rahel upad števila samostojnih podjetij in sicer za 1,7 odstotne točke. Za razliko od regijskih kazalcev je sicer tudi v Občini Žalec opaziti določeno nihanje števila zaposlenih, ki je posledica občutljivosti podjetij na tržne razmere, toda ta nihanja so bila v Žalcu bistveno manj izrazita kot na ravni območja regije ali Spodnje Savinske subregije. Zmanjšanje števila zaposlenih, ki je posledica tendence zmanjševanja stroškov delovne sile, je bilo v Občini Žalec še posebej izrazito v letu 2010, v letu 2012 je bilo zaznati nekoliko večje zmanjšanje zaposlenih kot leto poprej (indeks 2011=98,7 ; indeks 2012 = 96,3 ; indeks 2013 = 96,8), predvsem na račun povečanja števila zaposlenih pri samostojnih podjetnikih, čeprav se je paradoksalno število s.p. podjetij v letu 2013 realno. Število gospodarskih družb se je v občini Žalec v letu 2013 realno glede na leto 2012 nekoliko povečalo, število zaposlenih v teh podjetjih pa je dejansko upadlo. 7 Spričo teh dejstev lahko ponovno, kot leto poprej sklepamo, da se je v zadnjem letu del problematike večje izgube delovnih mest pri g.d. reševal skozi večje samozaposlovanje preko s.p.-jev, kar pa vseeno ni bilo dovolj, da bi se trend skupnega števila zaposlenih obrnil na pozitivno stran. Gospodarsko stanje odražajo tudi podatki o gibanju brezposelnosti. Stopnja registrirane brezposelnosti se je na območju Savinjske regije sredi leta 2013 povečala za 1,4 odstotne točke na 13,6% (2012 = 12,2%), oz. je bilo registrirano brezposelnih 16.183 oseb (2012 = 14.668 oseb), medtem ko se je stopnja brezposelnosti na območju celotne države povečala za 1,3 odstotne točke in je bilo sredi leta 2013 brezposelnih 106.603 oseb oz. 7,5 % delovno aktivnega prebivalstva. Po napovedih naj bi se zaostrovanje razmer na trgu dela nadaljevalo tudi letos (vendar manj kot lani !), kar bo povzročilo še dodatno rast brezposelnosti. V Občini Žalec je bila v letu 2013 slika brezposelnosti bistveno bolj neugledna kot leto poprej, izhajali pa smo iz stanja, ki je bilo (in je še vedno) nekoliko slabše od povprečja, kar se je v lanskem letu 2013 odrazilo na opazno višji stopnji brezposelnosti, kot je v slovenskemu povprečju. V letu 2013 je torej stopnja brezposelnosti Občine Žalec (za razliko od predhodnega bolj optimističnega leta) narasla nad regijsko povprečje (za 1,3 odstotne točke). Relativno dolgo obdobje krize je lani še izraziteje poslabšalo materialni standard prebivalstva, temeljni vzrok zanj pa je upad zaposlenosti, ki je bil lani največji v celotnem obdobju od začetka krize. Tako se je na primer v Sloveniji stopnja brezposelnosti od 11,5% po stanju 30.6.2012 povečala na 12,8% po stanju junij 2012, v Savinjski regiji se je v enakem obdobju povečala z 12,2% na 13,6%, v Občini Žalec pa od 12,1% na 14,9% - torej je brezposelnost že nad regijskim povprečjem in tudi občutno nad republiškim povprečjem. Zaključimo lahko, da je bilo vsesplošno slabo gospodarsko situacijo v Sloveniji lani vsaj po stopnji brezposelnosti še bolj občutiti v Občini Žalec, čeprav je skupno število podjetij upadlo manj kot v državnem povprečju. 8 LETO 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 STOPNJA BREZPOSELNOSTI NA DAN 30.06. (Občina ŽALEC) 14,20 15,60 12,90 10,10 8,70 11,10 12,10 13,60 12,10 14,90 STOPNJA BREZPOSELNOSTI NA DAN 30.06. (SLOVENIJA) 10,20 9,80 9,30 7,50 6,20 9,10 10,50 11,40 11,50 12,80 Število registrirano brezposelnih oseb po spolu, december 2013 Urad za delo UD Celje UD Laško UD Slovenske Konjice UD Šentjur UD Šmarje pri Jelšah UD Žalec OS Celje Slovenija Moški 2.305 596 735 579 915 1.374 6.504 63.211 Ženske 2.279 555 729 627 1.073 1.241 6.504 54.850 Skupaj 4.584 1.151 1.464 1.206 1.988 2.615 13.008 118.061 Na območju Urada za delo Žalec sicer, podobno kot v povprečju na območju Zavoda za zaposlovanje RS – Območne službe Celje, prevladujejo moški, a je delež brezposelnih žensk v skupnem številu brezposelnih na našem območju s 47,45% med najmanjšimi v Celjski regiji. Več žensk kot moških je med brezposelnimi po stanju december 2012 le na območju Urada za delo Laško. Delež žensk med vsemi zaposlenimi je tako na območju Urada za delo Žalec celo manjši kot znaša regijsko povprečje ter je obenem skoraj izenačen z državnim povprečjem. 9 3. REZULTATI POSLOVANJA PODJETNIKOV V LETU 2013 3.1. Ekonomska moč Savinjske regije in Občine Žalec Delež ekonomske moči gospodarskih družb savinjske regije v Sloveniji Savinjska regija dosega v Sloveniji okrog 10 % moči. V preteklem letu je v regiji poslovalo 9,6 % vseh gospodarskih družb, ki so zaposlovale 12,6 % zaposlenih in ustvarile dobro desetino vseh prihodkov ter 12,9 % dodane vrednosti. Glede na dosežen poslovni rezultat so družbe v regiji svoj položaj v primerjavi z vsemi družbami v Sloveniji poslabšale. Delež dobička se je zmanjšal za 0,4 odstotne točke, delež izgube pa povečal kar za 1,9 odstotne točke. Več kot polovico izgube je ustvarilo le nekaj večjih družb v regiji. Tako lahko zaključimo, da je Savinjska regija v tem letu celo nekoliko izgubila na ekonomski moči v primerjavi s Slovenijo. Z vidika dejavnosti družb je tako kot v preteklih letih tudi v letu 2013 najmočnejši sektor industrije in gradbeništva, ki je ustvaril tri petine vseh prihodkov regije in daleč največ prihodkov od prodaje na tujih trgih (85,5 %). V okviru tega sektorja so po izvozni realizaciji izstopale družbe s področja predelovanih dejavnosti, ki so realizirale 83,9 % vsega izvoza, delež pa se je glede na leto 2012 še okrepil, saj so povečale obseg ustvarjenih prihodkov na tujem trgu realno za 4,5 %. Med temi družbami so več kot polovico obsega prihodkov od prodaje na tujem trgu ustvarile družbe, ki so bile uvrščene v dejavnosti proizvodnje kovin, kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav ter dejavnosti proizvodnje računalnikov, elektronskih, optičnih, električnih izdelkov ter elektronskih naprav. Družbe iz sektorja storitev so v preteklem letu glede na leto 2012 ustvarile realno za 4,0 % manjši obseg prihodkov. Dvakrat toliko pa so se zmanjšali prihodki od prodaje na tujem trgu. Delež regijskega izvoza teh družb je znašal 14,5 %, od tega so največ realizirale družbe, uvrščene v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil. Tri petine tega izvoza so ustvarile na trgu EU. 10 Delež ekonomske moči samostojnih podjetnikov savinjske regije v primerjavi s Slovenijo v letih 2009 do 2013 Medsebojna primerjava ključnih ekonomskih kategorij podjetnikov in družb na območju savinjske regije 2013 izraža malenkostno krepitev ekonomske moči v prid podjetnikom. Podjetniki v regiji so: - ugotovili 20,3 % dobička družb (leto prej 18,6 %); - »pridelali« 2,3 % izgube (v letu 2012 dobre 4 %); - ustvarili 9,4 % vseh prihodkov (enako kot predlani); - ugotovili 8,8 % vseh odhodkov (predlani 9 %); - poslovno aktivnih podjetnikov je bilo 45 % več kot družb, njihov delež se od leta 2009, ko je znašal 63 %, postopoma znižuje. V savinjski regiji je lani poslovalo 12 % vseh slovenskih podjetnikov. Delež podjetnikov kot tudi deleži ekonomskih kategorij so se v primerjavi z letom 2012 večinoma zvišali, obenem pa se je zmanjšal delež izgube. To pomeni, da so podjetniki savinjske regije v primerjavi s celotno slovensko podjetniško populacijo po večletni slabitvi oz. stagnaciji lani le uspeli nekoliko povečati svojo ekonomsko moč. Največji delež podjetnikov savinjske regije (70%) se je ukvarjal s storitvenimi dejavnostmi, v tem sektorju je podjetnik zaposloval povprečno 0,58 delavca. V sektorju industrije in gradbeništva je poslovalo 29 % podjetnikov, podjetnik pa je zaposloval povprečno 1,2 delavca. Delež podjetnikov in zaposlencev v sektorju kmetijstva je obsegal slab odstotek. Primerjava deležev podjetnikov in zaposlenih po sektorjih pokaže, da se v zadnjem 5-letnem obdobju sektor industrije in gradbeništva postopoma krči, medtem ko se v sektor storitev vključuje čedalje več podjetnikov. V kmetijstvu teh odstopanj praktično ni. 11 Delež ekonomske moči gospodarstva Občine Žalec v Savinjski regiji Število G.D. ali Št. zaposlenih v S.P. Prihodki g.d. in s.p. g.d. in s.p. Odhodki g.d. in s.p. POSLOVNI IZID SKUPAJ za G.D. ali Podjetnikov dohodek / negativni poslovni izid za S.P. (v EUR) Leto 2012 2013 2012 2013 2012 2013 2012 2013 2012 2013 Občina Žalec 1.409 1.408 4.392 4.252 617.065.955 590.331.765 608.279.724 621.607.301 8.786.231 -1.315.136 Savinjska regija 14.353 14.362 62.910 60.359 8.718.057.723 8.629.868.166 8.613.182.291 8.610.797.166 104.875.432 19.071.000 Delež (%) podjetij Občine Žalec v Savinjski regiji 9,82 9,80 6,98 7,04 7,08 6,84 7,06 7,22 8,38 / Primerjava med ekonomsko močjo gospodarstva Občine Žalec (skupaj s.p. in g.d.) v primerjavi s predhodno predstavljeno Savinjsko regijo nam pokaže, da gospodarstvo v občini, v kateri živi dobrih 8,2 % vseh prebivalcev regije, dosega: nadpovprečni delež po številu zaposlenih v G.D. in S.P. (9,80% leta 2013), toda podpovprečne deleže v letu 2013 v številu rasti vseh podjetij, v skupnih prihodkih in odhodkih, pa tudi po poslovnem izidu. Z rahlim optimizmom opažamo dejstvo, da se je delež občine Žalec po številu zaposlenih v podjetjih v letu 2013 zmanjšal manj kot v predhodnem letu. Zmanjšanje zaposlenih je bilo v povečani meri še vedno opaziti na strani gospodarskih družb, ki so se očitno prilagajale gospodarskim razmeram na trgu skozi optimizacijo svojih zaposlenih (v predhodnih letih so na zmanjšanje zaposlenih močno vplivala predvsem stečaja dveh večjih podjetij Minerve in Vodotehnika), medtem ko je na strani samostojnih podjetnikov bilo opaziti celo nekoliko pozitiven rast zaposlenih, kar je skupaj ugodno vplivalo na že omenjen manjši padec deleža vseh zaposlenih v podjetjih v letu 2013 v primerjavi z letom 2012. Drugačna zgodba pa se kaže v deležu brezposelnih prebivalcev 12 Občine Žalec, ki je v preteklem letu občutno porasel, kar opozarja na dejstvo, da podjetja v občini nikakor niso sposobna akumulacije vse razpoložljive delovne sile, ki je na voljo v Občini Žalec. Delež prihodkov gospodarstva Občine Žalec v primerjavi z regijo se je v obdobju 2012-2013 za Občino Žalec nekoliko zmanjšal, prav tako se je žal povečal tudi delež odhodkov, kar se je v obdobju 2011-2012 kazalo skoraj na enaki ravni in v ustreznem razmerju. V skupnem poslovnem izidu Savinjske regije se je delež pozitivnega poslovnega izida podjetij Občine Žalec v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 zavoljo zmanjšanja skupnih prihodkov in povečanja odhodkov močno zmanjšal in celo se obrnil na negativno stran. Medtem ko smo v preteklih letih pričevali povečanjem za 3,46% v 2010 na 7,21% v letu 2011 in na 8,38 v letu 2012. Razlogi za navedena dejstva v lanskem letu so na strani slabših poslovnih rezultatov na strani gospodarskih družb, medtem ko so samostojni podjetniki v povprečju celo pozitivno z rahlim presežkom ustvarjenih prihodkov nad odhodki in tako celo pozitivno prispevali k skupnemu poslovnemu rezultatu vseh podjetij v Občini Žalec. Tudi regija z rezultati poslovanja svojih podjetij v preteklem letu ne more biti zadovoljna saj so se le komaj uspela obdržati zunaj negativnega obračuna. Na ravni države je situacija le za malenkost bolj optimistična a tudi tam slabša kot je bila leto poprej v 2012. Plačilna nesposobnost gospodarstva se je izražala v povečanem številu gospodarskih družb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi in v povečanju obsega teh obveznosti. Konec leta 2013 je bila vsaka deseta družba plačilno nesposobna, medtem ko je v savinjski regiji imela blokiran transakcijski račun celo vsaka osma družba. V povprečju leta 2013 je v Sloveniji po evidencah AJPES povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti znašal 725.905 tisoč evrov in se je v primerjavi z letom prej povečal realno za 6,1 %. Največje povprečne dnevne neplačane zneske so imele gospodarske družbe, uvrščene v dejavnost gradbeništva, predelovalne dejavnosti, trgovine ter v finančne in zavarovalniške dejavnosti. 13 3.2. Prihodki Po padcu prihodkov gospodarstva občine Žalec v kriznem letu 2009 je naše gospodarstvo v letu 2010 ponovno doseglo rast - tako pri skupnih kot tudi pri prihodkih na tujih trgih, kar se je nadaljevalo tudi v letu 2011, v letu 2012 pa so skupni prihodki podjetij v Žalcu, tako kot tudi prihodki ustvarjeni na tujih trgih, padli in sicer skupaj za 5%, kar se je nadaljevalo tudi v letu 2013 in sicer so padli za 4,3%, kar pa je nekoliko manj kot leto poprej. Slika je podobna tudi na ravni celotne Savinjske regije, žal pa so naši prihodki padli malenkost hitreje kot na regijski ravni kar je vplivalo na že omenjeno zmanjšanje našega deleža v skupnih prihodkih Savinjske regije. Prihodki podjetij (v EUR) Braslovče Polzela 2010 50.008.993 79.217.456 2011 55.081.818 2012 2013 Prebold Tabor Vransko Žalec SSD Sav. Regija 5.232.211 34.316.071 621.671.504 962.760.648 8.543.637.622 72.419.189 172.314.413 229.838.551 4.098.147 39.308.329 650.808.602 1.051.554.636 9.151.102.869 60.609.005 64.162.236 238.003.559 4.305.227 32.868.188 617.065.955 1.017.014.170 8.718.057.723 60.834.952 62.788.925 236.991.858 4.434.092 28.179.231 590.331.765 8.629.868.166 14 983.560.823 15 Primerjava prihodkov podjetij (s.p. in g.d.) po občinah Spodnje Savinjske doline nam pokaže padec prihodkov v letu 2013 v primerjavi s predhodnim letom v vseh občinah z izjemo občin Braslovče in Tabor, kar je tako pri nas, kot tudi po občinah Polzela in Vransko močno povezano s težavami s katerimi so se v zadnjem letu soočale predvsem gospodarske družbe. Pri vsem pa je jasno razvidno, da je k skupnim prihodkom Spodnje Savinjske doline največ prispevalo gospodarstvo Občine Žalec. 3.3. Odhodki Odhodki podjetij (v EUR) Braslovče Polzela Prebold Tabor Vransko Žalec SSD Sav. Regija 2010 47.661.295 75.259.013 162.335.778 5.744.923 34.494.784 620.050.663 945.546.456 8.496.832.634 2011 57.193.197 78.780.748 215.084.173 3.954.159 39.125.915 646.599.238 1.040.737.430 9.092.723.114 2012 57.213.324 65.604.180 231.915.873 4.183.705 33.763.249 608.279.724 1.000.960.055 8.613.182.291 2013 57.000.586 69.333.069 223.368.486 4.304.515 27.440.013 621.607.301 1.003.053.970 8.610.797.166 Največjo težo med odhodki so imeli vsekakor poslovni odhodki s 95,2-odstotnim deležem. Med njimi so bili po obsegu največji stroški blaga, materiala in storitev, družbe pa so jih v primerjavi z letom prej znižale realno za 4,7 %. Na drugem mestu po obsegu in deležu so bili stroški dela, ki so v primerjavi z letom prej ostali na približno enaki ravni. Enako velja za obračunan obseg plač. Na območju Savinjske regije je v letu 2013 povprečna mesečna obračunana bruto plača znašala 1.413 evrov na zaposlenega, glede na leto prej je bila realno za 0,6 % višja. Kot v preteklih letih regijska plača še naprej zaostaja za povprečno plačo v Sloveniji, v letu 2013 je bila za 8,4 % nižja. 16 17 Odhodki podjetij (s.p. in g.d.) so se v vseh občinah Spodnje Savinjske doline, razen občin Braslovče, Prebold in Vransko, v letu 2013 v primerjavi s predhodnim letom, narasli, vendar njihova dinamika v primerjavi s prihodki ni bila v vseh občinah enaka, kar je v nekaterih občinah vplivalo na negativen poslovni izid, kot je razvidno v nadaljevanju. Slednje velja tudi za poslovanje podjetij v Občini Žalec, kjer je bila rast odhodkov lani občutno hitrejša od rasti prihodkov; indeks rasti prihodkov v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 je bil v Občini Žalec 95,7, indeks rasti odhodkov pa 102,2. 18 3.4. Poslovni izid POSLOVNI IZID SKUPAJ za G.D. ali Podjetnikov dohodek/ negativni poslovni izid za S.P. (v EUR) Braslovče 2010 2.347.698 2011 Polzela 3.958.443 Prebold Tabor Vransko Žalec SSD Sav. Regija 9.678.635 -512.712 -178.713 1.620.841 16.914.192 46.804.988 2.767.158 -6.361.559 14.754.378 143.988 182.414 4.209.364 15.695.743 58.379.755 2012 3.395.681 -1.441.944 6.087.686 121.522 -895.061 8.786.231 16.054.115 104.875.432 2013 3.834.366 -6.544.144 13.623.372 129.577 739.218 -1.315.136 10.467.253 19.071.000 Primerjava poslovnega izida po občinah Spodnje Savinjske doline nam pokaže, da je negativen rezultat poslovanja v občinah Žalec in Polzela v letu 2013 sicer vplival na skupen padec poslovnega izida celotne Spodnje Savinjske doline, a je ta v povprečju še vedno pozitiven, predvsem zaradi zelo ugodnih poslovnih rezultatov v občinah Prebold in Braslovče, v majhni meri pa so na pozitivno stran poslovnega izida prispevala tudi podjetja občine Tabor. Pri poslovnem rezultatu podjetij Spodnje Savinjske doline je tako za primerjavo z letom 2012 opazen očiten zasuk stanja po občinah saj je še v letu 2012 Občina Žalec prispevala daleč največji pozitivni rezultat poslovanja njihovih podjetij v skupno bilanco uspeha podjetij v dolini, medtem ko so lani podjetja leta 2013 Občine Žalec v skupno bilanco uspeha podjetij Spodnje Savinjske doline žal prispevale le še na negativno stran, torej v minus. 19 20 Če pogledamo samo rezultate gospodarskih družb Občine Žalec je slika po preteklih letih v lanskem letu postala zopet nekoliko manj ugodna. Namreč, po padcu prihodkov v letu 2009 so podjetja Občine Žalec zaradi uspešnega obvladovanja stroškov v tem kriznem letu še uspele obdržati pozitiven neto finančni rezultat, žal pa jim to ni več uspelo v letu 2010, ko je prvič po letu 2000 spet zabeležilo negativen neto finančni rezultat. V letu 2011 so gospodarske družbe v Občini Žalec sicer uspele nekoliko zmanjšati svoj negativen neto finančni rezultat, a manj, kot je to v povprečju spelo družbam v Savinjski regiji. V letu 2012 smo lahko ugotavljali, da je bil neto finančni rezultat gospodarskih družb v Občini Žalec zopet pozitiven in celo nad ravnjo iz začetka krize v letu 2009. Lani leta 2013 je neto finančni rezultat zopet močno negativen in je posledica slabih poslovnih rezultatov oz. poslovnega izida gospodarskih družb (podobno stanje je opaziti tudi v regiji), medtem ko je poslovni rezultat samostojnih podjetnikov dokaj pozitiven in v povprečju le malenkostno odstopa od regijskega povprečja. V Savinjski regiji sta bila v letu 2010 dobiček in izguba gospodarskih družb praktično izravnana, v letu 2011 pa je bil dobiček družb spet večji kot izguba, kar je veljalo tudi za leto 2012. V lanskem letu 2013 pa se je dobiček V Občini Žalec sta bila je trend dobička in izgube v zadnjih letih le nekoliko bolj ekstremen. V letu 2010 je izguba podjetij močno prevladovala nad ustvarjenim dobičkom, kar se je v naslednjem letu 2011 nekoliko omililo a je bil neto finančni rezultat podjetij še vedno negativen, letu 2012 pa je dobiček podjetij že vidno prerasel ustvarjeno izgubo, kar je izredno pozitivno vplivalo tudi na ugoden poslovni izid v tem letu. Lani v letu 2013 je čisti dobiček gospodarskih družb močno upadel, čista izguba pa se je zmanjšala le malenkostno, kar je skupaj rezultiralo v zopet (po letu 2011) močno negativnem neto finančnem rezultatu. V Savinjski regiji je bil trend uspešnosti podjetij v lanskem letu 2013 podoben kot v Žalcu, vendar še vedno skupaj pozitiven. Gospodarske družbe so tako poslovanje podobno zaključile z dokaj slabim in negativnim letnim rezultatom, ki pa se v skupnem poslovnem rezultatu ni pokazal negativno predvsem zaradi zelo dobrih rezultatov poslovanja na strani samostojnih 21 podjetnikov. Kljub že omenjenim podobnim trendom je bil žal v močno negativnem skupnem poslovnem rezultatu podjetij Občine Žalec slab poslovni izid gospodarskih družb preveč odločujoč napram pozitivnim rezultatom poslovanja samostojnih podjetnikov. Tudi na ravni države je lani v primerjavi z letom 2012 zaznaven podoben trend slabših poslovnih rezultatov med gospodarskimi družbami in boljših pri samostojnih podjetnikih. 4. ZAKLJUČEK Vsesplošno slabo stanje v gospodarstvu na državni ravni je še posebej v lanskem letu terjalo svoj davek tudi na območju Občine Žalec. Tako s poslovanjem gospodarstva Občine Žalec v letu 2013 v primerjavi s predhodnim letom sicer ne moremo biti nekritično zadovoljni, kljub temu pa nekateri rezultati kažejo na zadovoljive trende, ki so vsaj v nekaterih segmentih boljši od predhodnega močno kriznega leta 2011. V primerjavi s Slovenijo in s povprečjem Savinjske regije so za gospodarstvo v Občini Žalec opazna določena pozitivna odstopanja, kot so: - nekoliko hitrejša rast števila podjetij kot v državi - hitrejša rast prihodkov samostojnih podjetnikov, kot v državi in regiji - približno usklajen delež števila zaposlenih z regijo. Močno navzdol še vedno kažejo podatki o stopnji brezposelnosti, ki se je v zadnjem letu v primerjavi s predhodnimi še povečala, je nad regijskim in republiškim povprečjem in je največja od leta 2005. Po napovedih UMAR-ja bo letos ob skromni rasti gospodarske aktivnosti padec števila zaposlenih manjši kot lani, Okrevanje zaposlenosti v prihodnjih dveh letih pa bo zaradi značilnega zamika pri odzivanju trga dela le postopno. Zmanjševanje zaposlenosti se bo letos v večini dejavnosti zasebnega sektorja umirilo, v dejavnostih javnih storitev se bo predvsem zaradi zaposlitev, povezanih z odpravo posledic vremenske ujme, število zaposlenih letos nekoliko povečalo. Ocenjujemo, da bodo podjetja ob začetku okrevanja gospodarske aktivnosti sprva povečala število opravljenih delovnih ur na zaposlenega in ne števila zaposlenih, hitrejše izboljšanje razmer na trgu dela bo zaviralo tudi potrebno prestrukturiranje zadolženih podjetij. Rezultati gospodarstva Občine Žalec so v letu 2013 odraz vsesplošne slabe gospodarske situacije v regiji in državi. Dinamika rezultatov podjetij Občine Žalec pa sledi regijskim in državnim trendom, le da so rezultati nekaterih postavk še bolj izrazitejši. Če pogledamo nekoliko nad same gospodarske podatke podjetij je lahko zaključiti, da je bolj kot to zaskrbljujoča stopnja brezposelnosti v občini, kar pa je seveda tudi močno v korelaciji s stanjem gospodarstva v občini in regiji. S skupnimi napori – k čemur lahko s svojimi aktivnostmi pripomore tudi podjetniško razvojno podporno okolje – lahko v prihodnje vsaj nekoliko vplivamo na zgoraj navedene trende uspešnosti poslovanja podjetij in tako v naslednjih letih pričakujemo spodbudnejše kazalnike zaposlenosti, posledično pa znižane stopnje brezposelnosti v občini, dolini, regiji in državi. In kje želi Občina Žalec biti jutri? 22 5. PRILOGE - Tabela: POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA (primerjava 2012-2013 po občinah SSD, Savinjske regije in RS) Tabela: POSLOVNI KAZALNIKI ZA GOSPODARSKE DRUŽBE V OBČINI ŽALEC v obdobju 2000-2013 ter drugi kazalniki po podatkih SURS in ZRSZ Pripravil: Dejan Jazbinšek s sodelavci RA Savinja 23 POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA (primerjava 2012-2013 po občinah SSD, Savinjske regije in RS) 24 25