1. No category

ZGODOVINA KRISPERJEVE HIŠE
Celotna hiša je sestavljena iz treh delov. Starost posameznih
V
začetku 19. stoletja je bil to dom bogate ljubljanske trgovske
družine Krisper, po kateri je ta hiša dobila ime: Krisperjeva hiša –
stanovanja na Mestnem trgu. Tvrdka Krisper je pustila velik
pečat v takratnem trgovskem gospodarstvu Ljubljane in celotne
dežele vojvodine Kranjske ter v svojih več kot 100 letih obstoja
pripomogla, da je iz njenih vrst izšla množica podjetnih in
uspešnih trgovcev.
delov je različna, najstarejši je bil zgrajen v 16. stoletju.
Hiša trgovske družine Krisper
V hiši Krisperjeve družine je v mnogih letih njenega obstoja živelo kar nekaj poznanih imen slovenske
zgodovine.
Eden izmed potomcev družine Krisper – Anton Krisper – je bil prijatelj
slavnega avstrijskega skladatelja in dirigenta Gustava Mahlerja, s
katerim sta na Dunaju skupaj študirala glasbo. In prav zaradi tega
prijateljstva se je Gustav Mahler pri 21 letih preselil k študijskemu
kolegu in v tej hiši ustvarjal. V letih 1881 in 1882 je bil dirigent v
Deželnem gledališču, in tam se je ta slavni poznoromantični skladatelj
tudi izučil svojega poklica dirigenta. Pročelje stavbe s strani Mestnega
trga danes krasi njegov spomenik.
Gustav Mahler (1860–1911)
V hiši Krisperjevih je kot dijak s svojimi sestrami živel tudi slovenski
misijonar in škof Friderik Baraga. Ko je leta 1812 pri 15 letih postal
sirota, ga je pod svoje okrilje vzel njegov boter dr. Jurij Dolinar, ki je
imel v tej hiši svoj vzgojni dijaški zavod oz. škofijsko semenišče in je v
njem navajal svoje gojence k samostojnemu življenju. Baraga je potem
na Dunaju študiral pravo, v Ljubljani pa teologijo in je leta 1823 postal
duhovnik. Leta 1830 je odšel v ZDA kot misijonar med Indijance. Boril se
je proti izkoriščanju Indijancev ter jih spodbujal k neodvisnosti in zaščiti
njihovih pravic. Napisal je tudi slovar, slovnico in nekaj knjig v njihovem
jeziku ter tudi Evropo seznanil z indijansko kulturo, ko je objavil
znamenito zgodbo o Indijanki Pocahontas.
Friderik Baraga (1797–1868)
V tej hiši se je 30. maja 1816 rodila Prešernova pesniška muza in neuslišana
ljubezen Primičeva Julija. Pravijo, da je velikokrat zasanjano slonela na enem
izmed oken in gledala na ulico.
Primičeva Julija (1816–1864)
V velikem potresu v Ljubljani leta 1895 je hiša Krisperjevih
ostala edina nepoškodovana stavba v Stritarjevi ulici (takrat
Špitalski ulici). Žrtev na srečo ni bilo veliko, potres je
poškodoval okoli 10 odstotkov zgradb; večino teh so kasneje
porušili. Po potresu je bila Ljubljana živahno gradbišče. To
obdobje je bilo eno od najpomembnejših prelomnic v
ljubljanskem urbanizmu.
Špitalska ulica po potresu v Ljubljani leta 1895
Po drugi svetovni vojni leta 1945 je Krisperjeva
hiša prišla v last Državne založbe Slovenije, ki je
bila ustanovljena 31. julija 1945. V pritličju sta bili
in še danes delujeta knjigarna in papirnica, v
zgornjih nadstropjih pa so bili pisarniški prostori,
ki smo jih v zadnjih letih preuredili v stanovanja
Knjigarna in papirnica na Mestnem trgu leta 1965
Tvrdka Krisper
Angelo Maria Alborghetti se je leta 1750 iz Bergama (Italija) preselil v Ljubljano in tam ustanovil svoje
trgovsko podjetje. Osem let kasneje se je poročil z Marijo Elizabeto Auracherjevo in postal lastnik hiše
št. 26 na sedanjem Mestnem trgu. Njegov sin Jožef je leta 1790 prevzel cvetočo trgovino in še
povečal poslovanje. Jožefova hči Jožefina se je leta 1832 poročila z Antonom Krisperjem. Dve leti
kasneje je Anton od svojega tasta prevzel trgovino in nadaljeval uspešno trgovsko dejavnost družine.
Posle sta kasneje prevzela njegova sinova Valentin (galanterijski del) in Jožef (kolonialno blago in
barve). Ko je slednji umrl, sta trgovino prevzela njegova sinova Jožef in Ivan. Tretji sin, Anton Krisper
(1858–1914), pa je odšel študirat na dunajski konservatorij in se tam spoprijateljil z dirigentom in
skladateljem Gustavom Mahlerjem. V letih 1876 do 1878 sta Krisper in Mahler na Dunaju skupaj
študirala glasbo. Prav zaradi tega prijateljstva se je Gustav Mahler kasneje preselil k študijskemu
kolegu v Ljubljano in ustvarjal v hiši Krisperjevih. Tudi Anton Krisper je bil operni skladatelj. Uglasbil je
opero, ki so jo izvajali v Pragi leta 1885, ko je bil Mahler kapelnik tamkajšnjega nemškega deželnega
gledališča. Opera je doživela neuspeh, in Krisper je skladanje nato opustil. Kasneje se je posvetil
študiju filozofije, nemirno živel in na koncu zapadel v neozdravljivo bolezen.
V Tvrdki Krisper je medtem sin Jožef izpopolnil kolonialni del trgovine in leta 1907 ustanovil družbo 1.
Ljubljanska javna skladišča, leta 1913 pa je prevzel vodenje tvrdke Anton Krisper Coloniale in jo leta
1918 prodal. Sin Ivan se je posvetil galanteriji in še naprej vodil tvrdko Anton Krisper, leta 1922 pa jo
je prevzel njegov naslednik Erik Krisper in jo povzdignil v eno najmodernejših podjetij Ljubljane.
Nedvomno je več kot 100 let obstoječa trgovska hiša Krisper pustila pomemben pečat v gospodarstvu
Ljubljane in takratne vojvodine Kranjske.
Gustav Mahler (1860–1911)
Kot sin judovskega krčmarja in lastnika žganjarne je že zgodaj pokazal talent za glasbo. Na dunajski
visoki šoli za glasbo je bil zelo uspešen in predan študent. Kot najstarejši in najuspešnejši otrok v
družini je pomagal svojim petim bratom in sestram. V začetnem obdobju kariere, ki jo je preživel kot
dirigent v Ljubljani, Olomucu in Kasslu, je kasneje vodil operne orkestre v Pragi, Leipzigu, Budimpešti
in Hamburgu, leta 1897 pa je postal intendant dunajske dvorne opere. Vzkipljivi in občutljivi umetnik
je v tej častitljivi ustanovi od vseh neizprosno zahteval popolno predanost glasbi in je bil eden
največjih dirigentov svojega časa. Z Dunaja se je umaknil v New York, kjer je dirigiral v
Metropolitanski operi in filharmoničnemu orkestru. Izčrpan od garanja (leta in leta je ves prosti čas
porabljal za komponiranje svojih obsežnih simfonij) se je iz Amerike vrnil domov v Avstrijo.
Danes Mahlerja poznamo kot enega najpomembnejših poznoromantičnih skladateljev. Za njegov
duhovni svet je značilna zmožnost silovitega čustvenega podoživljanja univerzalnih umetniških,
filozofskih in religioznih idej ter nasprotij med njimi. Razen zgodnjega klavirskega kvinteta in
Totenfeier (izvirne različice prvega stavka njegove 2. simfonije), je Mahlerjev opus sestavljen le iz
simfoničnih in vokalnih del. Poleg devetih dokončanih in oštevilčenih simfonij (deseta je ostala
nedokončana) so njegova osrednja dela še cikel pesmi Lieder eines fahrenden Gesellen (Popotnikove
pesmi), Kindertotenlieder ter sinteza simfoničnega in vokalnega cikla Das Lied von der Erde (Pesem o
Zemlji).