1. No category

337
338
339
340
rva svetovna vojna je bil vojaški spopad v letih 1914–1918 med silami antante, na
strani katere so se bojevale Francija, Rusija, Kraljevina Srbija, Združeno kraljestvo, od
leta 1915 dalje pa tudi Italija, ter osrednjimi silami, na strani katerih so se bojevale
Avstro-Ogrska, Nemčija, Turčija in Bolgarija. Leta 1917 so v vojno na strani antante
stopile tudi Združene države Amerike in napovedale vojno Nemčiji.
Čeprav je bila večina glavnih bojev na evropskih tleh, je tako ime dobila, ker so bile
vanjo vpletene države z vsega sveta. Zaradi gromozanskih izgub ter trpljenja vojakov
in civilistov so ji rekli tudi vojna, ki bo končala vse vojne, vendar pa se je ob njenem
koncu le malokdo zavedal, da bo to le dvajsetletno premirje in da se na obzorju pojavlja že nov spopad, v
katerem bo mrtvih več nedolžnih civilistov kot vojakov. Vojna je povzročila razpad nemškega, avstroogrskega, turškega in ruskega cesarstva ter oznanila začetek zatona mogočnega britanskega imperija, iz
ozadja pa se je kot nova svetovna velesila začela dvigati ZDA. Z razpadom ruskega cesarstva so na
oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo vse Evrope in sveta. Po skoraj
devetdesetih letih od njenega konca se zdi, da prva svetovna vojna še vedno meče svojo temno senco na
Balkan in Bližnji vzhod.
28. junija 1919, natanko pet let
po atentatu v Sarajevu, je bila
v zrcalni dvorani v Versaillesu
podpisana mirovna pogodba.
Na grobovih 8 milijonov in 700
tisoč žrtev je zrastla tako
imenovana nova Evropa. Vojna
je odnesla štiri velika cesarstva,
nemško in avstrijsko, ki sta
izvali vojno, ter turško in rusko,
ter tako za vedno spremenila
podobo Evrope. Iz carske
Rusije je zrastla mogočna
Sovjetska zveza, Avstro-Ogrska
je razpadla na več novih držav
in se tako izognila kazni.
Podobno se je zgodilo s Turčijo,
ki je po vojni tako kot Rusija
padla v državljansko vojno.
Wilsonovo načelo samoodločbe
je bilo le deloma uresničeno, pa
še to večinoma po željah večjih
držav,
ki
so
narekovale
Utrinki iz prve svetovne vojne
evropsko in svetovno politiko.
Neki poročevalec je pri podpisu
mirovne pogodbe izjavil: »Po vojni smo si želeli nov in pravičnejši svetovni red, dobili pa smo starega,«
kar je dalo slutiti, da se vojna še zdaleč ni končala. Evropo je pred novim viharjem čakalo 20 let premirja.
Ravnotežje, ki se je vzpostavilo po vojni, je bilo na trhlih nogah. Nerešeni so ostali mejni, narodnostni in
socialni problemi. V t. i. novi Evropi sta se pojavili dva izobčenki in poznejši največji sovražnici, Sovjetska
zveza in Nemčija. Nemčija, ki je nedvoumno povzročila veliko vojno, je iz nje izšla kot največja
poraženka, zato je morala tudi prevzeti breme tega poraza. Z velikim zmanjšanjem vojske, plačilom
ogromne vojne odškodnine in izgubo ozemlja je bila docela ponižana pred nasprotniki. Poleg tega je
država padla še v gospodarsko in politično krizo, kar je v dvajsetih in tridesetih letih na oblast pripeljalo
Hitlerja ter njegovo nacionalsocialistično stranko, ki je želela poravnati zamere iz preteklosti. V drugi
polovici tridesetih let je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo izbruhnila nova velika vojna.
Lahko bi rekli, da je bila najpomembnejša posledica prve svetovne vojne druga svetovna vojna, saj niso
bila rešena vprašanja, ki so začela prvo.
341
V vojsko so bili vpoklicani:






Andrej Žerjav, rojen 26. junija 1880, v vojsko je šel leta 1901,
Franc Žerjav, rojen 23. septembra 1884, v vojsko je šel leta 1905, naddesetnik, Galicija, soška
fronta, Tirolska (tam naj bi bil po pričevanjih ranjen ali bolan),
Karel Žerjav, rojen 8. novembra 1890, v vojsko je šel leta 1911,
Anton Žerjav, rojen 6. novembra 1892, v vojsko je šel leta 1913, vojak, Doberdob – soška fronta,
Jože Žerjav, rojen 9. septembra 1894, v vojsko je šel leta 1915,
Ludvik Žerjav, rojen 20. avgusta 1896, v vojsko je šel leta 1917.
Kaj se je z njimi dogajalo, ne vemo točno. V vojsko so bili vpoklicani glede na starost. Za nekatere smo
našli dokumente, za nekaterimi so ostali spomini o vseh teh dogodkih, ki so jih pripovedovali njihovi
sorodniki. Kaj se je z njimi dogajalo in v katerih enotah so bili, ali so bili ranjeni ali bolni, zajeti ali so
umrli, ne moremo ugotoviti, ker polkovne dokumentacije za velik del območja današnje Slovenije ni.
342
Franc Žerjav, rojen 23. septembra 1884 v Borovnici, je bil udeleženec
prve svetovne vojne in ranjen na Tirolskem. V vojski je bil od leta 1905
do 1908. Napredoval je v naddesetnika (Zugsfürer). Imeli smo njegovo
sliko v vojaški uniformi. Njegova matična enota je bila verjetno 17.
pešpolk iz Ljubljane. Iz razpoložljive dokumentacije je razvidno, da je bil
tudi v 97. pešpolku iz Trsta v pomožni delavnici za motorna vozila. Med
vojno so vojake pošiljali za dopolnitev enot tudi v druge enote, ker so
bile izgube zelo velike in je primanjkovalo vojakov v polkih.
Mobiliziran je bil verjetno takoj ob prvi mobilizaciji pripadnikov rezervnih
enot in je z Vrhnike odšel v Ljubljano ali Trst, po dvomesečnem
usposabljanju pa na fronto v Galicijo. Pot ga je peljala mimo Celja,
Pragerskega, Balatona in Budimpešte v Galicijo. Sodeloval je pri prvih
spopadih enot, ki so prišle s Krajnske.
Kaj se je z njim v tem času dogajalo, ne vemo. Polkovna dokumentacija,
iz katere bi lahko razbrali njegovo vojaško pot, ni na razpolago. V
Franc Žerjav
vojaškem arhivu na Dunaju smo našli dokumentacijo, da je bil sprejet v
bolnišnico v Ljubljani. Tu je omenjena njegova verjetna bojna pot, o
kateri mi je nekaj povedal Ivan Žerjav, stric iz drugega dedkovega zakona. Vemo, da se zaradi narodne
sestave 97. pehotni polk ni nikoli bojeval na italijanskem bojišču. Izjema je bil njegov 10. pohodni
bataljon, ki je bil maja 1915 poslan na soško bojišče in je na Krasu v bojih pokazal tako veliko srčnost, da
je dobil častno ime Soški bataljon.
Najprej so ga avgusta 1917 sprejeli v bolnišnico Ljubljana K. u K. es. Sp. No 2. Abt. V. Laibach
(Ljubljana), 4. septembra 1917 pa v bolnišnico K. u.K. Reservespital M.A. xxxx 332. Od tam je bil poslan
v bolnišnico K. u. K. Feldspital, Nr. 904, 9. septembra 1917, od 6. septembra 1917 je bil kot
rekonvalescent v Lovranu v Istri, in sicer 42 dni, iz bolnišnice je bil odpuščen 19. oktobra 1917
Zapis, da je 9. septembra 1917 Franc Žerjav bil na zdravljenju v bolnišnici K.u.K. Feldspital
Nr. 904 v Lovranu
Korp titl. Zugsfuehrer Žerjav Franz je služil 9. septembra 1917, ko so ga sprejeli v bolnišnici, pri IR 97,
in sicer v Behilfkraftwagenwerkstatt Feldpost 339, torej v pomožni delavnici za motorna vozila.
Zapis, da je 16. oktobra 1917 Franc Žerjav bil na zdravljenju v bolnišnici K.u.K.
Feldspital Nr. 364
343
Na prvi strani dokumenta piše, da je bil
naddesetnik Franc Žerjav 9. septembra 1917
sprejet v bolnišnico K. u. K. Feldspital, Nr. 904, v
Lovranu (verjetno kot rekonvalescent). Postavili so
diagnozo
Bronchialkathar
(bronhialni
katar),
Guertelausschschlag (izpuščaj na pasu).
Prva stran , Franc Žerjav v bolnišnici
K.uK. Feldspital Nr. 904 v Lovranu
Druga stran, Franc Žerjav v bolnišnici
Na drugi strani dokumenta je v stolpcu 12 omenjena
K.uK. Feldspital Nr. 904 v Lovranu
Ljubljana, a zapis ni čitljiv. Opisujejo stanje bolnika;
prehranjenost dobra, sluznice precej blede: H.u. B.
dihanje zelo piskavo.
Status zdravja 14. septembra 1917. Prav tam.
20. septembra 1917 se sliši piskanje in prasketanje v pljučih. Jezik je obložen.
Premeščen v Olg. 9.
Stolpec 13: 6. oktobra 1917 pri dihanju hropenje v pljučih.
Stolpec 14: Lovran, 16. oktobra 1917.
Lovran v času avstro-ogrske monarhije
344
Zapisi na listini zgoraj levo: naj ne bo poslan kam
drugam
Zgoraj desno: gospa Christine Z ( Žerjav) Glemitz
pri Ljubljani
Spodaj : avgusta 1917 cepljen proti tifusu (Blattern
Typhus Choler)
Zadnja stran:
6/9: toži za kašljanje, bolečine v prsih.
Prva stran, Franc Žerjav v bolnišnici K.uK.
Res. spital Nr. 2, V Laibach (Ljubljana) 6.
septembra 1917
Druga stran, Franc Žerjav v bolnišnici
K.u.K. Res. spital Nr. 2, V. Laibach
(Ljubljana) 6. septembra 1917
Suh, bled, shujšan, jezik čist, temperatura in utrip
normalna, pri levi konici pljuč zaostreno dihanje s
podaljšanjem izdihom, sicer pri pljučih žvižganje.
Srce in trebuh O. B. (brez posebnosti, značilnosti)
Transgerirtin das Feldspital št. 904, Lovran.
Sprednja stran zgoraj: Franc Žerjav naj bo po
ozdravljenju poslan v rezervno bolnišnico – Res.
Spital Nu. 4 Fp (Feldpost) 339
instradiren (in
Marsch setzen – premeščen).
Prva stran bivanja Franc Žerjav v bolnišnici
K.u.K. Res. spital Nr. 4 Fp (Feldpost) 339
345
Zadnja stran:
6/9: toži za kašljanje, bolečine v prsih.
Suh, bled, shujšan, jezik čist, temperatura in utrip
normalna, pri levi konici pljuč zaostreno dihanje s
podaljšanjem izdihom, sicer pri pljučih žvižganje. Srce
in trebuh O. B. (brez posebnosti, značilnosti)
Transgerirtin das Feldspital št. 904, Lovran.
Sprednja stran zgoraj: Franc Žerjav naj bo po
ozdravljenju poslan v rezervno bolnišnico – Res. Spital
Nu. 4 Fp (Feldpost) 339 instradiren (in Marsch setzen
– premeščen).
Zadnja stran:
Leta 1912 je izkašljal kri. Kašlja že več tednov in ima
bolečine v prsih. Suh, bled , jezik je čist.
Temperatura 36,7 ˚C, utrip 76
Pri levi konici pljuč zvok prikrajšan, podaljšano
izdihanje. Abdomen brez bolezenskih znakov.
Diagnoza:
vnetje (Apicitis)
bronhitis
Premeščen v Aloisianum, da bo potem premeščen v
Lovran.
Ljubljana, 6. septembra 1917
Druga stran, Franc Žerjav v bolnišnici K.uK.
Res. spital Nr. 4 Fp (Feldpost) 339
Preiskave v bolnišnici v Ljubljani, navedene v
dokumentih, so ugotovljene po zapisih v knjigi Mihe
Šimca in Katarine Keber Patriae ac humanitati,
Ljubljana 2011, ZRC, Zgodovinski inštitut Milka Kosa,
so:
Rezervna bolnišnica št. 2 v Ljubljani (K. u. K. Res. Spital, Nr. 2) je bila v teh objektih:
•
Nemški šolski kuratoriji, Trg sv. Jakoba 2,
•
Dekliška mestna šola, Trg sv. Jakoba 1,
•
II. dekliška ljudska šola, Cojzova cesta 5,
•
Deželni inštitut za gluhoneme, Zaloška cesta 5,
•
IV. dekliška šola Prule, Na Prulah 13,
•
Stavba nemškega viteškega reda, Gosposka ulica 18,
•
Alojzevišče, Poljanska cesta 3.
Rezervna bolnišnica št 4 v Ljubljani (K. u. K. Res. spital Nr. 4) je bila v teh objektih:
•
C. kr. obrtna šola, Nadvojvode Evgena cesta 9,
•
Marijanišče, Poljanska cesta 28,
•
Oficirska bolnišnica Mladika – Mestni dekliški licej, Šubičeva ulica 9,
•
Uršulinski samostan, dekliška ljudska šola, Nunska ulica 2 (Kongresni trg 13,
•
Ljudska šola Vič, Tržaška cesta 266,
•
Tobačna tovarna, Tržaška cesta 12,
•
Deželni dvorec, Vegova ulica 1.
V katerem od teh objektov je bil Franc Žerjav, ne
moremo ugotoviti, ker so podatki o tem neznani.
O našem dedu nam je uspelo najti samo neki znani
del njegove vojne zgodbe, našli smo dokumente, ki
govorijo o delu dedkove vojne poti. Vemo, da so
vojake prestavljali iz ene enote v drugo.
Več verjetno ne bomo izvedeli.
Ljubljana leta 1917
346
Anton je bil rojen 6. novembra 1892 v Borovnici. V prvi svetovni vojni se
je boril tudi v Doberdobu. Več podatkov o njegovi udeležbi v bojih mi ni
uspelo dobiti. Kot se spominjajo svojci, ni hotel govoriti o strahotah vojne,
v kateri je sodeloval kot vojak avstro-ogrske armade. Teta je Tonetu
Žerjavu povedala samo to, da je pri eksploziji granate v rovu on edini od
tridesetih soborcev preživel. To pove vse.
Vpoklican je bil leta 1916. Iz Borovnice je odšel na Vrhniko in od tam v
Ljubljano. Od tu je bil poslan v svojo enoto na usposabljanje in od tam na
bojišče in tako tudi soško fronto.
Anton Žerjav
V dokumentaciji, ki nam jo je uspelo najti, smo ugotovili, da je bil med
vojno tudi v 7. ogrskem trdnjavskem artilerijskem bataljonu, nemško
Ungarisches Festungsartillerie Bataillon Nr. 7. Bataljon je bil sestavljen iz
štirih stotnij. Baterije so bile oborožene z različno oborožitvijo. Tako so bile
v oborožitvi 38-centimetrske Belagerungshaubitze M 16 havbice in tudi 35inčni top št. 2, tudi 12 cm trdnjavski top. Katero oborožitev je imel ta
bataljon, nisem mogel ugotoviti.
Glede na vojno stanje ime trdnjavski topniški bataljon ne pomeni, da je
bila enota posadka v kakšni trdnjavi. Enote so
se uporabljale za obleganje in napade na dobro
varovane objekte in trdnjave. Pogosto so za to v
bojih
uporabljali
tudi
prirejene
topove
mornarice.
Iz razpoložljive dokumentacije ugotavljamo, da
je Anton 25. marca 1917 zbolel in bil zdravljen
v garnizonski bolnišnici št. 2 na Dunaju III. Od
tam je bil poslan na nadaljnje zdravljenje v
Baden. Baden je topliško mesto (uradno Baden
bei Wien), ki leži v istoimenskem okrožju
avstrijske zvezne dežele Spodnja Avstrija. Leži
okoli 26 kilometrov južno od Dunaja.
Tam se je zdravil v garnizonski bolnišnici 27.
Kdaj se je vrnil v bojno enoto, ne moremo
ugotoviti. V družinskem spominu je ostalo, da se je boril na soškem bojišču v Doberdobu.
Baden pri Dunaju
Lahko še omenimo, da je bil lahko poslan
tudi v kakšno drugo enoto, kar v tistem
obdobju ni bilo nič posebnega. Če bi prišli
do njegove vojaške kartoteke, bi morda
lahko ugotovili, kaj se je z njim dogajalo
in v katerih enotah je bil.
K.u.K. Garn. Spital Nr. 2 na Dunaju III.
347
Zapis da je Anton Žerjava 25. aprila 1917 na zdravljenju v bolnišnici K.u.K. Garn. Spital Nr. 2 na
Dunaju III. in poslan na okrevanje V K.u.K. Garn. Spital Nr. 27 v Baden pri Dunaju
Kaj se je dogajalo na doberdobskem delu bojišča, je
zapisano v nekaj knjigah. V spopadih so Italijani
uporabljali topništvo, s katerim so učinkovito
obstreljevali cilje na avstro-ogrski strani. Zaradi
kraškega sveta je bilo pri topniškem obstreljevanju
veliko žrtev zaradi letečih drobcev kamenja in skal, ki
so bile težke tudi po nekaj kilogramov. Vojaki so bili
skriti za kamnitimi škarpami, ki so dajale nekaj
zaklona, dokler nasprotna stran ni ugotovila, kje so in
so jih s topniškim ognjem uničili. Avstro-ogrska vojska
tedaj še ni imela urejenih jarkov, da bi bili vojaki
zaščiteni pred delovanjem topništva. Vojaki na začetku
bojev še niso imeli čelad, tako da so bile izgube še
večje.
Havbica 38 cm Belagerungshaubitze M 16
Enote, ki so prihajale na bojišče, so imele v zelo
kratkem času velike izgube. Pogosto se je zgodilo, da
jim je zmanjkalo moštva za boj. Tako se je z godilo, da
je bataljon v eni uri izgubil tudi po 10 mož. Mnogi so
tudi zaradi strahot bojišča zblazneli, tistim, ki jim je
usoda namenila preživetje, so s spomini, polnimi
strahot,
za
vedno
obremenili
svoje
življenje.
Zaznamovala jih je smrt, ki je neusmiljeno prekinila
življenje milijonom ljudi v tej vojni.
Doberdob je bil v pravem pomenu besede grob
slovenskih fantov. Obenem je bil priča brezmejnega
junaštva takratnega rodu, ki je to s svojo srčno krvjo
zapisal v Kras, česar ne bo mogla zgodovina nikoli
izbrisati ali utajiti. Slovenski borci so se ne glede na to,
da so bili vojaki avstro-ogrske monarhije, borili za svojo
Mornariški top 35 cm L 45 M 15
zemljo, za svojo ožjo domovino, današnjo Slovenijo. V
teh bojih so sodelovale tudi topniške enote, ki so
pogosto trpele izgube, ker so bile po dosegu krajše kot topništvo njihovih nasprotnikov.
348
Dodal bi nekaj besed na koncu tega zapisa o prvi svetovni vojni. Ko sem zbiral podatke na Dunaju o
naših bližnjih in daljnih sorodnikih iz I. svetovne vojne nismo, razen nekaj spominov starejše generacije
in kake slike, vedli nič. Nismo vedeli niti v kateri enoti so bili, kam so odšli, kaj se je z njimi dogajalo.
Dokumenti iz vojaškega arhiva, do katerih smo ob pomoči gospoda dr. Jozefa Jerka, na Dunaju so nam
dali neka izhodišča in odprli del zgodovine naših prednikov v bojih in spopadih I. svetovne vojne.
Dokumenti ne odkrivajo vsega, a nam omogočajo, da smo prišli saj do nekih osnovnih podatkov, ki so
nam pokazala del dogodkov. Žal za vse, ki niso zboleli, bili ranjeni ali zajeti nismo dobili podatke, ker jih
verjetno na Dunaju ni ali pa so nekje, kjer o njih nobeden nič ne ve.
O nekaterih sorodnikih še sedaj ne vemo kako so preživeli I. svetovno vojno. V dokumentaciji ni bil o njih
najden nobeden dokument. To pomeni da verjetno niso zboleli, da niso bili zajeti ali pa nismo podatke
iskali v pravi enoti. Ne glede na to kje so bili so vsi preživeli I. svetovno vojno in prišli domov živi in
zdravi. S sabo so odnesli svoje spomine na dogodke in vojne grozote. Morda se kdaj ugotovi, kaj se je z
njimi dogajalo, morda pa nikoli.
To kar ste prebrali je vse kar je bilo najdeno in upam, da nam saj malo odkriva usodo naše družine v prvi
svetovni vojn. Žal mi je ker nismo našli kake podatke o usodah ostalih članov družine. Morda se bo še kaj
našlo ko knjigo natisnemo in bodo naši sorodniki seznanjeni z tem kar vemo.
349
Avstro-ogrska armada se je delila v tri skupine. Prva je bila skupna armada, sestavljena iz polkov, ki so
bili podrejeni skupnemu vojnemu ministrstvu na Dunaju. Razen skupne armade je imela vsaka polovica
države še svojo vojaško organizacijo. V avstrijski polovici države se je ta vojska imenovala domobranstvo
(Landwehr), v madžarski polovici države pa "honved" (znano tudi kot AS 184 in AS 17). Domobranski
organizaciji sta imeli poleg pehote še topništvo, konjenico in druge enote.
Slovence so rekrutirali v vse tri vojaške organizacije. Pehotni polki so se dopolnjevali ozemeljsko in so bili
zaradi tega organizirani narodnostno. V slovenskih polkih je bila slovenščina drugi polkovni jezik,
poveljevalni jezik je bila vedno nemščina. Na Slovenskem so imeli naborna območja: 7. lovski bataljon,
17. pehotni polk, 47. pehotni polk, 87. pehotni polk, 97. pehotni polk, 26. domobranski pehotni polk in
27. domobranski pehotni polk. Med prvo svetovno vojno so bili še dodatno oblikovani polki. Tako je bil
177. pehotni polk popolnoma slovenski, veliko Slovencev pa sta imela tudi 122. in 127. pehotni polk.
Slovenci so bili tudi v drugih polkih, a jih je bilo manj. Iz 27. pehotnega polka je nastal 2. gorski strelski
polk, ki je bil najbolj slovenski polk armade. Poleg teh polkov so bili tudi črnovojaški pehotni polki. Na
Kranjskem je bil to 27. črnovojaški pehotni polk in na mariborsko-celjskem območju 26. črnovojaški
pehotni polk (polki, v katerih so bili starejši obvezniki ali tisti, ki niso bil sposobni za vojsko).
Domobranski 26. pehotni polk je imel svoje vojašnice v Mariboru in Celju, domobranski 27. pehotni polk
pa v Ljubljani (oba sta bila ustanovljena leta 1901). Na Ptuju so bili pionirji, v Ljubljani, Mariboru in
Vipavi pa topniški polki. Častniški zbor v teh polkih je bil v glavnem nemški ali ponemčen.
Slovenci so bili vključeni tudi v druge enote, vendar jih je bilo tam zelo malo. Poleg tega so bili tudi v
enotah honveda (madžarska vojska), a jih niso vodili kot Slovence.
Avstro-ogrske oborožene sile ali Avstro-ogrska vojska je bila kopenska
vojska Avstro-Ogrske (1867–1918). Sestavljena je bila iz skupne vojske
(K. u. K. Armee – naborništvo je bilo iz vseh delov dežel), avstrijski
landwehr (naborništvo iz Cislajtanije) in madžarski honvedseg
(naborništvo iz Translajtanije).
Razdelitev treh redov vojske (vojska, mornarica in letalstvo):
Avstro-ogrske oborožene sile
Avstro-ogrska vojna mornarica
Avstro-ogrsko vojno letalstvo
Vrhovni poveljnik Cesar
Franc Jožef I.
Uradne oznake:
polki skupne vojske so bili imenovani cesarski in kraljevi
(nemško: Kaiserlich und Königlich (K. u. K.), madžarsko:
Császári és Királyi);
polki avstrijskega landwehra so bili cesarski-kraljevi (nemško:
Kaiserlich/Königlich, madžarsko: Császári/Királyi)
350
-
polki madžarskega honvédség-a so bili kraljevo-madžarski (nemško: Königlich ungarisch),
madžarsko: Magyar Királyi)
Večina madžarske konjenice, pehote in topništva se je bojevala za
madžarsko kraljevo vlado, ki je doživela neuspeh v vojni za neodvisnost
med letoma 1848 in 1849, dokler se ni predala carski vojski in bila na
koncu razpuščena, češ da je pomagala avstrijski cesarski vojski. Po
predaji so bile madžarske enote razpuščene ali premeščene, madžarske
enote pa niso bile organizirane vse do avstro-ogrskega kompromisa leta
1867.
Vrhovni poveljnik od leta
1917 naprej Cesar Karel I.
Skupna vojska (ali K.u.K.) je prišla v veljavo po ustanovitvi AvstroSkupna vojska (ali K.u.K.) se je uveljavila po ustanovitvi avstro-ogrske
monarhije leta 1867 in je bila razpuščena po koncu prve svetovne vojne
leta 1918. Do leta 1867 je bila avstrijska kopenska vojska pozneje del
avstro-ogrske vojske (imenovana k. k. Kaiserlich, Könighlich). Cesarske
in kraljeve enote so bile slabo izurjene in so imele omejen dostop do
nove opreme zato, ker sta vladi Cislajtanije in Translajtanije raje
financirali svoje enote, namesto da bi oskrbovali vse tri vrste vojske
istočasno. Vsi honvedski in landwehrski polki so bili sestavljeni iz treh
bataljonov, medtem ko so skupni vojaški polki imeli štiri.
Dolgotrajna bela vojaška uniforma je bila zamenjana s temnomodro, ki je ostala standardna v
naslednjem desetletju, vse dokler ni bila siva uniforma, pozneje uporabljena v prvi svetovni vojni,
predstavljena leta 1909.
Zadnji preživeli vojak avstro-ogrske vojske je bil veteran Franz Künstler, ki je umrl maja 2008, star 107
let.
Avstro-ogrska vojska je imela julija 1914 (ob mobilizaciji):
 30.000 častnikov
 410.000 podčastnikov in vojakov
 87.000 konjev
 120.000 topov v poljskem topništvu
Po vojni napovedi se je za akcijo zbralo 3,35 milijona vojakov (vključno s prvimi poklicanimi rezervami in
rekruti leta 1914).
Avstro-ogrska vojska je bila uradno pod poveljstvom cesarja Franca Jožefa. Leta 1914 je bil Franc Jožef
star 84 let in poveljnik štaba grof Franz Conrad von Hötzendorf je imel večjo moč nad oboroženimi silami.
Von Hötzendorf je izzval napadalno zunanjo politiko in zagovarjal uporabo vojaške akcije, da bi rešil
avstro-ogrski teritorialni spor z Italijo in Srbijo.
Nadvojvoda Friedrich, grof Teschenski, je bil imenovan za vrhovnega poveljnika avstro-ogrske vojske 11.
julija 1914. Predvidevalo se je, da se ne bo vtikal v akcijsko in taktično nadarjenost von Hötzendorfa.
Friedrich je ostal vrhovni poveljnik vse do februarja 1917, ko se je cesar Karel I. odločil, da bo sam
prevzel poveljstvo.
Skupno vojsko (K. u. K. – Kaiserlich und Königlich) je sestavljalo:




16 korpusov
49 pehotnih divizij – 76 pehotnih brigad – 14 gorskih brigad
8 konjeniških divizij – 16 konjeniških brigad
102 pehotna polka (4 bataljone vsak) – 4 bosansko-hercegovski (bosnisch-hercegowinische) polki
(4 bataljone vsak)


4 cesarski tirolski strelski polki (Tiroler Kaiserjäger) (4 bataljone vsak)
32 strelskih bataljonov (Feldjäger) – 1 bosansko-hercegovski strelski bataljon (Bosnischhercegowinisches Feldjäger Bataillon)
42 poljskotopniških polkov (Feldkanonen-Regimenter) – 14 poljskohavbičnih polkov (FeldhaubitzRegimenter)
11 gorskotopniških polkov (izvirno Reitende Artillerie Division) – 14 težkohavbičnih bataljonov
(izvirno Schewere Haubitz-Division)
11 gorskotopniških polkov (Gebirgsartillerie Regimenter)
6 trdnjavskotopniških polkov (Festungsartillerie Regimenter) – 8 neodvisnih trdnjavskotopniških
bataljonov (Selbst, Festungsartillerie Bataillone)
15 dragonskih polkov (Dragoner) – 16 husarskih polkov (Husaren) – 11 ulanskih polkov (Ulanen)





351


16 transportnih bataljonov (železniški)
23 inženirskih bataljonov (Sappeure/Pioniere) – 1 mostnogradljivi bataljon (Brücken Bataillon) –
1 železniški polk (Eisenbahn-Regiment) – 1 signalni polk (Telegraphen-Regiment)
Deželno avstrijsko vojsko (Landwehr K. K. – Kaiserlich österreichisch/Königlich böhmisch) je sestavljalo:
 35 deželnih pehotnih polkov (3 bataljone vsak) (Landwehr Infanterie-Regimenter)
 6 deželnih polkov ulancev (konjenikov)
 8 deželnih poljskih topniških bataljonov (Feldkanonen) – 8 deželnih poljskih bataljonov s
havbicami (Feldhaubitz)
 gorsko pehoto:
 2 poljska gorska pehotna polka (Gebirgsinfanterie-Regimenter) št. 4 in 27
 3 tirolski strelski polki (cesarski strelci) (Tiroler Landesschützen Regimenter) – od januarja 1917
imenovani Kaiserschützen
 1 gorski tirolski strelski bataljon (Reitende Tiroler Landesschützen)
 1 gorski dalmatinski strelski bataljon (Reitende Dalmatiner Landesschützen)
Deželno ogrsko vojsko (K. u. Honvéd, Königlich ungarische Landwehr) so sestavljali:
 del kraljevega madžarskega domobranstva (landwehra), ki je bil kraljevo hrvaško domobranstvo,
je imel 1 pehotno divizijo (od 7 v honvédu) in 1 konjeniški polk (od 10 v honvédu).
 6 K. u. Honvéd Landwehr distrikt (Distrikte)
 2 K. u. honvédski pehotni diviziji (Infanterie Truppendivisionen)
 2 K. u. honvédski konjeniški diviziji (Kavallerie Truppendivisionen)
 4 K. u. honvédske pehotne brigade (Infanteriebrigaden) – 12 neodvisnih K. u. honvédskih
pehotnih brigad
 4 K.u. honvédske konjeniške brigade (Kavalleriebrigaden)
 32 honvédskih pehotnih polkov (Infanterie-Regimenter)
 10 honvédskih huzarskih polkov (Husaren-Regimenter)
 8 honvédskih poljskotopniških polkov (Feldkanonen Regimenter) – 1 honvédski gorskotopniški
bataljon (Reitende Artillerie Abteilung)
 pehotni polki K. u. K. vojske so imeli vsak po 4 bataljone; pehotni polki K. k. in K. u. Landwehra
so imeli vsak po 3 bataljone, razen 3. polka tirolskih deželnih strelcev (tirolski fusiljerji), ki so
imeli 4 bataljone.
Enote, ki so imele leta 1915 imena ali nazive časti v polkih, so jih izgubile po ukazu vojnega ministrstva.
Potem so enote označevali samo še s številkami, npr. K. u. K. Infaterie-Regiment (Hoch und
Deutschmeister) št. 4 je postal Infanterie-Regiment št.4.
352
K.u.K. Armee
Pregled činov avstro-ogrskih kopenskih sil
slovensko
konjenica/ topništvo/ lovske
pehota/Infanterie
ime
Kavallerie Artillerie
enote/Jäger
Moštvo/Mannschaften
vojak
Infanterist/Honvéd
poddeset
Gefreiter/Őrvezető
nik
Dragoner/Hu
Kanonier
sar/Ulan
Jäger
Patrouilleführ
Vormeister
er
/Főtűzer
/Járőrvezető
Patrouillenführer
/Járőrvezető
Podčastniki/Unteroffiziere
desetnik
Korporal/Tizedes
Korporal
naddeset Zugsführer/Szakasz
Zugsführer
nik
vezető
GeschützVormeister
Unterjäger
Zugsführer
Zugsführer
vodnik
Feldwebel/Őrmester
Wachtmeiste
Feuerwerker Oberjäger
r
kadetvodnik
KadettFeldwebel/Kadétőrm
ester-Hadapród (od
1908 Kadett)
KadettKadettKadettWachtmeiste
Feuerwerker Oberjäger
r
(Kadett)
(Kadett)
(Kadett)
štabni
vodnik
StabsStabsFeldwebel/Törzsőrm
StabsWachtmeiste
Stabs-Oberjäger
ester
(od
1913)
Feuerwerker
r
(oznake do 1914)
štabni
vodnik
StabsStabsFeldwebel/Törzsőrm
StabsWachtmeiste
Stabs-Oberjäger
ester
(od
1913)
Feuerwerker
r
(oznake po 1914)
Častniški Offiziersstellvertreter
Offiziersstellv Offiziersstell Offiziersstellvert
pripravni /Tiszthelyettes
(od
ertreter
vertreter
reter
k
1915)
Častniški pripravniki/Offiziersanwärter
KadettkadetOffiziersstellvertreter KadettKadettKadettčastniški
/HadapródOffiziersstellv Offiziersstell Offiziersstellvert
pripravni
Tiszthelyettes
(do ertreter
vertreter
reter
k
1908)
praporšča Fähnrich/Zászlós (od
Fähnrich
k
1908)
Fähnrich
Fähnrich
Leutnant
Leutnant
Nižji častniki/Subalternoffiziere
poročnik
Leutnant/Hadnagy
Leutnant
353
oznake
gorskih
oznake
enot/Ranga
činov/Rang
bzeichen
abzeichen
Gebirgstrup
pe
nadporoč Oberleutnant/Főhad
Oberleutnan
Oberleutnant
Oberleutnant
nik
nagy
t
Stotniki/Hauptleute/Rittmeister
stotnik
Hauptmann/Százado
Rittmeister
s
Hauptmann Hauptmann
Štabni častniki/Stabsoffiziere
major
Major/Őrnagy
Major
Major
Major
podpolko Oberstleutnant/Alezr Oberstleutna Oberstleutn
Oberstleutnant
vnik
edes
nt
ant
polkovnik Oberst/Ezredes
Oberst
Oberst
Generali/Generale
generalm Generalmajor/Vezér
ajor
őrnagy
podmarša Feldmarschalleutnan
l
t/Táborhadnagy
general
pehote
General der
General
der Kavallerie
Infanterie
/ /Lovassági
Gyalogsági tábornok tábornok
(od 1908)
(general
konjenice)
Generaloberst
generalp
/Vezérezredes
olkovnik
1915)
Feldzeugmei
ster
/Táborszern
agy
(general
artilerije)
(od
feldmarš Feldmarschall
al
/Tábornagy
354
Oberst
V tem polku je služil moj ded Jožef Jamšek. Zapis govori v glavnem o I. svetovni vojni in usodi polka v
njej. Tukaj so lahko bili tudi ostali fantje in možje družine Žerjav, to zaradi pomanjkanja arhivskih virov
ne vemo. Ta zapis o polku naj nam pove kakšna je bila ta vojna in kaj se je v njej dogajalo.
17. pešpolk (K. u. K. IR št. 17) ima dolgo tradicijo, ki sega v drugo polovico 17. stoletja. Ustanovljen je
bil leta 1674, domači kranjski polk je postal leta 1817, ko je prišel k nam s Češkega. V 19. stol. je bil v
vseh vojnah v Italiji, leta 1878 se je udeležil zasedbe Bosne in Hercegovine. Svoje naborno območje je
imel na Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem in v Beli krajini. Njegova zgodovina je tesno povezana z
deželo Kranjsko, v kateri je imel svoj naborni prostor, in mestom Ljubljano, v katerem je bil njegov štab.
V javnosti je bil znan kot polk »kranjskih Janezov«, saj so veliko večino njegovega moštva sestavljali
Slovenci. Njegov pokrovitelj je postal Oto Habsburški, zato so polk imenovali tudi »cesarjeviči«. Častniki
in vojaki polka so poživili mestni družabni utrip in tudi promenado. V mestih monarhije so bili vse do prve
svetovne vojne med meščani priljubljeni mimohodi in predstavitve polkov iz domačih vojašnic. Polkovna
barva je bila rdečerjava.
V prvi svetovni vojni je 17. pešpolk sodeloval na ruskem bojišču – vzhodni fronti in fronti proti Italiji – na
soški fronti je bil od oktobra 1915, ko je bil prestavljen na soško bojišče, od maja 1916 pa tudi na tirolski
fronti. Na Tirolskem je ostal do konca vojne, po propadu Avstro-Ogrske pa so Italijani vojake odpeljali v
vojaško taborišče, kjer so ostali vse leto 1919.
S polkovnim imenom in usodami vojakov so povezani mnogi kraji, ki jih hranimo v spominu kot primere
trpljenja, vzdržljivosti in junaštva: od Doberdoba na Krasu do Monte Chiese. V 17. pešpolku so služili
mnogi znani in manj znani Slovenci kot vojaki in častniki. Nekateri med njimi so svoja doživetja v
strelskih rovih in kavernah prve svetovne vojne t. i. »velike vojne« opisali v spominih in dnevnikih.
Mnogim se želja po vrnitvi domov ni uresničila in so pokopani na različnih vojaških pokopališčih. V letu
1918, v zadnjem letu vojne in obstoja avstro-ogrske monarhije, so se vojaki nadomestnih bataljonov
polka, ki so bili nastanjeni v Judenburgu, zaradi slabih razmer uprli. S propadom avstro-ogrske monarhije
je spomin na polk, njegovo slavno zgodovino in usode slovenskih vojakov vse bolj slabel. Danes se
spomin nanj ponovno vrača v javno zavest in ga zasluženo uvršča v osrčje slovenske vojaške, vojne in
kulturne zgodovine.
Ob izbruhu prve svetovne vojne se je 17.
polk 30. julija 1914 odpeljal iz Celovca v
Ljubljano. 12. avgusta se je odpravil na
rusko bojišče, 15. avgusta je prispel na
postajo Mikolajev pri Lvovu. S svojimi štirimi
bataljoni je pripadal 12. pehotni brigadi 6.
pehotne divizije III. korpusa 2. armade.
Časovni okvir bojev 17.
med I. svetovno vojno:

Premiki 17. pešpolka od 26. avgusta do 26.
septembra 1914






pešpolka
Prvi boji z Rusi so bili 26. avgusta
1914 v Majdanu Gologorski. Tega
dne je polk izgubil polovico vseh
oficirjev
in
celotnega
moštva.
Polkovni poveljnik je bil težko
ranjen, padla sta tudi dva poveljnika
bataljonov.
Od
26.
avgusta
pa
do
23.

septembra1914 je imel polk 9 bojnih dni.
Med 15. oktobrom in 4. novembrom 1914 je sodeloval v bitki pri Wolcza Dolini.
5. novembra se je umaknil do Karpatov do prelaza Dukla.
30. novembra se je začel umik do zgornje Ogrske.
18. decembra je bil polk v bitki pri Jodlowi.
Med 19. januarjem in 17. februarjem 1915 je prešel Karpate in se boril v Bystrzyca. V teh bojih
so bile izgube tolikšne, da je imel polk samo še 320 borcev ob upoštevanju, da so iz zaledja vsak
mesec prihajali pohodni bataljoni v dopolnitev izgub.
Od februarja 1915 se je polk spet bojeval v Galiciji.
355


Poleti 1915 so prišli in se bojevali na Dnjestru.
11. junija 1915 je polk zajel ruskega polkovnega poveljnika, štiri oficirje in 700 mož. Z dvema
bataljonoma in pol je bil dodeljen črnovojaški pehotni brigadi 30. pehotne divizije, skupine
korpusa Henriquez v 7. armadi. V teh bojih je sodeloval tudi naš ded Jožef Jamšek.
Oktobra 1915 je bil polk prestavljen na soško bojišče. Prvi transport je tja prispel 28. oktobra 1915
zvečer. Že 5. maja 1915 je odšel na soško bojišče iz Ljubljane 10. pohodni bataljon 4. stotnije s po 250
mož in strojnični oddelek z dvema strojnicama. Ta bataljon je skupaj s pohodnimi bataljoni polkov št. 47,
97, bh 2 in dvema črnovojaškima bataljonoma iz Trsta ter pionirskim bataljonom oblikoval 178. pehotno
brigado.
 V 1. Soški bitki je bil v rezervi in je prešel v 6. gorsko brigado, konec junija je bil na Doberdobu
pred sv. Martinom.
 Oktobra 1915 je polk prišel med 3. soško bitko na položaje pred Podgoro in Oslavjem. Tam je bil
tudi med 4. soško bitko. V štirih tednih bojev je padlo 18 oficirjev, praporščakov in kadetov.
 Do druge polovice februarja 1916 se je polk boril okrog Vrha sv. Mihaela.
19. marca 1916 je polk zapustil soško bojišče in se kot okrepitev pred skorajšnjo ofenzivo odpeljal na
Tirolsko.


Maja 1916 je sodeloval v ofenzivi in ostal na tem bojišču. Bojeval se je spomladi 1917 na Mt.
Chiesa, junija 1917 v Ortigara, novembra 1917 v Asiago, februarja 1918 na Mt. Val Bella, od
februarja 1918 na položajih ob reki Assa.
Polk je sodeloval v junijski ofenzivi leta 1918 na Piavi. V bojih je imel pred seboj Angleže in je
takrat uspešno zajel 3 angleška častnika in 30 vojakov.
Propad Avstro-Ogrske konec oktobra 1918 je polk pričakal na Tirolskem. Italijani so naše vojake razglasili
za brate, a samo dokler niso dobili okrepitve. Tedaj so jih zajeli. Ker se že prej niso odpravili domov, so
bili v ujetništvu še vse leto 1919.
Od začetka vojne je bil polkovni nadomestni bataljon najprej v Ljubljani, nato od maja 1915 na Ptuju in
od julija istega leta v Judenburgu. Tam je bil 12. maja 1918 med vojaki 40. pohodnega bataljona eden
največjih uporov v vsej avstro-ogrski armadi. Uprlo se je 800 vojakov letnika 1900 in 200 povratnikov iz
ruskega vojnega ujetništva. Junija 1918 je bil nadomestni bataljon prestavljen v Villo Santino pri
Tolmezzu.
V novi slovenski vojski so bili pripadniki 17. pehotnega polka, jedro za ustanovitev ljubljanskega polka.
Kranjski 17. pešpolk ima tri polkovne zgodovine. Naslovnica knjige pripada slovenski različici polkovne
zgodovine c. in. kr. 17. pešpolka 1674–1910, ki jo je napisal in izdal dr. Karlo Capuder v Celovcu leta
1915. Knjiga se v glavnem opira na dvodelno nemško različico polkovne zgodovine – STROBL VON
RAVELSBERG, F.: "Geschichte des K. u. K. Infanterie-Regiments Ritter von Milde Nr. 17. 1674–1910";
Laibach, 1911 – ki je izšla izpod peresa F. Strobla von Ravelsberga v Ljubljani leta 1911 in je nedvomno
še podrobnejša kot Capudrova slovenska različica. V njej lahko poleg
podrobnejših opisov bojev v Franciji, Nemčiji, na Madžarskem, v Italiji ter
Bosni in Hercegovini (knjiga je seveda v nemščini) najdeš tudi sezname
vseh vojakov in častnikov, ki so prejeli odlikovanja ali se kako drugače
dokazali v bojih.
Slovenski različici
polkovne zgodovine c.
in. kr. 17. pešpolka
1674–1910
Druga, manjša knjiga (Band Zwei) pa vsebuje sezname častnikov za vsako
leto od leta ustanovitve polka do leta 1910. Od leta 1848 je poleg čina in
imena tudi rojstni kraj častnika in opomba, če je bil častnik začasno
dodeljen kateremu drugemu polku, padel ali bil ranjen v bitki. Knjigi, ki se
dobita v knjižnici Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, se končata z
letom 1910 in ne zajemata prve svetovne vojne. Toda to obdobje pokriva
tretja polkovna zgodovina, ki je v celoti posvečena 17. pešpolku v prvi
svetovni vojni 1914–1918 in je bila napisana (ne pa tudi uradno
objavljena!) po koncu vojne. Naslov te tretje polkovne zgodovine je: Otto
von Kiesewetter: "Mit den Siebzehnern im Weltkrieg: Geschichte des
ehemaligen Laibacher Infanterie-Regiments Nr. 17 im Weltkriege 19141918", Klagenfurt 1930–1935.
Von Kiesewettrova knjiga je razdeljena na 38 poglavij, vsako je posvečeno
eni bitki, v kateri je sodeloval IR 17. Žal je ta knjiga, vsaj kar se imen
vojakov tiče, suhoparna. Zelo redko se najde ime kakšnega nižjega
podčastnika ali vojaka, ki se je izkazal v bojih ali na kakšen drugačen način
356
in za to dejanje tudi prejel zlato kolajno za hrabrost. Zato pa lahko po drugi strani toliko pogosteje
ugotoviš imena častnikov, ki so se izkazali ali padli v bojih. Na koncu sta dva seznama: prvi seznam vseh
častnikov 17. polka po mobilizaciji avgusta 1914 in drugič seznam vseh častnikov IR 17, vključno s
praporščaki in kadeti, ki so padli v bojih 1914–1918. Tukaj sta poleg čina in imena navedena tudi datum
in kraj smrti, kar je še posebej koristno in zanimivo. Polkovna zgodovina ima okoli 30 zelo zanimivih
zemljevidov (Skizze), ki podrobno prikazujejo položaje IR 17 pri Lubienecu, Jablonki, Kosmierzynu,
Karpatih, Dnestru, sv. Mihaelu, Montu di Val Bella, Asiageu in Monte Chiesi.
17. pešpolk je prispel na kraško bojišče
konec oktobra 1915. Moštvo polka je
zasedlo bojišče pri Podgori in Oslavju,
zahodno od Gorice, kamor je bilo dodeljeno
kot okrepitev. Sodeloval je pri bitki za
goriško mostišče in imel zelo velike izgube.
Pred božičem leta 1915 je iz polka
pobegnila skupina Čehov in Rutenov ter
prestopila na italijansko stran. Polk je bil v
začetku decembra umaknjen z bojišča pri
Oslavju in Podgori pri Gorici v Šempas. Tam
so imele enote polka na voljo le nekaj dni,
da se je moštvo uredilo in malo spočilo. Na
trgu je vsak dan igrala vojaška godba,
vojaki pa so se sprehajali med domačini in
skoraj pozabili na preživeto trpljenje.
Zgodaj zjutraj 6. decembra je polk krenil
Pot 10. pohodnega bataljona 17. pešpolka iz Matulj
pri Opatiji do Doberdobske planote
preko Vogarskega do Bukovice. V obeh vaseh se je
moštvo nastanilo po izpraznjenih hišah in barkah. Cesta v
Volčjo Drago do Bukovice je bila zaradi slabega vremena
zelo poškodovana in jo je bilo treba popraviti, tako kot
tudi druge ceste na tem območju. Popravilo cest je bilo
nujno, saj so bile življenjskega pomena (oskrba enot in
prihod vojske) za branilce na kraški planoti. Obljuba Vojaška godba 17. pešpolka v Šempasu
novembra 1915
moštvu po
boljši oskrbi je navduševala moštvo na delovišču.
Kmalu je prišlo povelje, da se morajo premakniti na
območje Debele Griže. Bojišče je bilo slabo zaščiteno in
branilci pred njimi so imeli zelo velike žrtve. Bojna črta
je tekla od vrha Debele Griže (kota 175) po pobočju
navzdol v smeri severozahoda, med Petovljami in
Ušijem v smeri Soče. Na jugu so sledili zahodnemu
pobočju hriba, se tesno dotaknili Martinščine ter nato
dalje, nekoliko zahodno, dosegli Grižo. Bataljoni so bili
na položajih zahodno od vasi Vrh in Cotiči in levo od
vrha Debele Griže.
Položaji bataljonov 17. pešpolka v
Oslavju novembra 1915
Italijanski položaji so bili zelo blizu, pogosto oddaljeni le
dvajset do trideset korakov. Polkovno poveljstvo je bilo
v kamnolomu zahodno od vrha.
357
Zavetišče polkovnega poveljstva 17
pešpolka 22. decembra 1915
Telefonska postaja pri poveljstvu 17.
pešpolka 31. januarja 1916 na Krasu
Bataljonske enote so imel precej dela z utrjevanjem in gradnjo
položajev. Tudi če niso bili neposredni boji, so bili stalno
obstreljevani s topovi, vojaki pa so se obmetavali z ročnimi
bombami. Na takem območju je zato bilo utrjevanje položajev
zelo nevarno in naporno. Napravili so globoke zaklone, ki so jih
gradili z miniranjem, dleti in kladivi. Nekatere med njimi so tudi
povezovali med seboj in tako ustvarili ozek strelski jarek. Sredi
decembra so bile noči izredno hladne, padajoče granate in nalivi
so še bolj oteževali delo.
Branilci so skozi vrh hriba zvrtali predor, tako da je bil mogoč
prehod z vzhodnega na zahodno bojišče.
V januarju leta 1916 je primanjkovalo hrane in materialnih
potrebščin. Te težave so poskusili reševati na vse mogoče
načine, a jih do konca vojne niso mogli odpraviti.
Polkovnik Ventour in stotnik
Klimann z vojno zastavo 17.
pešpolka leta 1915
17. februarja 1916 je zadnji bataljon
17. pehotnega polka zapustil položaje
in odšel na območje Komna. Tam je
po
štirih
tednih
počitka
in
dopolnjevanja opreme in vojaštva
odšel 19. marca ob 4:30 uri v Štanjel
na vlak in potem prek Ljubljane,
Maribora, Dunaja, Linza, Salzburga in
Innsbrucka v okolico Trente na
Tirolsko fronto.
Položaj 17. pešpolka decembra 1915 v Debelih
Grižah
358
V tem polku je služil v času vojne tudi moj ded Franc Žerjav. Tu je kratek zapis o enoti in krajih kjer se je
ta polk bojeval.
97. pehotni polk barona von Waldstättns (K. u. K. Infanterieregiment Freiherr von Waldstätten, Nr. 97) je
bil ustanovljen 1. januarja 1883 iz delov pehotnih polkov številka 17, 22 in 79 ter lovskega bataljona
številka 33. Od začetka do leta 1892 je bil njegov častni pokrovitelj, po katerem je nosil ime, srbski kralj
Milan I., nato pa pehotni general baron Georg von Waldstätten. Polkovni dopolnilni okraj je obsegal del
Istre, tržaško, goriško, tolminsko in postojnsko območje. Narodnostna sestava enot je bila mešana, saj
so bili v njem Slovenci (45 %), Hrvati (27 %), Italijani (20 %) in drugi (13 %). Sedež polkovnega
poveljstva pred vojno je bil v Bjelovarju, tam so bili tudi poveljstvi in
enote 1. in 2. bataljona. Sedež poveljstva in moštvo 3. bataljona sta
bila v Trstu, poveljstvo in moštvo 4. bataljona pa je bilo v Karlovcu.
Polkovna barva je bila rožnatordeča.
Vsi štirje bataljoni tega polka so avgusta 1914 odšli na rusko
bojišče v Galicijo. Rusi so jih v bojih 26. in 27. avgusta popolnoma
razbili tako kot druge avstro-ogrske enote. Po umiku celotne avstroogrske armade so se ostanki polka zbrali in reorganizirali v Lvovu.
Polk je na ruskem bojišču prezimil, julija 1915 se je bojeval na
Dnjestru in sredi meseca sodeloval pri poskusu prekoračenja
Spominska značka 97.
Dnjestra. Jeseni istega leta so bile njegove enote še vedno na
pehotnega polka
ruskem bojišču, vendar so bile razporejene v različnih avstro-ogrskih
enotah. V začetku leta 1916 je bil v 215. pehotni brigadi v 30.
pehotni diviziji v armadni rezervi 7. avstro-ogrske armade.
Zaradi narodne sestave se 97. pehotni polk ni nikoli bojeval na italijanskem bojišču. Izjema je bil njegov
10. pohodni bataljon, ki je bil maja 1915 poslan na soško bojišče in je na Krasu v bojih pokazal tako
veliko srčnost, da je dobil častno ime Soški bataljon
Tudi leta 1916 je bil celoten polk na ruskem bojišču in se v različnih
avstro-ogrskih enotah bojeval proti Rusom, januarja pri kraju
Barancze – Toporovcu, konec maja pri Jurouvcu, v začetku junija pa je
sodeloval v protinapadu avstro-ogrskih enot pri kraju Dobronovc na
Dnjestru. V začetku julija so njegove enote sodelovale v bojih pri
Kolomeiu, konec tega meseca pa so bile na Dnjestru.
Spominska značka 97.
pehotnega polka
Avgusta 1917 je polk sodeloval v bojih pri Tereszenyu ob Seretu v
Bukovini, leta 1918 pa ga najdemo v vrstah 2. konjeniške divizije
vzhodne armade. Bil je tudi v Ukrajini. Tu se je ob razpadu avstroogrske armade preimenoval v 1. slovenski polk Nanos. Decembra
1918 je iz njegovega jedra v Mariboru nastal Tržaški polk.
359
360