KOLESA 01/13 Splošni pogoji za zavarovanje koles veljajo od 13.8.2013 (1) Prometna nesreča je škodni dogodek na katerikoli površini zaradi trčenja, oplaženja ali padca (med vožnjo), v katerem je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se kolo in je nastala materialna škoda ali je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana. Zavarovanje krije fizično poškodovanje zavarovančevega kolesa, ko je le-to udeleženo v prometni nesreči. Izrazi v teh pogojih pomenijo: zavarovanec – oseba, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan zavarovalec – oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo; polica – listina o zavarovalni pogodbi; premija – znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici; zavarovalnina/odškodnina – znesek, ki ga zavarovalnica palača po zavarovalni pogodbi; zavarovatelj - Zavarovalnica Maribor d.d. kolo - enosledno ali dvosledno vozilo z najmanj dvema kolesoma, ki ga poganja voznik izključno z lastno močjo. (2) I. DEL – SKUPNE DOLOČBE (1) (2) zaradi domačih živali, divjadi in glodavcev. Zavarovane so tudi poškodbe kolesa zaradi prometne nesreče z vozilom če se kolo nahaja na ali v kateremkoli vozilu, udeleženem v prometni nesreči. 8. člen – VLOMSKA TATVINA IN ROP (1) Vlomska tatvina je, če storilec: 1. vlomi v zaklenjene prostore, podstrešje, klet, lopo, garažo (razbije ali vlomi vrata, okno, zid, strop ali pod); 2. odpre zaklenjene prostore s sredstvom, ki ni namenjeno za redno odklepanje; 3. odklene prostor, kjer je predmet zavarovanja z originalnim ključem ali njegovim dvojnikom, če do takega ključa pride z vlomom ali ropom. Odtujitev ključev mora biti prijavljena policiji, sicer zavarovanje škode ne krije; 4. vlomi v prostore, ki niso v pritličju ali kleti, skozi odprto okno; 1. 2. člen – PREDMET ZAVAROVANJA (1) Predmet zavarovanja je v zavarovalni polici navedeno kolo, z vsemi pripadajočimi sestavnimi deli. (2) Iz zavarovanja je v vsakem primeru izključena oprema, ki je nameščena na kolo kot dodatek, ki ni v funkciji sestavin kolesa (denimo otroški sedež, navigacijski sistem, števec kilometrov in drugi podobni dodatno nameščeni deli). (3) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja tandem kolesa in kolesa na električni ali kakršenkoli drug (1)pogon. Ni pa vlomska tatvina, če: 1. storilec pride v prostor skozi odprto okno ali okno odprto na nagib (ventus), katerega spodnji rob je manj kot 1,60m od tal; 2. je storilec zavarovanec ali je pri vlomski tatvini kakorkoli sodeloval, kakor tudi če je storilec ali napeljevalec oziroma pomočnik oseba, ki živi z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu ali zavarovančev sorodnik. člen – ZAVAROVALNI KRAJ Zavarovanje velja na geografskem območju Evrope. 4. člen – ZAVAROVANE NEVARNOSTI Zavarovanje krije škodo, ki nastane na zavarovanem kolesu v okoliščinah oziroma na način, kot je opredeljeno s temi splošnimi pogoji (zavarovane nevarnosti) in škodo, ki jo zavarovanec povzroči tretjim osebam kot imetnik ali uporabnik zavarovanega kolesa, v obsegu, kot določajo ti splošni pogoji. (2) Rop je odvzem zavarovane stvari z uporabo sile, grožnje za življenje in zdravje zavarovanca ali člana njegovega gospodinjstva. (3) Izsleditev ukradenih stvari: 1. če zavarovanec kakorkoli izve, kje so ukradene stvari, mora nemudoma obvestiti policijo in zavarovalnico; 2. če zavarovanec še ni prejel zavarovalnine za ukraden predmet zavarovanja, ga mora prevzeti. Če je ta poškodovan, se škoda obračuna po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali ob nastanku zavarovalnega primera, vendar največ do zavarovalne vsote; 3. če je zavarovanec že prejel zavarovalnino za predmet, ki je najden, ga lahko zahteva zase, zavarovalnici pa mora vrniti zavarovalnino. 9. člen – POŽAR (1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo. (2) Ne šteje se, da je nastal požar, če je predmet zavarovanja uničen ali poškodovan, ker je: II. DEL – MATERIALNA ŠKODA NA KOLESU 5. člen – ZAVAROVALNA ZAVAROVALNA VSOTA (1) Zavarovalna vrednost predmeta zavarovanja je prva nabavna vrednost nove stvari in predstavlja osnovo za izračun premije. Zavarovalna vsota je zgornja meja obveznosti zavarovalnice, ki je navedena v polici za zavarovano kolo. Zavarovanje je sklenjeno na dejansko vrednost. Dejanska vrednost je novo nabavna vrednost zavarovane stvari, zmanjšana za amortizacijo. (2) (3) 6. člen – PROMETNA NESREČA VREDNOST člen – POŠKODOVANJE KOLESA Zavarovanje krije poškodovanje zavarovanega kolesa: člen – ZAVAROVALEC OZIROMA ZAVAROVANEC Zavarovalec oziroma zavarovanec po splošnih pogojih za zavarovanje koles je lahko le fizična oseba, razen v primeru sklenitve zavarovanja koles po posebnih pogojih za zavarovanje koles v najemu. 3. 7. IN 1) 2) bil izpostavljen koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ali na ognjišče (peč, štedilnik, ipd.); pregorel, se osmodil, zadimil ali ožgal zaradi cigarete, žerjavice, svetilke, peči ali pri pripravi hrane ter kratkega stika na električnih inštalacijah in napravah, če niso nastopile okoliščine iz (1). odstavka tega člena. (1) Manifestacija ali demonstracija je organizirano in javno izražanje razpoloženja skupine ljudi. Krite so samo tiste škode, ki so nastale zaradi manifestacije ali demonstracije, prijavljene pri pristojnih državnih organih. (2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, kadar so manifestanti ali demonstranti na kakršenkoli način uničili ali poškodovali predmet zavarovanja (razbijanje, rušenje, demoliranje, požiganje ipd.). 10. člen – STRELA 14. člen – PADEC ZRAKOPLOVA (1) (1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar zrakoplov katerekoli vrste (motorno ali jadralno letalo, helikopter, rakete vseh vrst, balon ipd.) pade na predmet zavarovanja ali vanj udari. (2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če je predmet zavarovanja uničil ali poškodoval zrakoplov, njegovi deli ali predmeti iz njega. (2) Zavarovanje krije škodo, ki jo na predmetu zavarovanja povzroči direktni udar strele s toplotno in rušilno močjo, ali ki nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na predmet zavarovanja. Posledice direktnega udara strele morajo biti vidne kot poškodbe na predmetu zavarovanja. Zavarovanje ne krije škode, ki jo povzroči strela na predmetu zavarovanja zaradi delovanja električnega toka, pregrevanja zaradi preobremenitve ali atmosferskih vplivov (statičnih napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov). Krita pa je škoda zaradi požara, do katerega pride zaradi indirektnega udara strele. Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom. (2) Zavarovanje ne krije škode zaradi: 1) miniranja, ki ga opravi zavarovanec, ali zaradi dovoljenega miniranja, ki ga opravijo drugi; 2) izbruha iz peči in podobnih naprav; 3) eksplozije biološkega izvora; 4) preboja zvočnega zidu; 5) eksplozije, ki nastane v posodah, kotlih, ceveh ipd. pod pritiskom zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca, usedlin ali blata v posodi. (1) 12. člen – VIHAR (1) Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovani predmet zavarovanja, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane okoliške zgradbe. Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki Agencije RS za okolje, urad za meteorologijo. (2) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na predmet zavarovanja podrl ali vrgel vihar. (3) Zavarovanje ne krije škode: 1. zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprta okna ali druge odprtine v stanovanju oziroma v zgradbi, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih je napravil vihar; 2. zaradi dežja in drugih padavin, ki jo te povzročijo na predmetu zavarovanja na prostem, pod nadstrešnicami in v odprtih zgradbah ali v vozilih za prevoz stvari pri preselitvi; 3. na predmetu zavarovanja, ki se v času viharja nahaja v slabo vzdrževani ali dotrajani zgradbi. 13. člen – MANIFESTACIJA ALI DEMONSTRACIJA ALI DELA 15. člen – NEZAVAROVANE NEVARNOSTI 11. člen – EKSPLOZIJA (1) ZRAKOPLOVA Zavarovanje ne krije škode na predmetu zavarovanja zaradi nevarnosti, ki jih ne določajo ti pogoji, zlasti pa ne: 1) škode zaradi obratovanja pred dokončnim popravilom, razen če gre za škodo, ki je nastala po delnem popravilu na poti v drugo delavnico, kjer naj bi opravili drugo delno ali dokončno popravilo, 2) škode, ki nastane kot posledica zaradi kršitve zakonskih predpisov (npr.: o tehnični brezhibnosti koles, o ustrezni opremi koles, ipd.) ter predpisov tehničnega izkoriščanja zavarovane stvari in zaščitnih ukrepov. 3) škode zaradi zmanjšanja vrednosti zavarovane stvari po opravljenem popravilu, 4) škode zaradi vojnih dogodkov, vstaj in drugih oboroženih akcij, sabotaž, terorističnih dejanj, državljanske vojne, nemirov in zlonamernih dejanj v zvezi s temi dogodki, 5) škode, ki nastanejo kot posredna ali neposredna posledica potresa, 6) posredna škoda, ki nastane ob zavarovalnem primeru (kot na primer izguba zaslužka, obratovalni zastoj, kazni, stroški najemanja nadomestnega kolesa, stroški garažiranja in varovanja kolesa, razen stroškov za nujno potrebni čas varovanja stvari na kraju nesreče ali drugem primernem kraju, po predhodni odobritvi zavarovalnice), 7) lepotne poškodbe (poškodbe, ki ne vplivajo na funkcionalnost kolesa) na vseh vrstah koles in škode nastale kot posledica običajne rabe kolesa, 8) mehanske okvare, 9) vsaka škoda na kolesu, ki nastane kadar kolo upravlja oseba, ki ni navedena v zavarovalni polici, 10) pomanjkljivosti ali napake, ki so obstajale v trenutku sklenitve zavarovanja in so bile ali bi morale biti znane zavarovancu, 11) škode, ki nastane v garancijskem roku in jo je dolžan povrniti proizvajalec ali prodajalec, 12) škode iz objestnih dejanj, 13) škode na pnevmatikah in zračnicah. 16. člen – OBRAČUN ZAVAROVALNINE / OBRAČUN ŠKODE Obračun zavarovalnine se opravi na podlagi ugotovitve in ocenitve škode: (1) Po prejemu pisne prijave zavarovalnega primera mora zavarovalnica najkasneje v 3 dneh pričeti z (2) (3) (4) ugotavljanjem in ocenjevanjem škode. Če zavarovalnica tega ne stori, sme zavarovanec začeti z ocenjevanjem in odpravljanjem posledic škode, pod pogojem, da prej zavaruje dokaze o nastanku zavarovalnega primera in obsegu škode. Škoda, ki jo krije zavarovanje se obračuna v primeru: 1. uničenja zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti, vlomske tatvine in ropa predmeta zavarovanja – po vrednosti predmeta zavarovanja ob nastanku (1) za vrednost zavarovalnega primera, zmanjšani obrabe, starosti, amortizacije ter za vrednost ostankov. 2. poškodbe predmeta zavarovanja – po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali ob nastanku zavarovalnega primera zmanjšani za vrednost obrabe, starosti, amortizacije ter za vrednost ostankov. Tisti stroški popravila, ki so posledica izboljšave ali izpopolnitve stvari, izvršene ob popravilu, se ne štejejo za škodo. Pri ugotavljanju višine škode se ne upoštevajo okoliščine, da zaradi pomanjkanja nadomestnih delov zavarovanje stvari ni mogoče popraviti. Zavarovalnica plača pri delnih škodah popravilo poškodovanih delov, če to ni možno, se poškodovane dele zamenja z novimi. Če stroški popravila na dan ugotavljanja višine škode dosegajo 70% dejanske vrednosti kolesa, se višina škode ugotavlja tako kot v primeru uničenja ali izginitve zavarovane stvari, z upoštevanjem rešenih delov. Deli, ki se ne obrabijo, niso podvrženi amortizaciji. 3. Odbitek amortizacije pri izplačilu zavarovalnine po letih znaša kot prikazuje tabela: 1 leto 2 leti 3 leta 4 leta 5 let 30% 45% 60% 75% 90% Če je predmet zavarovanja popolnoma uničen ali izgubljen zaradi vlomske tatvine oziroma ropa ter zavarovanec ne more dokazati njegove vrednosti v smislu 1. točke 2. odstavka tega člena, krije zavarovanje škodo do 50% od nabavne vrednosti nove stvari, zmanjšano za vrednost obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacija) ter za vrednost ostankov, vendar največ do višine zavarovalne vsote. Če je ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obračunano škodo v deležu, ki ustreza razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote. Pri podzavarovanju v višini do 10% se načelo podzavarovanja ne upošteva. III. DEL – ODGOVORNOST ZA ŠKODO, KI JO ZAVAROVANEC POVZROČI TRETJIM OSEBAM 17. člen – ZAVAROVALNA VSOTA (1) (2) (3) Zavarovalna vsota je zgornja meja obveznosti zavarovalnice za posamezni škodni dogodek, ne glede na število zavarovancev. Za zavarovanje je dogovorjena enotna zavarovalna vsota za osebe in stvari in po posameznem škodnem dogodku znaša 30.000 EUR. Za zavarovanje velja omejitev skupnega izplačila odškodnine v zavarovalnem letu, v višini zavarovalne vsote, dogovorjene na polici (letni agregat). Ko je agregat izčrpan, zavarovanje ugasne in se nadaljuje le, če je to posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija. Odbitna franšiza je soudeležba zavarovanca pri škodi in se odškodnina, ki jo plača zavarovalnica, zmanjša za dogovorjeni znesek (franšiza). Za nematerialne škode je dogovorjena odbitna franšiza v znesku 200 EUR po škodnem dogodku. 18. člen – OBSEG KRITJA Zavarovanje krije odgovornost zavarovanca za škodo, ki jo povzroči tretjim osebam kot imetnik in uporabnik kolesa brez motorja navedenega na zavarovalni polici. Zavarovanje ne krije: 1. odgovornosti zavarovanca za namerno povzročeno škodo; 2. škode zaradi ravnanja, ki ga zavarovanec ne opusti, čeprav bi moral pričakovati njegovo škodljivo posledico; 3. škode, ki je posledica zavestne kršitve veljavnih predpisov; 4. odgovornosti za škodo na tujih stvareh, ki jih je zavarovanec vzel v zakup, uporabo, na posodo, za čuvanje, za prenos, ipd. 5. škod zavarovanca, njegovega zakonca ali izven zakonskega partnerja, otrok, posvojencev ali rejencev, oseb, ki jih zavarovanec preživlja ali živijo z njim v skupnem gospodinjstvu ter sorodnikov vseh prej naštetih oseb v ravni liniji do drugega kolena in stranski liniji do četrtega kolena; 6. posrednih škod, ki nastanejo ob zavarovalnem primeru (izguba zaslužka, izguba dobička, obratovalni zastoj, zahtevki invalidskega in pokojninskega sklada, zahtevki zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovalnic iz zdravstvenega zavarovanja ter ostalih posrednih oškodovancev). 7. škode na tovoru, ki ga zavarovanec prevaža s kolesom. 19. člen - ZAVAROVALNI PRIMER Pri zavarovanju odgovornosti se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko je nastal škodni dogodek, zaradi katerega bi se lahko uveljavljal odškodninski zahtevek proti zavarovancu. Več časovno povezanih škod predstavlja en dogodek, če nastanejo iz istega vzroka. IV. DEL – SPLOŠNE DOLOČBE 20. člen – IZGUBA ZAVAROVALNIH PRAVIC (1) Določila tega poglavja se uporabljajo in veljajo za vse zavarovane nevarnosti oziroma s temi pogoji opredeljeno vsebino zavarovalne pogodbe. (2) Zavarovanec izgubi zavarovalne pravice iz sklenjene pogodbe v primeru: 1) če ima voznik kolesa v organizmu več alkohola kot to dovoljuje veljavni ZVCP, ali če je pod vplivom mamil, psiho aktivnih zdravil ali drugih psiho aktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. Domneva se, da je voznik ob nezgodi pod vplivom alkohola, ko izpolnjuje enega izmed naslednjih pogojev: če ima v krvi več kot 0,5 promila alkohola na kilogram krvi, če ima v izdihanem zraku več kot 0,24 ml alkohola na liter izdihanega zraka, če ne glede na količino alkohola v krvi kaže znake alkoholiziranosti, katerih posledica je - - 2) 3) 4) lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu; če neposredno po nesreči uživa alkohol, če odkloni ali se izmakne možnosti ugotavljanja stopnje njegove alkoholiziranosti, šteje se tudi, da se je zavarovanec izmaknil možnosti ugotavljanja stopnje alkoholiziranosti, če ni takoj po nesreči obvestil policije, oziroma če policiji ni omogočil ogleda kraja nesreče, če se s preizkusom ugotovi, da ima voznik v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno, in se z njim voznik ne strinja, a sam ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo neposredno po preizkusu ali prometni nezgodi natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti, če odvzem krvi ne ogroža njegovega zdravja (hemofilija). Domneva alkoholiziranosti velja in se upošteva ne glede na vzročno zvezo med stopnjo alkoholiziranosti in nastankom prometne nesreče. Če je v času prometne nesreče kot voznik zavarovanega kolesa pod vplivom mamil ali drugih narkotikov. Šteje se, da je voznik pod vplivom mamil ali drugih narkotikov: če se s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake zmedenosti zaradi uporabe mamil ali drugih narkotikov, če se po prometni nesreči izmakne preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja prisotnosti mamil ali drugih narkotikov v telesu ob nesreči. Šteje se tudi, da se je zavarovanec izmaknil preiskavi, če ni takoj po nesreči obvestil policije oziroma če policiji ni omogočil ogleda kraja nesreče. če je škoda povzročena z naklepom zavarovanca ali osebe, ki ji je zavarovanec omogočil uporabo kolesa; če se ugotovi, da škoda ni nastala na način in v obsegu kot ga je zavarovanec opisal v prijavi škode. Šteje se, da zavarovanec ni dokazal zavarovalnega primera, če ne izpolni svojih obveznosti, ki izhajajo iz 31. člena pogojev. 21. člen – KLAVZULA O IZKLJUČITVI TERORISTIČNIH DEJANJ (1) (2) (3) Ne glede na druge določbe te zavarovalne pogodbe ni krita škoda, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti katerikoli stroški, ki so nastali kot posledica škode, in sicer niti v primeru, če je skupaj s terorističnim dejanjem na nastanek škode vplival še kak drug vzrok ali dejanje. Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo. Iz kritja so izključeni tudi škoda in stroški, nastali zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj. 22. člen – SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko zavarovalno polico podpišeta obe pogodbeni stranki. 23. člen – ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA (1) Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače, se zavarovalno kritje začne po izteku 24. ure tistega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačan prvi obrok premije, sicer pa po izteku 24. ure tistega dne, ko je premija plačana. (2) Zavarovalno kritje se konča po preteku 24. ure tistega dne, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. (3) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 1 do 3 let, sme vsaka stranka z odpovednim rokom treh mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki. (4) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki. 24. člen – PLAČILO PREMIJE (1) Premijo za prvo zavarovalno leto mora zavarovalec plačati ob sklenitvi pogodbe, premije za naslednja zavarovalna leta pa prvi dan vsakega nadaljnjega zavarovalnega leta. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, mora biti prvi obrok vplačan ob sklenitvi pogodbe, razen če ni drugače dogovorjeno, ob nastanku zavarovalnega primera pa zapadejo v plačilo vsi obroki premije tekočega zavarovalnega leta in se pobotajo z zavarovalnino. (2) Če ob sklenitvi oz dospetju ni plačan prvi obrok premije, ne nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino. Če je dogovorjeno obročno plačevanje premije, se mora prvi obrok plačati ob sklenitvi pogodbe oz. ob dospetju plačila. Neplačani, a že zapadli zneski premije so razlog za prenehanje zavarovalnega kritja v skladu z 937. členom Obligacijskega zakonika. (3) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo pogodbene obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obrok ni plačan do dneva zapadlosti, ima zavarovalnica pravico do zakonskih zamudnih obresti in pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh še ne zapadlih obrokov. (4) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko je bil dan nalog za plačilo pošti ali banki. (5) Če je bil glede na dogovorjeni čas zavarovanja priznan popust na premijo, zavarovanje pa je prenehalo pred potekom časa, lahko zavarovalnica terja razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je resnično trajala. 25. člen – POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA (1) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije. (2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz prvega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja. (3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer plačati zavarovalnino od 24. ure po plačani premiji in zamudnih obresti. (4) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije, mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino. (2) Zavarovalec ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati z iztekom tekočega zavarovalnega leta. (3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega zavarovalnega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim cenikom. 26. člen – POVRAČILO PREMIJE 31. člen – NAČIN OBVEŠČANJA (1) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom zavarovalnega kritja, vrne zavarovalnica vso plačano zavarovalno premijo. (2) Zavarovalnica vrne del zavarovalne premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je bila stvar uničena ali je izginila zaradi nezavarovane nevarnosti, kakor tudi, če je bila popolna škoda krita na podlagi zavarovanja odgovornosti povzročitelja škode. Neuporabljeni čas zavarovanja se računa od dneva uničenja zavarovane stvari oziroma od dneva prejema pisnega zahtevka zavarovanca za povračilo premije. Zavarovanec ima pravico terjati povračilo premije, če v tem zavarovalnem letu ni bilo zavarovalnega primera. (3) Zavarovalnici pripada premija za tekoče zavarovalno leto v celoti, če je bila ali bo izplačana zavarovalnina ali odškodnina zaradi zavarovane nevarnosti. (4) V drugih primerih prenehanja zavarovanja pred koncem dobe, za katero je plačana premija pripada zavarovalnici zavarovalna premija do tistega dne, do katerega traja zavarovalno kritje. (5) Povračilo premije na zahtevo zavarovanca se lahko opravi na podlagi predložitve izvirne police in pisnih dokazil o izpolnitvi pogojev za povračilo premije. 27. člen – ZAVAROVANJE NA TUJ RAČUN Pri zavarovanju na tuj račun sklene zavarovanje zavarovalec v svojem imenu in na tuj račun ali na račun tistega katerega se zavarovanje tiče. Zavarovalec mora plačevati premijo in izpolnjevati druge obveznosti iz zavarovalne pogodbe, vendar pravic iz zavarovalne pogodbe ne more izvrševati, če v to ne privoli tisti, čigar interes je bil zavarovan in ki mu te pravice gredo. 28. člen – VEČKRATNO IN DVOJNO ZAVAROVANJE Zavarovalec mora ob sklenitvi zavarovanja in ob uveljavljanju odškodninskega zahtevka (škodi) obvestiti Zavarovalnico Maribor d.d., ali je isti predmet zavarovanja za isti riziko morebiti zavaroval še pri kateri drugi zavarovalnici. 29. člen – SPREMEMBA NASLOVA (1) Zavarovanec/zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega stanovanja oziroma sedeža podjetja ali svojega imena oziroma imena podjetja v roku 15 dni od dneva spremembe. (2) Če je zavarovanec/zavarovalec spremenil naslov stanovanja oziroma sedeža podjetja ali svoje ime, oziroma ime podjetja, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovancu/zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega naslova stanovanja oziroma sedeža podjetja ali ga naslovi na njegovo zadnje znano ime oziroma ime podjetja. 30. člen – SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA CENIKA (1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, mora o spremembi obvestiti zavarovalca vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta. (1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki. (2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne. (3) Obvestilo ali izjava je dano pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom. (4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme. 32. člen – ZAVAROVANČEVE ZAVAROVALNEM PRIMERU (1) DOLŽNOSTI PO Po nastanku zavarovalnega primera mora zavarovanec: 1) takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil nadaljnjo nastajanje škode, upoštevajoč pri tem navodila zavarovalnice, 2) najpozneje v 8 dneh od dneva, ko je zvedel za zavarovalni primer, o tem obvestiti zavarovalnico. Če obvestilo ni bilo pisno, ga mora najpozneje v nadaljnjih 3 dneh potrditi s pisno prijavo, v kateri navede tudi poškodovane uničene ali izginule stvari in njihovo približno vrednost. Ob prijavi mora predložiti original zavarovalne police, 3) o vseh primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi in splošnimi pogoji, predvsem pa o zavarovalnih primerih nastalih zaradi požara, eksplozije, tatvine, vlomske tatvine, ropa, zlonamernih ali objestnih dejanj tretjih oseb takoj obvestiti policijo ter navesti, katere stvari so bile uničene, poškodovane oziroma so izginile ob zavarovalnem primeru; v primeru prometne nesreče je potrebno obvestiti policijo v skladu z določili ZVCP, 4) zavarovanec je dolžan v primeru vlomske tatvine in ropa, ob prijavi škode predložiti zavarovalnici račun o nakupu kolesa, carinsko deklaracijo (v primeru, ko je bilo kolo uvoženo) ter druge dokumente, potrebne za likvidacijo škode. 5) ne sme spreminjati stanja poškodovanih oziroma uničenih stvari, dokler si jih ne ogleda predstavnik zavarovalnice, razen če je sprememba potrebna v javnem interesu, oziroma da bi bila škoda manjša. 6) če so proti zavarovancu ali osebi, za katero on odgovarja, uvedene kazenske poizvedbe ali kazenska preiskava ali je vložena obtožnica ali če je izdana odločba v upravno kazenskem postopku, mora zavarovanec o tem nemudoma obvestiti zavarovalnico, četudi je že prijavil nesrečo zavarovalnici; 7) če so na zavarovanca naslovljeni odškodninski zahtevki ali če je proti njemu vložena odškodninska tožba, mora zavarovanec o tem prav tako obvestiti zavarovalnico in ji dostaviti original vseh listin, ki vsebujejo te zahtevke; 8) zavarovanec mora obravnavanje odškodninskih zahtevkov prepustiti zavarovalnici, zaradi česa ni upravičen odškodninskih zahtevkov zavrniti, zlasti pa jih ne sme pripoznati; 9) (2) če zavarovanec onemogoči zavarovalnici, da reši odškodninske zahtevke s poravnavo, zavarovalnica ni dolžna plačati presežka odškodnine, obresti in stroškov, ki zaradi tega nastanejo; 10) zavarovanec mora vodstvo pravde zaupati zavarovalnici in izdati pravdno pooblastilo tisti osebi, ki jo določi zavarovalnica; Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse potrebne podatke, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovalnica lahko zahteva tudi druga dokazila, predvsem pa dokazilo, da je zavarovanec v primeru, ko je bil dolžan o nastanku zavarovalnega primera obvestiti policijo, to tudi storil. Če zavarovanec ne predloži zahtevanih podatkov, se šteje, da ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oziroma višine škode in zavarovalnica ni dolžna plačati zavarovalnine. V primeru opustitve obveznosti iz 2., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena, zavarovalnica bremeni zavarovanca za stroške, zamudne obresti in drugo škodo, ki je zaradi kršitve obveznosti zavarovanca nastala z ugotavljanjem temelja in višine škode. 1. 2. 36. člen – KLAVZULA PODATKOV Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo, ki jo ima zaradi tega. 33. člen – IZVEDENIŠKI POSTOPEK (1) (2) (3) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, da določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci. Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca imenujeta tretjega izvedenca, ki poda svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev. Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov. 34. člen – ZAVAROVANJE PRIMERU (1) (2) (3) PO ZAVAROVALNEM Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane stvari poškodovane, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe. Za stvari, ki po zavarovalni pogodbi veljajo za uničene, zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha. Zavarovalnica ali zavarovanec lahko zahtevata, da se za naslednja zavarovalna leta znižata zavarovalna vsota in premija, če zavarovalna vsota presega vrednost zavarovane stvari. 35. člen – UVELJAVLJANJE ZAVAROVALNINE ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV (1) (2) (3) IN Zavarovanec ali oškodovanec praviloma sam uveljavlja zavarovalnino. V kolikor uveljavlja zavarovalnino s pomočjo zakonitega zastopnika, skrbnika, ali pooblaščenca, ga to ne odvezuje aktivnega sodelovanja v postopku. V navedenih primerih zavarovalnica ne krije stroškov zastopanja. V spornih primerih, ko zavarovanca zastopa odvetnik, krije zavarovalnica stroške zastopanja le v sorazmerju z uspešnostjo zavarovančevega zahtevka. Pri zavarovanju odgovornosti zavarovalnica ni dolžna kriti stroškov zastopanja oškodovanca pri uveljavljanju materialne škode, razen: O ZBIRANJU OSEBNIH (1) S podpisom zavarovalne pogodbe zavarovalec in zavarovanec dovoljujeta, da zavarovalnica zbira, obdeluje, shranjuje, uporablja in posreduje osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanja in za likvidacijo škod, vključno s potrebno medicinsko dokumentacijo, kakor tudi posreduje te podatke drugim upravičenim institucijam. (2) Zavarovalec in zavarovanec s podpisom zavarovalne pogodbe ZM d.d. pooblaščata, da pri državnih organih, bankah, hranilnicah in drugih finančnih institucijah, organizacijah oziroma posameznikih pridobiva potrebne podatke v zvezi z izvrševanjem oziroma izterjavo njenih terjatev iz zavarovalne pogodbe, ne glede na določbe zakonov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, vse izrecno za namen izvrševanja oziroma izterjave terjatev iz te zavarovalne pogodbe. (3) (4) kadar je oškodovanec tuja fizična ali pravna oseba, kadar je škodni primer sporen in se obravnava pred pritožbeno komisijo pri zavarovalnici, v mediaciji, ali se zahtevek uveljavlja pri pristojnem sodišču, in to šele takrat, ko pritožbena komisija v celoti ugodi pritožbi oziroma sodišče zavarovalnici naloži plačilo stroškov, ali je tako dogovorjeno v mediaciji. Prav tako zavarovalec in zavarovanec s podpisom zavarovalne pogodbe soglašata, da ZM d.d. in z njo kapitalsko povezana pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje zavarovanj uporabljajo vse s tem dovoljenjem zbrane osebne podatke tudi za namene neposrednega trženja. 37. člen – UPORABA ZAKONA Za odnose med zavarovalnico, zavarovancem, zavarovalcem, upravičencem in ostalimi osebami, ki niso urejeni s temi pogoji, se upoštevajo določbe Obligacijskega zakonika in drugih pravnih predpisov Republike Slovenije. 38. člen – REŠEVANJE SPOROV (1) Zoper odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba. Pritožba se vloži na tisto organizacijsko enoto zavarovalnice, ki je v zadevi sprejela odločitev. Pritožba se lahko odda osebno ali po pošti v roku 30 dni od prejema odločitve zavarovalnice. (2) Pritožbo obravnava pristojni pritožbeni organ v skladu s pravilnikom zavarovalnice, ki ureja interni postopek za reševanje pritožb. Odločitev pritožbene komisije je dokončna in nadaljnji postopki pri zavarovalnici niso možni. V primeru nestrinjanja z dokončno odločitvijo zavarovalnice, se lahko po posebnem dogovoru nadaljuje postopek za izvensodno rešitev spora pri Mediacijskem centru, ki deluje v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja, sicer pa v sodnem postopku pred pristojnim sodiščem. 39. člen – KLAVZULA O PREPREČEVANJU KORUPCIJE (KL-KORUPC-01/11) Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je nična.