doc. dr. Etelka Korpič Horvat

Ustavne zahteve in procesne
rešitve pri zaposlovanju v upravi
Dr. Etelka Korpič-Horvat
Dan javne uprave
10. junij 2014
Položaj javnih uslužbencev
Od junija 2003 dvojnost delovnih razmerij
(delavci-javni uslužbenci)
Kljub temu subsidiarna uporaba ZDR-1
Delitev do 21. člena ZJU (institucionalno načelo).
Položaj javnih uslužbencev je različen (PPU-NPU,
položajni uradniki, uradniki v nazivih, ostali JU).
Plača za celoten javni sektor določena po ZSPJS.
Položaj javnih uslužbencev
Pogodbenost delovnih razmerij za ves javni
sektor.
Cilj – vzpostaviti večji pogodbeni, zasebnopravni
kot oblastni javnopravni odnos z delodajalcem.
PZ se sklepa po 31. členu ZDR-1 in 53. členu ZJU.
Položaj uradnika
Ustavno načelo samostojnosti dela uprave (drugi
odst. 120. člena Ustave)
Položaj uradnika
Drugi odst. 120. člena Ustave:
„Upravni organi opravljajo svoje delo
samostojno v okviru in na podlagi Ustave in
zakonov“ (legalitetno načelo).
Uradniku navedena določba zagotavlja
določeno samostojnost in neodvisnost in s tem
stabilnost njegovega uslužbenskega razmerja
(odločba US št. U-I-90/05, z dne 7.7.2005).
odločba US št. U-I-90/05,
z dne 7.7.2005
Presoja ZJU-A, razrešitev položajnih uradnikov
brez krivdnega razloga za čas celotnega mandata
ne pa ob nastopu nove Vlade.
odločba US št. U-I-90/05,
z dne 7.7.2005
- Samostojnost in neodvisnost uradnikov sta
zagotovljeni z organizacijsko in procesno
zakonodajo (ZJU, ZDU, ZVRS, ZUP)
-Samostojnost uradnikov zagotavlja strokovno
neodvisnost in stabilnost
- Neodvisnost je protiutež za politične pritiske
- Lojalno sodelovanje s političnimi funkcionarji
glede njihove politične usmeritve, vendar v
okviru Ustave in zakona
Lojalnost in vezanost na navodila
• Opravljanje dela po navodilih in odredbah
• Pisna odredba in pisno navodilo. Dopustnost
odklonitve v primeru protipravnega ravnanja;
obligatornost odklonitve, če gre za kaznivo
dejanje (94. člen ZJU).
Odločitev US
Neskladje z 2. odst. 120. člena Ustave
Možnost zamenjave položajnih uradnikov brez
krivdnih razlogov ves čas petletnega mandata je
trajni ukrep, ki v celoti odpravlja element
stabilnosti položajnih uradnikov. Taka
negotovost lahko uradniku onemogoča
normalno strokovno delovanje in zato lahko krni
njegovo samostojnost ter ga prekomerno
podreja politiki.
Položaj uradnika
Po noveli ZJU decembra 2005 tendenca večjega
približevanja delovnopravnega položaja uradnika
z delavcem. Načelo izenačitve položaja javnega
uslužbenca in delavca.
Iz zakonodajnega gradiva: „Nobenega razloga ni,
da bi z zapletenimi postopki uslužbence javne
uprave, ki mu je očitano slabo delo in krivdno
ravnanje, ščitili bolj, kot to velja za zaposlenega v
gospodarstvu.“ (Vir: EVA: 2005-3111-0021 z dne 21.7.2005).
Zaposlitev javnega uslužbenca
Izbirni postopek
„Izbere se kandidat, ki je v izbirnem postopku
najbolj strokovno usposobljen za uradniško
delovno mesto.“
Načelo svobodne izbire?
Zaposlitev uradnika
Sklep o (ne)izbiri uradnika (63. člen ZJU)
Odločba o imenovanju v naziv in položaj (66. in
82. člen ZJU)
Pogodba o zaposlitvi – sklenitev delovnega
razmerja javnega uslužbenca (1. odst. 53. člen
ZJU)
Sklep o pravicah in obveznostih javnega
uslužbenca (4. odst. 53. člena ZJU)
Stabilnost položaja javnega uslužbenca
Javni uslužbenci niso bolj varovani kot delavci
(prenehanje PZ po ZDR-1 in ZJU, odpravnine,
ZUJF, ukrepi Vlade, plačni sistem idr.)
Primerljivost položajev
• US odločba št. 146/12 z dne 14.11.2013
Položaja zaposlenih v javnem in zasebnem
sektorju nista primerljiva, ampak se v več
pogledih bistveno razlikujeta (posebnosti
delovnih razmerij po ZJU in drugih področnih
zakonih, poraba javnih sredstev)
Drugačnost delovnih razmerij javnih
uslužbencev
Vprašanje je, kje je meja dopustnosti
drugačnega urejanja pravic in obveznosti iz
delovnih razmerij, da ne gre za kršitev načela
enakosti (primerljivost položajev), samostojnosti
in neodvisnosti položajnih uradnikov.
Katera razmerja so toliko specifična, da jih
zakonodajalec lahko uredi drugače, ne da bi mu
lahko očitali samovoljnost, arbitrarnost.
Priznavanje večjih pravic javnim
uslužbencem
• Tretji odstavek 16. člena ZJU-velja za celotni
javni sektor (problem javna sredstva)
• Drugi odstavek 92. člena ZJU: Predstojnik ne
sme sprejeti odločitve, ki bi zagotavljala
javnemu uslužbencu manjše ali večje pravice
oziroma manj ali bolj ugodne delovne pogoje
kot so določeni s predpisi s področja
delovnega prava in kolektivnimi pogodbami.
V korist javnega uslužbenca
Ali obstaja razumen razlog, da za javne
uslužbence ne velja načelo in favorem?
Nagraditi uspešne
• Cilj nagrajevanja uspešnih bi moral biti enak ne
glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor.
• Država v vlogi delodajalca ne nastopa kot oblast,
ampak kot organizacija, ki mora biti fleksibilna, da
je uspešna pri uresničevanju javnega interesa.
Zato bi morali razviti sisteme nagrajevanja
uspešnih, ki prispevajo k uspešnosti poslovanja
države in drugih oseb javnega prava.
Položaj javnih uslužbencev
Ali procesi razvoja delovnih razmerij javnih
uslužbencev niso nasprotujoči? Na eni strani
dualizem in samostojnost uradnikov, na drugi
izenačevanje položajev javnih uslužbencev in
delavcev.
Vprašanje dualizma za celotni javni sektor?