1. No category

Ob­jem na­ra­ve
Ugaja, kar je redko
Sprem­lja­mo izgrad­njo
pla­val­ne­ga rib­ni­ka (2)
Pri dru­ži­ni Obro­nek iz Bre­zu­le pri Ra­čah so pri­če­li izgrad­njo rib­ni­ka, v ka­te­rem se bo mo­go­če v vro­čih dneh osve­ži­ti. Spom­ni­mo, da bo­mo do kon­ca ma­ja sprem­lja­li ure­ja­nje pla­val­ne­ga rib­ni­ka,
ki ga izva­ja ma­ri­bor­sko pod­jet­je Objem na­ra­ve.
“Na pod­la­gi načr­tov, izbra­ne
teh­ni­ke in ana­li­ze vo­de ter tal je
pri­če­tek grad­nje po­te­kal po vna­
prej do­lo­če­nih ko­ra­kih,“ po­ja­sni
Ro­bert Ško­fič iz pod­jet­ja Objem
na­ra­ve. S pri­pra­vo te­re­na na zem­
ljiš­ču dru­ži­ne Obor­nek ni­so ime­li
te­žav, saj gre za rav­no par­ce­lo
na sonč­ni le­gi. “Se­sta­va tal je za
grad­njo na­rav­ne­ga rib­ni­ka odlič­
na, saj je zgor­nja plast obi­čaj­na
ži­vi­ca, sle­di plast ilov­na­tih tal, v
več­jih glo­bi­nah pa smo na­le­te­li
na zgor­nji del prod­na­te struk­tu­re.
Za po­tre­be na­rav­ne­ga pla­val­ne­ga
rib­ni­ka v tem pro­jek­tu glob­lje ni
bi­lo tre­ba ko­pa­ti. Osnov­no obli­ko
rib­ni­ka smo iz po­drob­ne­ga načr­ta
pre­ri­sa­li na tla in ta­ko do­bi­li pr­vo
vi­zu­al­no obli­ko in konč­no ve­li­kost.
Z ni­ve­lir­jem smo do­lo­či­li še naj­
viš­jo in naj­niž­jo toč­ko območ­ja
pla­val­ne­ga rib­ni­ka in na pod­la­gi
20
te­ga do­lo­či­li po­droč­je pre­li­va. Na
pod­la­gi začr­ta­ne­ga je de­lov­ni stroj
pri­čel izkop. Naj­glob­lji del pla­val­
ne­ga de­la rib­ni­ka v tem pro­jek­tu
se­ga do 200 cen­ti­me­trov in se
po­sto­po­ma dvi­gu­je do vi­ši­ne 150
cen­ti­me­trov.“
Plit­vi­na za otro­ke
Iz­ko­pu pla­val­ne­ga de­la rib­ni­ka so
sle­di­la ze­melj­ska de­la za pri­pra­vo
re­ge­ne­ra­cij­ske co­ne in rast­lin­ske
co­ne. Glo­bi­ne so v teh co­nah
raz­lič­ne, saj so tu­di na­lo­ge, ki jih
do­lo­če­ne co­ne oprav­lja­jo, raz­lič­
ne. Že­lja dru­ži­ne Obro­nek je bi­la,
da ima­jo v svo­jem pla­val­nem rib­
ni­ku pro­stor tu­di otro­ci, ki se ze­lo
ra­di igra­jo v plit­vi­nah, čo­fo­ta­jo in
uži­va­jo v vod­nih nor­či­jah. “O­troš­
ki del rib­ni­ka smo ta­ko zdru­ži­li z
rast­lin­skim območ­jem pla­val­ne­ga
rib­ni­ka in ju raz­me­ji­li z ze­melj­sko
utr­dit­vi­jo. Glo­bi­na otroš­ke­ga
de­la bo po na­sut­ju sub­stra­ta
ta­ko 40 cen­ti­me­trov s prib­liž­no 4
m2 vod­ne povr­ši­ne, med­tem ko
je rast­lin­ski del ne­ko­li­ko glob­lji,
prib­liž­no 110 cen­ti­me­trov, in več­ji,
prib­liž­no 11 m2. Pred­nost tovr­stne
re­šit­ve je, da bo mo­go­če ta­krat,
ko bo­do otro­ci zra­sli, v otroš­ki del
rast­lin­ske co­ne za­sa­di­ti rast­li­ne in
ta­ko izko­ri­sti­ti pro­stor, ki bi si­cer
mor­da ostal ne­iz­ko­riš­čen.“
Na rast­lin­ski del me­ji prib­liž­no 30
m2 ve­li­ka re­ge­ne­ra­cij­ska co­na, ki
bo po na­si­pu sub­stra­ta (na fo­li­jo)
glo­bo­ka prib­liž­no 110 cen­ti­me­
trov. “Pri izko­pih je nuj­no upoš­
te­va­nje naj­glob­ljih točk izko­pov,
saj sta tu­di ko­li­či­na sub­stra­ta in
vi­ši­na ka­snej­še­ga na­sut­ja eden od
po­memb­nih fak­tor­jev pra­vil­ne­ga
in uspeš­ne­ga de­lo­va­nja bi­o­top
si­ste­ma za na­rav­ne pla­val­ne rib­
ni­ke.“
Zah­tev­no po­la­ga­nje fo­li­je
Po kon­ča­nih več­jih grad­be­nih
de­lih, osnov­ni pri­pra­vi bre­žin in
pred­pri­pra­vi za po­la­ga­nje dre­naž­
ne ce­vi, vo­do­vod­ne in elek­trič­ne
na­pe­lja­ve je sle­dil izkop za na­me­
sti­tev ski­mer­ja in ohiš­ja čr­pal­ke.
Te­mu pa fi­no ure­ja­nje bre­žin,
naj­niž­jih točk pla­val­ne­ga rib­ni­ka
in vseh lo­če­val­nih ze­melj­skih sten
z roč­nim orod­jem. “V pre­de­lu
rib­ni­ka, ki bo me­jil na te­ra­so, smo
na­me­sti­li kot­ne ele­men­te, ki v
tem pre­de­lu pred­stav­lja­jo rob
pla­val­ne­ga rib­ni­ka in omo­go­ča­jo
pra­vil­no vgrad­njo in ka­snej­še de­lo­
va­nje ski­mer­ja.“
Na ta­ko pri­prav­lje­no osno­vo
na­rav­ne­ga pla­val­ne­ga rib­ni­ka je
kvadrati/326/26.apr.10
Ugaja, kar je redko
Ob­jem na­ra­ve
LEVO Naj­prej je bi­l po­tre­ben
izkop.
DESNO Naj­glob­lji del pla­val­ne­ga de­la rib­ni­ka v tem pro­jek­tu se­ga do 200 cen­ti­me­trov in se po­sto­po­ma dvi­gu­je do vi­ši­ne 150 cen­ti­me­trov.
SPODAJ Po kon­ča­nih več­jih grad­be­nih de­lih, osnov­ni pri­pra­vi
bre­žin in pred­pri­pra­vi za po­la­ga­nje dre­naž­ne ce­vi, vo­do­vod­ne in elek­trič­ne na­pe­lja­ve je sle­dil izkop za na­me­sti­tev ski­mer­ja in ohiš­ja čr­pal­ke.
Ob­jem na­ra­ve
bi­lo tre­ba po­lo­ži­ti filc, ki šči­ti in
omo­go­ča lep­še use­da­nje fo­li­je na
pod­la­go. “Po­la­ga­nje po­se­bej za
bi­o­top raz­vi­te fo­li­je pre­ko ce­lot­ne
povr­ši­ne na­rav­ne­ga pla­val­ne­ga
rib­ni­ka nam je za­ra­di te­žav­no­sti
vze­lo ne­kaj več ča­sa. Fo­li­ja se va­ri
z vro­čim zra­kom in obre­zu­je, kjer
ni po­treb­na (na konč­nih ro­bo­vih
pla­val­ne­ga rib­ni­ka).“ Fo­li­ja slu­ži
kot osno­va za vsa na­dalj­nja de­la v
pla­val­nem rib­ni­ku in se ne pre­di­ra
na no­be­nem me­stu. Ko je bil filc
po­lo­žen v rast­lin­ski del pla­val­ne­ga
rib­ni­ka, je bi­la osno­va za pri­pra­vo
“sr­ca in pljuč“ na­rav­ne­ga pla­val­
ne­ga rib­ni­ka kon­ča­na. Na­sled­nji
ko­ra­ki h konč­nem ci­lju, po­pol­no­
ma de­lu­jo­čem pla­val­nem rib­ni­ku,
bo­do pri­pra­va re­ge­ne­ra­cij­ske in
rast­lin­ske co­ne, za­sa­di­tev rast­lin,
po­sta­vi­tev teh­nič­ne opre­me in
vi­zu­al­na ure­di­tev na­rav­ne­ga pla­
val­ne­ga rib­ni­ka in nje­go­ve oko­li­ce.
Sa­nja Ve­rov­nik
kvadrati/326/26.apr.10
21