mag. S. ŠUMER, dr. M. POVŽ , M. ŠTRAUS, J. PREZELJ - 212 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA mag. Suzana ŠUMER* dr. Metka POVŽ ** Milan ŠTRAUS*** Jurij PREZELJ**** OCENA STANJA RIBJIH POPULACIJ V REKI DRAVI NA OBMOČJU VPLIVNEGA PODROČJA HE FORMIN IN SMERNICE ZA IZBOLJŠANJE STANJA IZVLEČEK Na vplivnem območju HE Formin (kanal Zlatoličje, stara struga Drave, Ptujsko jezero) so l. 2011 potekale ihtiološke raziskave za oceno stanja ribjih populacij in pripravo predlogov za izboljšanje stanja. Popisali smo 31 vrst rib iz 7-ih družin, 28 vrst je domorodnih in 3 vrste tujerodne. Vrstna raznolikost rib raziskanega območja je največja v odseku stare struge Drave, najmanjša pa v kanalu Zlatoličje. Na območju raziskave smo popisali 5 drstišč skupne dolžine 2.029 m in površine 215.570 m2, dve največji sta na Ptujskem jezeru in tri v stari strugi. Kanal Zlatoličje je antropogeno vodno telo, ki je z vidika življenjskih potreb za ribe popolnoma neustrezen in neuporaben habitat. Stara struga Drave je območje z ugodnimi življenjskimi tako za rečne kot manj občutljive vrste rib. Ptujsko jezero je v celoti antropogenega porekla z betonskimi brežinami, z izjemo dveh lokalnih nasipov, ki pa nimata večje ekološke vrednosti in je za ves ribji živelj neprimeren habitat. Na osnovi raziskave predlagamo razglasitev jugo – zahodnega obalnega pasu jezera za ihtiološki rezervat. Severni kanal izcednih voda s pritokoma Grajena in Rogoznica in južni kanal z delom Studenčnice so kot ribji habitati popolnoma neizkoriščeni in primerni za renaturacijo in revitalizacijo. UVOD Reka Drava je v Sloveniji energetsko zelo izkoriščena in zato po smernicah Vodne direktive uvrščena med močno preoblikovana vodna telesa (MPVT). Namen raziskave je bil oceniti stanje ribjih populacij na vplivnem območju HE Formin. Na osnovi pridobljenih podatkov so bili predlagani ukrepi za izboljšanje pogojev za življenje rib. Naročnik projekta so Dravske elektrarne MariborIhtioloških raziskav v vplivnem območju HE Formin do sedaj še ni bilo. Podatki o okvirnem stanju ribjih populacij so sicer zbrani v ribiško gojitvenih načrtih (RGN) ribiške družine Ptuj, ki upravlja z ribjim življem tega območja, vsebujejo pa le elemente gospodarjenja z lovnimi ribami, v smislu izvajanje ribiško gojitvene in športno ribolovne dejavnosti. Pred izgradnjo hidroelektrarn je na območju raziskave živelo ali vanj zahajalo vsaj 46 različnih vrst rib (Freyer, 1842; Heckel in Kner, 1858; Glowacki, 1896; Pavšič 1971, Šilak 1981, Govedič 2010). Od prevladujočih rib v preteklosti je izginil sulec, mrena, in podust sta številčno zdesetkani in v kategoriji redkih vrst. Edini vrsti, ki sta nekako ohranili stanje iz preteklosti sta zelenika in klen. Izginile so v preteklosti sicer redke vrste, kot npr. črnooka, kečiga, androga, smrkež, čep in upiravec, pa kapelj, piškur, blistavec, lipan in belica. Zaradi popolne spremembe habitata iz tekočega v stoječi ekosistem je na raziskanem območju izginilo kar 17 vrst rib. * mag. Šumer Suzana, EBRA Plus d.o.o. Logatec, Cesta 5. maja 3e, 1370 Logatec, ** dr. Povž Metka, U. B. Učakar 108, Ljubljana, **Štraus Milan, Škapinova ulica 5, Celje, ***Prezelj Jure, Valjavčeva ulica 6, Celje 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014 mag. S. ŠUMER, dr. M. POVŽ , M. ŠTRAUS, J. PREZELJ - 213 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA Raziskava je potekala na območju med HE Zlatoličje in HE Formin v skupni dolžini 15 km (Slika 1). Raziskano območje pokriva območje NATURA 2000 in tri naravne vrednote državnega pomena, med njimi tudi zadrževalnik Ptujsko jezero, ki je zavarovan zaradi zooloških, botaničnih in ekosistemskih lastnosti. Slika 1. Območje raziskave (modra linija) I. Ocena stanja ribjih populacij V okviru ihtioloških raziskav smo od 17.- 20.10.2011 proučili fizikalne in kemijske lastnosti reke Drave, popisali drstišča rib in zbrali historične ihtiofavnistične podatke za primerjavo z recentnim stanjem. Na izbranih lokacijah smo izlavljali ribe, določili raznolikost ihtiocenoze obravnavanega območja in ocenili stanje populacij posameznih vrst rib. Ribe smo izlavljali z gumijastim motornim čolnom 11 kW, opremljenim z agregatom moči 11 kW, ki preko spredaj nameščenih sedmih anod, proizvaja direktni električni tok 600 V napetosti. V globljih predelih osrednjega dela Ptujskega jezera smo izlov rib opravili s talnimi zabodnimi mrežami velikosti 1,5 m (v) x 30 m (d) in mrežnimi z okenci velikosti 5-55 mm. Za vse vrste evidentiranih rib, ki so bile evidentirane z ihtiološko raziskavo smo podali ogroženost in varstvo glede na obstoječo slovensko zakonodajo in Direktivo o habitatih (Tabela 1): 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014 mag. S. ŠUMER, dr. M. POVŽ , M. ŠTRAUS, J. PREZELJ - 214 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA Tabela 1. Vrste rib v reki Dravi, ogroženost in varstvo Ogroženost VRSTA RIBE Rdeči seznam Varstvo **Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah Uredba o sprememba h Uredbe** Pravilnik Direktiva o habitatih CYPRINIDAE Abramis brama – ploščič Alburnoides bipunctatus – pisanka X O1 Alburnus alburnus-zelenika Aspius aspius – bolen X E Barbus balcanicus – pohra Barbus barbus – mrena E xx H X P2, P5 xx H X P2, P5 X P5 xx Carassius carassius - navadni koreselj X Carassius gibelio – srebrni koreselj (babuška) Chondrostoma nasus – podust TUJERODNA E xx Cyprinus carpio – krap X GOJENA OBLIKA Gobio obtusirostris (gobio) - navadni globoček Squalius (Leuciscus) cephalus – klen Leuciscus leuciscus – klenič X E xx Rhodeus amarus (sericeus amarus) – pezdirk E Romanogobio vladykovi (Gobio albipinnatus) – V beloplavuti globoček Romanogobio kesslerii (Gobio kesslerii) – V peščeni globoček xx H P2 x, xx H P2 x, xx H P2 xx H Psevdorasbora parva – psevdorazbora X TUJERODNA Rutilus rutilus – rdečeoka (črnovka) Rutilus pigus – platnica X E Scardinius erythrophthalmus-rdečeperka X P2, P5 X Tinca tinca – linj E X Vimba vimba – ogrica E X PERCIDAE Gymnocephalus cernua - navadni okun O1 xx Gymnocephalus baloni – grbasti okun E x, xx H, R Perca fluviatilis - navadni ostriž Sander lucioperca – smuč P2, P4 X E X V X SILURIDAE Silurus glanis-som ESOCIDAE Esox lucius-ščuka V xx X E xx X E x, xx E xx NEMACHEILIDAE (BALITORIDAE) Barbatula barbatula - rečna babica COBITIDAE Cobitis elongatoides (taenia) – navadna nežica H P2 LOTIDAE (GADIDAE) Lota lota-menek X Legenda: x – varstvo vrste; xx – varstvo habitata; H – okoljska odgovornost do habitata; R- okoljska odgovornost do drstišča ali počivališča; X - uvrščena na seznam; P 2 – vrste v interesu skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja; P 4 – vrste v interesu skupnosti, ki jih je treba strogo varovati; P 5 - vrste v interesu skupnosti, pri katerih za odvzem iz narave in izkoriščanje lahko veljajo ukrepi upravljanja. Modri tisk – vrsta v povprečju <20 cm. 1. Ocena naseljenosti rib Na 15 km dolgem odseku smo opravili 47 elektroizlovov, med njimi 41 tekom dneva in 6 izlovov tekom noči na Ptujskem jezeru. Z raziskavo smo popisali 31 vrst rib iz 7-ih družin. Med 31-imi vrstami je bilo 28 domorodnih in 3 tujerodne vrste (srebrni koreselj, psevdorazbora in gojena oblika krapa). 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014 mag. S. ŠUMER, dr. M. POVŽ , M. ŠTRAUS, J. PREZELJ - 215 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA Z 92% deležem so prevladovale ribe manjše od 20 cm, kar je pokazatelj neustreznih razmer na območju akumulacije. Skoraj popolna odsotnost rib med 20-30 cm pri vseh velikih vrstah je zelo redek pojav pri raziskavah ribjih populacij in kaže pravzaprav izjemno slabo stanje ihtiocenoze kot posledica neustreznih habitatov, v tem primeru je bistveni razlog popolna homogenost prostora, brez raznolikosti, popolna neustreznost golih obrežnih habitatov, ni skrivališč in raznolikosti globin, ki bi bile primerne za različne dolžinske kategorije rib. Zelo močan je vpliv številnih prisotnih ptičev, predvsem na drstiščih, ki s svojimi prehranjevalnimi navadami bodisi posredno - prehrana z ribami ali neposredno (prehrana z vodnimi rastlinami in živalmi) vplivajo na sestavo ihtiocenoze. Dejstvo je, da so v prehrani ribojedih ptic najpogosteje izpostavljene ribe dolžine 15/20-30 cm (Gregori, 1995; Govedič, 2000), ki na Ptujskem jezeru nimajo skrivališč in možnosti hitrega umika pred plenilci. Prav tako predstavljajo grožnjo ribji populaciji ptiči, ki se prehranjujejo z vodnim rastlinjem ali vodnimi nevretenčarji. S tem neposredno ogrožajo vrste rib, ki odlagajo ikre na vodno rastlinje. Slednje se dogaja v času drsti na obeh drstiščih Ptujskega jezera, kjer predvsem številni labodi očitno najdejo ugodno prehranjevalno nišo. Stara struga Drave je, ob dejstvu, da raziskano območje nima nikakršnih pritokov, tolmunov, rokavov ali zatonov, bistvenega pomena za obstoj ihtiofavne v tem zajezitvenem jezeru. Brez te povezave, ob obstoječi morfologiji in dovoljenih dejavnostih na tem območju, ribje populacije nimajo možnosti za normalno življenje. V vplivnem območju HE Formin prevladujejo zelenika, klen, rdečeoka, ploščič, podust in navadni globoček. Slaba je naseljenost pisanke, navadnega okuna, ščuke in beloplavutega globočka, zelo redke vrste pa so ogrica, babica, pezdirk, bolen, mrena, pohra, peščeni globoček, grbasti okun, klenič, navadni ostriž, linj, rdečeperka, som, menek, navadni koreselj, platnica, navadna nežica in smuč. Med tujerodnimi vrstami rib smo ujeli smo le posamične primerke srebrnega koreslja, psevdorazbore in gojenega krapa. Stanje ihtiofavne katastrofalno. Gre za velik in obsežen prostor, kjer bi, ob seveda drugačni morfologiji vodnega območja, pričakovali popolnoma predvsem večje populacije limnofilnih in/ali indiferentnih vrst rib. Če k popolnoma neustrezni morfologiji dodamo še motorizirane športne dejavnosti tega območja in prisotnost ribojedih ptičev, je situacija zelo slaba, ob upoštevanju, da ribe nimajo možnosti izbire skrivališč, razen umika v globoko in pretočno območje sredine jezera. 2. Evidenca drstišč Popisali smo 5 drstišč v skupni dolžini 2.029 m, (14% obale raziskanega območja) in površini 215.570 2 m (4% površine raziskanega območja). Največji delež pokrivata drstišči na Ptujskem jezeru, ki sta tudi edini v tem zadrževalniku. Dno obeh je poraslo z rastlinjem, brežine so betonirane, brez raznolikosti in zasenčenosti obrežnega pasu. Betonske brežine kot tudi nezasenčen obalni pas, pomenita za ribe v drsti popolno izpostavljenost predvsem ribojedim ptičem. Na obeh drstiščih se drstijo ribje vrste, ki odlagajo ikre na ali med vodno rastlinje (ploščič, som, ščuka, rdečeperka, linj, ostriž, rdečeoka, okun idr.), zato je drstiščema treba posvetiti posebno pozornost in jih ustrezno sanirati, tudi v smislu raznolikosti in zasenčenosti obrežnega pasu. II. Ocena stanja ribjih habitatov in smernice za renaturacijo Reka Drava je na celotnem območju akumulacije športno ribolovna voda ciprinidnega značaja, tj. s prevlado krapovskih vrst rib. Rečnih pritokov ni, ribja populacija znotraj tega prostora nima možnosti migracije v bodisi morfološko ali hidrološko ustreznejše habitate in je v celoti odvisna od raznolikosti in kakovosti življenjskih prostorov znotraj omejenega območja. Edina in nadvse pomembna je povezava s staro strugo. Med raziskavo smo vzdolž celotnega vplivnega območja ocenili primernost za življenje, reprodukcijo in migracijo rib. Pregledali smo odseke: - 5.700 m kanala Zlatoličje od Slovenje vasi do sotočja z Dravo v Ptuju - 7.000 m reke Drave od Krčevine do vtoka v Ptujsko jezero - 346 ha Ptujskega jezera s spremljajočo vodno infrastrukturo; - 10.600 m kanalov za odvajanje izcednih voda jezera s pritoki Grajena, Rogoznica in Studenčnica. 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014 mag. S. ŠUMER, dr. M. POVŽ , M. ŠTRAUS, J. PREZELJ - 216 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA Kanal Zlatoličje je antropogeno - grajeno vodno telo, ki v obstoječem stanju z vidika življenjskih pogojev za ribe predstavlja popolnoma neustrezen habitat z naslednjimi negativnimi lastnostmi: a) Strma utrjena brežina, mestoma travnata ali do kote stalne vode poraščena z drevninami. b) Velika in enakomerna hitrost vodnega toka. Relativno ravno korito brez elementov ustvarjanja prehodov med brzicami in upočasnjenim tokom vode. c) Majhna prosojnost zaradi velike globine in pogoste kalnosti vode ter s tem neposreden vpliv na fotosintezo. d) Slaba prezračenost vode in s tem zmanjšana vsebnost raztopljenega kisika ter upočasnjena samočistilna sposobnost. e) Velika transportna sila vode s spiranjem in neustreznim substratom dna. Gre za vrsto dejavnikov, ki v soodvisnosti učinkujejo na nizko pestrost in številčno osiromašeno populacijo vodnih organizmov. Še predvsem, ker v kanalu praktično ni pogojev naravne reprodukcije rib. Ne glede na energetsko namembnost kanala Zlatoličje, kjer večji posegi v vodno infrastrukturo niso dopustni, smatramo pa, da je možna relativno cenena izboljšava bioloških pogojev z naslednjimi ukrepi: a. Izkop dopustnega oziroma dogovorjenega števila zalivov – žepov površine od 50 do 250 m2 s plitvejšo vodo in zasaditvijo makrofitov vzdolž obstoječe gradbeno neurejene leve brežine med Slovenjo vasjo. b. Lokalna križna izgradnja kamnitih jezbic vzdolž leve in desne brežine od Hajdoše c. Oba ukrepa lahko predstavljata izboljšanje življenjskih pogojev za reofilne, indiferentne in limnofilne vrste rib ter vzpostavljanje minimalnih pogojev naravne reprodukcije fitofilnih oziroma lito-fitofilnih vrst rib. Reka Drava teče med Krčevino na dolžini cca. 5.000 m po naravnem razgibanem koritu z ugodnimi življenjskimi in reprodukcijskimi pogoji za različne vrste rib. Posegi v dano vodno telo in vodni režim niso zaželeni oziroma je tega potrebno prepustiti naravnemu oblikovanju. Iz ihtiološke raziskave je razvidno, da so v tem delu Drave prisotne tudi limnofilne vrst rib. Ker te znotraj obstoječega profila korita Drave nimajo ugodnih reprodukcijskih pogojev predlagamo poseg v dinamiko pretokov reke Drave z kontinuirano omočitvijo – pretokov vode skozi desne presušene rokave. Glede na stanje sicer že osiromašenih pretokov vode reke Drave smatramo, da ne predstavlja nobene ovire odvzem vode od 50 do 100 l/s. V skladu s slednjo odločitvijo se lahko podvoji nosilna - pretočna kapaciteta vgrajenega cevovoda. S predlaganim ukrepom bo povečana vodna površina in volumen vode, znotraj ponovno omočenih rokavov pa bodo po naši oceni vzpostavljeni boljši reprodukcijski pogoji avtohtonih limnofilnih in indiferentnih vrst rib (ščuka, smuč, krap, linj, rdečeoka, ploščič,…), kot so sedaj v reki Dravi. Predlagana rešitev predstavlja spremembo obstoječega vodnega režima. Seveda pa je potrebno že ob samem načrtovanju predvideti vse ukrepe naravne migracije rib, ne glede na velikost in dinamiko pretokov vode. Ptujsko jezero s površino 3.460.000 m2 je v celoti antropogenega porekla s primarno energetsko funkcijo. Brežine so betonske in gole z izjemo dveh lokalnih nasipov, ki pa nimata večje ekološke vrednosti. Akumulacijski prostor je podvržen usedanju finih frakcij plavin. Če k temu dodamo veliko globino ter nihanja vode, gre za ribam in drugim vodnim organizmom neprijazen biotop. Ker je severno - zahodni že zaseden z infrastrukturo vodnih športov predlagamo razglasitev jugo – zahodnega litoralnega pasu jezera za ihtiološki rezervat – reprodukcijski prostor prisotnih avtohtonih vrst rib: ščuka, smuč, navadni koreselj, linj, ploščič, androga, rdečeoka, rdečeperka, idr.. Smatramo namreč, da gre za edini prostor jezera, ki lahko prevzame funkcijo drstišča z relativno nizkimi stroški posega. Vsaka druga lokacija je, z vidika vegetativne obdelave dna in energetske namembnosti objekta, nesprejemljiva. Za vzpostavitev funkcionalnega ihtiološkega rezervata na predhodno definirani lokaciji pa je nujno: a. prepustiti celoten areal 13,40 ha jezera odlaganju naplavin reke Drave in mestoma dodatno dvigniti koto dna z nasipavanjem; b. zasaditi vodno rastlinje in ga prepustiti divji razrasti; c. definirati režim in nosilce njegovega trajnostnega upravljanja ter varovanja. 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014 mag. S. ŠUMER, dr. M. POVŽ , M. ŠTRAUS, J. PREZELJ - 217 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA Celoten predlagan ihtiološki rezervat z drstišči je treba označiti z opozorilnimi tablami in v upravnem postopku zaščiti z občinskim odlokom. Ta bo namreč, glede na drstne čase rib, moral opredeliti tudi časovne režime varovanja prepovedana sečnja ali drug način uničevanja samonikle in zasajene vodne ter obvodne vegetacije (prepoved vožnje s plovili; prepoved kopanja in drsanja po zaledeneli površini) V spomladansko – poletnem času pa bo moral znotraj ihtiološkega rezervata – drstišča veljati najstrožji režim varovanja (prepovedano gibanje ljudi in domačih živali; prepovedan lov, ribolov in izvajanje druge športno – rekreacijske dejavnosti; izjemoma dovoljeno izvajanje raziskovalno – razvojnih nalog) Severni kanal izcednih voda jezera s pritokoma Grajena in Rogoznica teče v zunanji peti nasipa v skupni dolžini cca. 5.000 m. Je trapeznega profila, bogato poraščen z vodno vegetacijo, vendar brez funkcionalnih hidro-tehničnih objektov, ki bi lokalno umirjali tok, povečali vodni volumen – globino in vzpostavljali ugodnejše biološke pogoje. Kanal predstavlja neizkoriščen vir (so)naravne reprodukcije reofilnih in indiferentnih vrst rib z uvedbo naslednjih ukrepov: a. v skladu s padcem terena izgradnja 20-30 cm visokih (merjeno od kote dna do kote preliva) prelivnih pragov za lokalno umiritev hitrosti vodnega toka in povečanje globine ter volumna vode; b. prenehanje košnje trapezne brežine neposredno v 0,5 m obvodnem pasu za razrast makrofitov in s tem nastanka vegetativne zaščite drstnega prostora. Južni kanal izcednih voda jezera z delom Studenčnice teče v zunanji peti nasipa v skupni dolžini cca. 5.600 m. Je trapeznega profila brez funkcionalnih hidro-tehničnih objektov, ki bi lokalno umirjali tok, povečali vodni volumen – globino in vzpostavljali ugodnejše biološke pogoje. Kakovost vode je slaba. Ta je motna, ostrejšega vonja, substrat dna pa obarvan, kar izkazuje močno onesnaženost iz naslova dispozicije odplak (Perutnina Ptuj, TGA Kidričevo, ČN Ptuj in drugi). Smatramo, da ga je dolgoročno nujno izkoristiti za naravno repopulacijo rib z: a. dvigom kakovosti vode; b. izgradnjo 20-30 cm visokih (merjeno od kote dna do kote preliva) prelivnih pragov za lokalno umiritev vodnega toka in povečanje globine z volumnom vode; c. prenehanjem košnje trapezne brežine neposredno v obvodnem pasu za razrast makrofitov in s tem nastanka vegetativne zaščite drstišč. 2 Z realizacijo predlaganih ukrepov na obeh izcednih kanalih s pritoki bi pridobili cca. 30.000 m kvalitetnega vodnega prostora za naravno in umetno reprodukcijo predvsem reofilnih, pa tudi indiferentnih vrst rib: ščuka, klen, podust, zelenka, idr., za njihovo nadaljnjo repopulacijo v reki Dravi s Ptujskim jezerom. 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014 mag. S. ŠUMER, dr. M. POVŽ , M. ŠTRAUS, J. PREZELJ - 218 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA LITERATURA Direktiva o habitatih. Direktiva sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. Freyer, H., 1842. Fauna der Krain bekanten Saugethiere, Vogel, Reptilien und Fische. Ljubljana. Gregori J., 1995. Ribojedi ptiči v Sloveniji. Acrocephalus XVI-72, Ljubljana, s. 138-151. Glowacki J., 1896. Ribe savskega in dravskega porečja. Jahresberichte der K.K.Staats Untergymnasium in Cili. Celje. Govedič M., 2000. Prehrana velikega kormorana (Phalacrocorax carbo) na območju Save od Ljubljane do Zagorja (Slovenija). Diplomsko delo. Biotehniška fakulteta Univerze v LJubljani, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 152 s. Govedič M., 2010. Fish of the Drava River between Maribor and the Croatian Border, 35 years after the construction of Hydro Power Plants (pdf). Center za kartiranje flore in favne. Na: Mednarodna konferenca o Dravi, Dravograd 30.9.-1.10.2010. Heckel J. in Kner R., 1858. Die Susswasserfische der Osterreischen Monarchie. Wilhelm Engelman. Leipzig. Pavšič M., 1971. Prispevek k poznavanju sladkovodnih rib Slovenije. Diplomska naloga. BTF Biologija. 75 s. Pivko L., 1935. Ribištvo v Dravi in njenih vodah (Die Fischerei der Drau und ihren Nebenflüssen). – Sonderabdruck Časopis za zgodovino in marodopisje. Izdaja zgodovinsko društvo v Mariboru: 157166. Šilak V., 1981. Vode in območje RD Ptuj. Rokavi Drave. Glasilo RD Ptuj. s. 22-24. 25. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2014