MAGNETOGRAM, DZ, 21.9.2015 IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovani gospod predsednik vlade, Slovenija je izjemno bogata z gozdom. S preko 58 % pokritostjo se uvrščamo na tretje mesto v Evropski uniji, takoj za Švedsko in Finsko. Trenutno imamo v Sloveniji sistem enotnega upravljanja kmetijskih zemljišč in državnih gozdov, ki je finančno samovzdržen, čeprav obstajajo rezerve v učinkovitosti njegovega upravljanja. Gre za gospodarjenje z najmanj eno milijardo vrednim državnim premoženjem. Prvi poskus ustanovitve državnega podjetja Slovenski državni gozdovi se je zgodil leta 2014. Takrat smo zaradi tega v Poslanski skupini Nove Slovenije zahtevali nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na kateri je strokovna in politična javnost idejo zavrnila. Danes, ko smo na pragu izteka koncesijskih pogodb za upravljanje z državnimi gozdovi, pa se menda znova načrtuje ustanovitev podjetja Slovenski državni gozdovi z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Spoštovani gospod predsednik, v vašo koalicijsko pogodbo ste zapisali, da boste ohranili Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ali pa ga preoblikovali v enovito javno podjetje. Z načrtovanim uvajanjem državnega podjetja Slovenski državni gozdovi pa bi dejansko zaobšli lastno koalicijsko pogodbo, saj bi ločili upravljanje gozdov od upravljanja kmetijskih zemljišč. Zanima me, kako komentirate dejstvo, da se z ustanavljanjem državnega podjetja Slovenski državni gozdovi oddaljujete od svojega koalicijskega sporazuma in kako je mogoče, da z zakonom ustanavljate podjetje, ki nima izdelanega poslovnega načrta, pri upravljanju pa ne bo sodelovalo niti Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Slovenski državni holding? Za odgovor se vam zahvaljujem. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Predsednik Vlade, dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor. DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa za vprašanje. Seveda se vlada še kako zaveda, da so gozdovi v Sloveniji eno največjih naravnih bogastev. Sedanje gospodarjenje z gozdovi v lasti Republike Slovenije temelji na podeljenih koncesijah. Koncesije so bile leta 1996 v osnovi podeljene gospodarskim izvajalskim podjetjem, ki so nastale iz nekdanjih gozdnih gospodarstev in to za dobo 20 let, kot podjetjem, ki so te gozdove upravljala pred uveljavitvijo Zakona o gozdovih leta 1993. In sklad Kmetijskih zemljišč in gozdov, ki seveda na upravlja celovite poslovne funkcije izkoriščanja gozdov, ampak zanje podeljuje koncesije, ima trenutno podpisanih 28 takšnih koncesij. Poleg koncesionarjev, ki so to koncesijo dobili neposredno na podlagi zakona, je sklad na podlagi javnega razpisa podelil še 10 koncesij. Za večji del gozdov v lasti Republike Slovenije, torej koncesijska razmerja res potečejo 30. junija 2016. In Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na podlagi spremljanja dosedanjega gospodarjenja z gozdovi, nadalje na podlagi poslovanja sklada in ugotovitev revizije smotrnosti upravljanja z gozdovi, ki jo je pripravilo Računsko sodišče ter proučitve rešitev na tem področju v državah članicah EU predlagalo spremembo ureditve gospodarjenje z gozdovi na način, da z ustanovitvijo nove gospodarske družbe se tako omogoči prenos upravljanja z gozdovi v lasti Slovenije v bolj stimulativno poslovne okolje ob seveda hkratnem zagotavljanju ekoloških in socialnih funkcij gozda. In sedaj bistveno. V koalicijski pogodbi smo zapisali seveda, da bomo spodbujali 7. TRAK: (NB) – 12.30 (Nadaljevanje) povečanje izkoristka gozda kot najbogatejšega generalnega vira v Sloveniji ter oživitev lesnepredelovalne industrije skozi vzpostavitev gozdnolesnih verig. Napisali smo tudi, da bomo spodbujali povečanje izkoristka v zasebnem gozdu s pospeševanjem povezovanja zasebnih lastnikov gozdov. Obenem si bomo prizadevali za učinkovitejšo opravljanje, vodenje in razvoj Zavoda za gozdove Slovenije in sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in to bodisi in tukaj sedaj poudarjam, to je del odgovora, ki je zelo pomemben, to bomo storili skozi potrebne spremembe v dosedanjem sistemu koncesij v gozdarstvu in skozi morebitno ustanovitev državnega podjetja. Tako je zapisano v koalicijski pogodbi na strani 27. točka 12. Torej sledimo koalicijski pogodbi in pri pregledu najboljših praks pri gospodarjenju z državnimi gozdovi v okviru Evropske unije menimo, da lahko v okviru podjetja v državni lasti najbolj uresničimo vsa pričakovanja in zaveze iz koalicijske pogodbe. Z ustanavljam državnega podjetja se ne oddaljujemo od koalicijskih zavez, ampak ravno nasprotno, aktivno jih uresničujemo. Lesno pridelovalna industrija je pred osamosvojitvijo Slovenije zaposlovala okoli 40 tisoč ljudi. Danes manj kot 15 tisoč ljudi. Mnoga podjetja v lesno pridelovalni panogi so danes tehnološko zastarela, nekonkurenčna in z nizko dodano vrednostjo na zaposlenega. Stanje je torej slabo in dva razloga za to sta zagotovo pomanjkanje sektorske strategije na ravni države in negotova dobava gozdnih lesnih sortimentov za lesno pridelovalno industrijo in s tem se Vlada sedaj učinkovito spopada in sicer, prvič, smo kot veste, ustanovili direktor za lesno pridelovalno industrijo, ki aktivno sodeluje pri oblikovanju in načrtovanju nove zakonodaje in zato seveda vaša trditev glede nesodelovanja Ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo v okviru katerega je ustanovljen ta direktorat pri oblikovanju torej te nove zakonodaje, ne drži. Obe ministrstvi, torej za kmetijstvo in gospodarstvo sodelujeta pri ugotavljanju parametrov, ki neposredno vplivajo na obseg dejavnosti, prihodke, stroške ter pričakovan poslovni rezultat družbe. In drugič. Ustanovitev državnega gozdarskega podjetja bo ustvarila pogoje za nov razvojni zagon slovenske lesne predelovalne verige. Organizirana prodaja gozdnih lesnih asortimenov preko tega novoustanovljenega podjetja bo omogočila bolj dolgoročno in predvidljivo dobavo gozdno lesnih asortimentov kar b spodbudilo večje domače in tuje investicije v lesno predelovalno industrijo v Sloveniji. V zameno pa bi morali seveda investitorji, tako tuji kot domači, imeti jasno vizijo razvoja, tržni potencial in dolgoročni plan proizvodnje. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Gospa Iva Dimic, imate besedo, da zahtevate dopolnitev odgovora. IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovani gospod predsednik! Ob nastopu funkcije ste se zavezali, da bo državno premoženje preko delovanja SDH opravljeno strokovno in v duhu dobrega gospodarja. Ustanovitev državnega podjetja za opravljanje z državnimi gozdovi na način, kot ste ga zastavili, pa je popoln v nasprotju z načeli dobrega korporativnega opravljanja. Ne morem se znebiti občutka, da gre pri podjetju Slovenski državni gozdovi za projekt dveh političnih strank, ki bi si to veliko državno bogastvo podredili za lastne parcialne interese. Nenazadnje vključitev ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo bi bilo potrebno že na samem začetku že tudi iz vidika oživitve gozdno lesne verige in mislim, da bi moral biti njihov glas bolj pomemben v tem. Vseeno me zanima, verjetno ste proučili evropske primerjave, pa me zanima tudi na tem področju kako imajo drugje urejene te zadeve. Za odgovor se vam zahvaljujem. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Predsednik Vlade, dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora. DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa za dodatno vprašanje. Torej naj najprej povem, da ustanoviteljica in edina družbenica tega podjetja bo Republika Slovenija, ki svojega poslovnega deleža ne bo mogla deliti ali prenesti na drugo osebo. In zaradi javnega pomena in pomembnosti gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije smo se seveda odločili, da naloge in pristojnosti skupščine podjetja uresničuje Vlada. Ob tem seveda upoštevamo smernice opredeljene v Zakonu o slovenskem državnem holdingu. Tukaj je še veliko stvari, ki jih ne morem na kratko povedati, zato naj vam samo zagotovim vam ostalim poslancem in javnosti, 8. TRAK: (SB) – 12.35 (nadaljevanje) da ta projekt ne sme in ne bo pomenil, zagotovo ne bo pomenil nikakršne uzurpacije tega področja s strani katerekoli politične stranke, namen je ravno ta, da se preprečijo različne uzurpacije, ki so v Sloveniji očitno obvladovale to področje, saj smo videli kako je to področje stagniralo, nazadovalo in na koncu smo danes dejansko v zel slabi situaciji, ne znamo izkoristiti svojih gozdov, nimamo razvite lesno predelovalne industrije, vse potenciale, ki smo jih imeli, smo zapravili v teh letih. In ta Vlada bo te potenciale oživila, na tem že delamo, in zato zagotovo ne bomo pri tem spregledali tudi to kar ste upravičeno menili, duh dobrega gospodarjenja. Seveda bodo morali vsi pristojni organi, vsi ostali, ki bodo v to vpleteni deležniki ravno storiti to kar se do zdaj ni, dobro gospodariti, zagotoviti tudi razvoj slovensko-lesne pridelovalne industrije, vzpostaviti to verigo, da ne bomo, poudarjam, tako kot zdaj, neracionalno izgubljali, razdajali to bogastvo drugim, sami pa pravzaprav kot država imeli od tega zelo malo. Tako da zagotavljam, da se bomo v tej smeri maksimalno potrudili. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Gospa Iva Dimic, imate besedo, da postopkovno zahtevate, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru. IVA DIMIC (PS NSi): Res je, mislim, da je pri tem poslanskem vprašanju predsedniku Vlade še veliko drugih neznank, ki se zbujajo ob pomisleku na potek koncesije nenazadnje tudi kako bo s podelitvijo koncesij visokogorskim kmetom, ki želijo, da bi se na ta način ohranile. Kako bo z nezaključenimi in denacionalizacijskimi postopki, od kje bodo finančni viri, kakšna bodo zagotovila, da bo slovenski les prišel na slovenske žage? Skratka veliko vprašanj. Zato predlagam, tako kot ste rekel z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru predsednika Vlade. Hvala.