Razvoj gozdov in izzivi gozdarstva Slovenije v 21. stoletju Jurij Diaci, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo 1 Gozdovi in gozdarstvo v Sloveniji 2 Primerjava z Evropo in svetom 3 Sonaravno gospodarjenje 3.1 Zgodovinski razvoj 3.2 Izvajanje, prednosti in pomanjkljivosti 4 Izzivi prihodnosti 5 Zaključek 1 Gozdovi in gozdarstvo v Sloveniji • gozdnatost 60% • visoka lesna zaloga (300 m3/ha) in prirastek (7 m3/ha/l) • nizke sečnje: 40-50% prirastka (2010: 8,1/ 3,4 milj. m3) • listnati gozdovi ZELENO - POVRŠINAv GOZDOV V SLOVENIJI Gozdovi Sloveniji Zdajšnji delež listavcev je manjši v primerjavi s potencialno vegetacijo 1 Gozdovi in gozdarstvo v Sloveniji ZELENO - POVRŠINAv GOZDOV V SLOVENIJI Gozdovi Sloveniji • gozdnatost 60% • visoka lesna zaloga (300 m3/ha) in prirastek (7 m3/ha/l) • nizke sečnje: 40-50% prirastka (2010: 8,1/ 3,4 milj. m3) • listnati gozdovi • veliko zavarovanih gozdov ~ 10%: pragozdovi, gozdni rezervati, ekocelice, varovalni gozdovi …); 70% Nature 2000, 45% • 74% zasebnih gozdov (posest ~ 2,5 ha) • zdravje gozdov – nekoliko boljše od CE • tradicija sonaravnega gospodarjenja - ni le alternativa • podrobnejši podatki: http://www.zgs.gov.si/slo/gozdovi-slovenije/index Alpe: močno spremenjeno, smreka in goloseki, paša, gozdna m. • levo zgoraj: poudarek na ekoloških in varovalnih funkcijah • desno zgoraj: naraven raznomeren stabilen visokogorski gozd • desno spodaj: labilen enomeren nasad smreke Predalpski svet: spremenjeno – Nemška šola, propad. gozdov Močno spremenjeno – krčitve, paša; črni bor; naravno listavci Požari večinoma antropogeni – bor! (ogenj in peleolitski človek) Gozdnatost 90%; naravna drevesna sestava; brez golosekov! Pragozdni ostanki (Pečka, Rajhenav, Krokar) Ilirske vrste; ohranjeno – plemeniti listavci! Bukovi in mešani gozdovi, ni gozdarske tradicije, nega? Nižinski gozdovi (logi, jelševja, dobrave, bukovi gozdovi, sekundarna rdeča borovja), nizka gozdnatost, velik ekološki in ekonomski pomen, vpliv kmetovanja na gozd (podtalnica) Spreminjanje površine gozdov v Sloveniji v obdobju 1875 - 1997 Leto Gozdna površina (1000 ha) Gozdnatost 1875 737 36 1947 879 43 1961 961 48 1970 1.026 51 1980 1.045 52 1990 1.077 53 1997 1.110 55 2 Primerjava z Evropo in svetom Evropski gozdovi in gozdarstvo Stanje Negativna gibanja Pozitivna gibanja 32% gozdov 80–90% potencialno onesnaženje naraščanje deleža gozdov in LZ 2-5% pragozdov, spremenjeni gozdovi (sm, bor) naraščanje motenj (veter, ogenj, žuželke, glive) 98 % načrtno gospodarjenje 50% javno lastništvo negospodarjenje, staranje gozdov (del Evrope) naraščanje pomena nelesnih proizvodov in ekosistemskih storitev, 90 % gozdov je prosto dostopnih 21% + 7% zavarovano »industrializacija« in posebni namen gozdarstva (varovalne + ekološke f.) Vir: State of Europe's Forests 2011 Report naraščanje sečenj, porabe, izvoza Gozdovi in gozdarstvo sveta Stanje Negativna gibanja 30 % gozdov 60 % potencialno razgozdovanje 13 milj. ha / naraščanje nasadov (< 5 %) leto, 19-25 % emisij CO2; majhna vrednost, kmetijske plantaže (soja, palmovo olje) 36 % pragozdov krčenje pragozdov (6 milj. ha / leto) naraščanje vrednosti lesnih in nelesnih gozdnih proizvodov 84 % javno lastništvo degradacija (pomanjkanje zakonodaje, politike, tradicije, nejasna lastnina …) naraščanje zasebnega lastništva 9 + 11 + 4 % zavarovano in posebni namen (varovalne + ekološke + socialne f.) naraščanje biotičnih in abiotičnih motenj naraščanje zavarovanih gozdov upadanje zaposlitve v gozdarstvu razvoj zakonodaje, načinov trajnostnega gospodarjenja Vir: FAO GFRA 2010 Pozitivna gibanja Razvoj gozdov in izzivi gozdarstva Slovenije v 21. stoletju Jurij Diaci, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo 1 Gozdovi in gozdarstvo v Sloveniji 2 Primerjava z Evropo in svetom 3 Sonaravno gospodarjenje 3.1 Zgodovinski razvoj 3.2 Izvajanje 3.3 Prednosti in pomanjkljivosti 4 Izzivi prihodnosti 5 Zaključek Tradicionalno gozdarstvo naravna obnova dobrav z velikopovršinskim zastornim gospodarjenjem malopovršinski golosek smrekovega nasada na Češkem Sonaravno gozdarstvo Pomlajevanje dobrav pod zastorom na Hrvaškem (SPG) Prevzgoja nasada smreke na Pohorju 2. Zgodovinski razvoj sonaravnega gospodarjenja (SG) Zemeljski plazovi in erozija na Japonskem in pogozdovanja Degradirane krajine v Alpah z erozijo etc. Pogozdovanje Krasa 1895 Razvoj tradicionalnega gojenja gozdov • • kronično pomanjkanje gozdov in lesa v 18. stoletju (prim. Danska, Nemčija) cilji: (1) zagotoviti trajno rabo Carlowitz; (omejiti pašo, opuščanje srednjeveških načinov dela) (2) ponovno osnovati gozdove (v začetku posnemanje kmetijstva) (3) izboljševanje strukture Hans Carl von Carlowitz (1645–1714) Sylvicultura Oeconomica -1713 Source: Source: GG Sl. Gradec 3.1 Zgodovina SG • negativne izkušnje: erodirani Kras, razgozdene Alpe, izsekani zasebni gozdovi • pozitive izkušnje: pogozditev Krasa, načrtno gospodarjenje (1770), prebiralno gospodarjenje • po II. SV: prepoved golosekov, redne inventure in načrti za vse gozdove • kontrolna metoda! 3.2 Izvajanje SG • “New age”? • kontrolna metoda • znanstveni pristop (npr. pragozdne študije) • optimalna faza • podmladek (zastor) , zavrta rast, raznodobnost 3.2 Izvajanje SG • posnemanje naravnih procesov – naravni režim obnavljanja (motnje) • sodobne raziskave => motnje na majhnih in srednjih površinah • več more svobode za gojenje gozdov • golosekov v naravi praktično ni ?! • pomen gozdnih rezervatov 3.2 Izvajanje sonaravnega gospodarjenja Splošni cilj: ekološka, ekonomska in socialna trajnost Posnemanje naravnih struktur in procesov: – – – – – avtohtone vrste (PNV) režim motenj raznomerna vertikalna in horizontalna struktura upoštevanje osebnosti dreves ohranjanje posebnih biotopov in habitatov (stara in odmrla drevesa) – raznodobnost, zavrta rast 3.2 Izvajanje sonaravnega gospodarjenja Splošni cilj Posnemanje naravnih struktur in procesov Naravna obnova in nega – 95% naravne obnove – nega pod zastorom odraslih dreves • nega (vzgoja) mladega gozda poteka pretežno pod primernim zastorom odraslih dreves => sečnja odraslih dreves je najpomembnejše orodje posredne nege sestojev (odkazilo!) 3.2 Izvajanje sonaravnega gospodarjenja • načrtno negospodarjenje (rezervati) • prilagojeno gospodarjenje (omejevanje, intenziviranje, gozdni rob • posebni ukrepi (renaturacija, oblikovanje biotopov (mokrišča), oblikovanje omejkov 4. How does CTN 3.2 Izvajanjeoperate? SG silviculture V Sloveniji uporabljamo tri zvrsti gojenja gozdov: - skupinsko postopno gojenje (SPG) - prebiralno gojenje (PG) - sproščeno tehniko gojenja gozdov (STG) Vsaka gozdnogojitvena zvrst zahteva drugačen pristop za preverjanje trajnosti. Dinarski prebiralni jelovo-bukovi gozdovi na Kočevskem Skupinsko postopno gojenje Sproščena tehnika gojenja gozdov Les raste na lesu, debelina na debelini. Optimalna sečna zrelost, prodajna cena 1805 EUR; Hessen (D). Manjše gostote mladja, odlična razrast in splošna kakovost, velika strukturiranost v višinah, površinah. Pomen znanja pri sečnji in spravilu (strojna sečnja?). Spontani razvoj mladja kot posledica individualne izkoriščanja dreves najvišje kakovosti Sonaravno gozdarstvo pomeni biti len na pameten način Socialne funkcije gozda zaživijo v polnosti Krajinski “make-up” ni potreben Olympic Peninsula, Washington (ZDA): če bi se peljali po cesti golosekov niti ne bi opazili! Goloseki v Oregonu (ZDA) 4 Izzivi prihodnosti Dejavniki, ki ogrožajo gozdove v Sloveniji, razvojni izzivi: - spremembe okolja in načinov gospodarjenja (strojna sečnja, žični žerjavi in procesorji) - slabo poznavanje okoljske vloge gozda, odsotnost plačil za ekosistemske storitve gozdov, naraščanje prostočasnih dejavnosti v gozdovih - upadanje konkurenčnosti, vse manjše zanimanje za gospodarjenje, nazadovanje gozdarskega znanja in veščin, slaba varnost pri delu 4.1 Aktiviranje gospodarjenja z gozdovi in povečanje rabe lesa Potrebne aktivnosti: • uskladiti načrtovanje s potenciali in negovalnimi potrebami gozdov in njihovih funkcij • aktiviranje zasebnih gozdov • povečanje rabe lesa kot okolju prijazne surovine in obnovljivega energenta (zmanjšanje rabe fosilnih goriv) • ozaveščanje javnosti o prijaznosti lesa do okolja v primerjavi z drugimi materiali in o dobrih straneh načrtne rabe gozdov 4.2 Zagotavljanje zdravja in stabilnosti gozdov v razmerah podnebnih sprememb Potrebne aktivnosti: • usmerjanje ukrepov nege v krepitev odpornosti gozda • hitro odpravljanje poškodb gozdov • spoštovanje naravnih procesov • prilagajanje (strukturirani gozdovi, mešanost, listavci) • blaženje sprememb (povečana raba gozdnih virov, CO2 nevtralno ravnanje) 4.3 Ohranjanje biotske raznovrstnosti gozdov ob njihovi povečani rabi Potrebne aktivnosti: • sonaravno gospodarjenje z gozdovi in ohranjanje biotske raznovrstnosti • prilagojeno gospodarjenje v zavarovanih območjih • ohranjanje gozdnih kompleksov, zaustavljanje drobljenja gozdov • izboljšanje mreže rezervatov • subvencije in gojitveni projekti 4.4 Izboljšanje konkurenčnosti gozdarskega sektorja Potrebne aktivnosti: • vzgoja kakovostnega lesa v gozdovih na racionalen način • načrtovanje gozdnogojitvenih ukrepov z upoštevanjem ekonomičnosti • načrtovanje in raba optimalnih tehnologij pri pridobivanju lesa • profesionalizacija dela v gozdu • združevanje lastnikov, njihovo izobraževanje in usposabljanje • širitev dejavnosti (turizem, rekreacija, izobraževanje) 4.5 Razvijanje, vrednotenje in trženje nelesnih gozdnih dobrin Potrebne aktivnosti: • okrepiti zavedanje o pomenu gozdov za uravnavanje okoljskih razmer (podnebje, voda, CO2) in proučiti možnosti trženja • popularizacija obiskovanja gozdov in njihovo ustrezno opremljanje, kjer je obisk zgoščen • razvijanje obiskovanja gozda za turistične namene (gozdna pedagogika) 5 Zaključek • • • • • razvoj trajnosti in sonaravnega gospodarjenja kot odziv na degradirano okolje (dobri zgledi – tudi SOx, ribištvo) razlike, vendar naraščajoča podobnost razvojnih gibanj v različnih merilih => okoljski problemi nepredvidljivost in hitre spremembe => prilagajanje, kognitivni pristop, konsenz (participacija), usklajenost delovanja (stroka, R & R, izobraževanje, javnost) več usmerjevalnih instrumentov s strani države in EU (zelena knjiga o gozdovih, Forest Europe) pospeševanje sonaravnega gospodarjenja (SI zgled, prenosi v druge vede) Hvala lepa Evropski gozdovi in gozdarstvo Instrumenti gozdarske politike v Evropi Vseevropski (MCPFE) proces EU politika in aktivnosti v zvezi z gozdovi Resolucije z usmeritvami za TGG v smislu harmonizacije gospodarskih, okoljskih in družbenih funkcij gozdov Gozdarska strategija in akcijski plan kot povezovalca skupnih EU politik, ki zadevajo gozdove – večnamensko gozdarstvo Razprava o prehodu k vseevropski konvenciji za gozdove Sodobne teme: uveljaviti uporabo lesa, les za energijo, gospodarjenje v območjih Natura 2000, gozdarstvo in ublažitev podnebnih sprememb, vrednotenje ekosistemskih storitev, evropski sistem za spremljanje gozdov, spodbujanje usklajevanja in komunikacije, združevanje lastnikov, njihovo izobraževanje in usposabljanje, zagotavljanje zakonitosti sečnje Gozdovi in gozdarstvo sveta Politike na svetovni ravni v zvezi z gozdovi (države v razvoju) Pregled glavnih z gozdovi povezanih mednarodnih sporazumov in instrumentov v sklopu OZN nacionalni gozdni programi CBD – Konvencija o biotski raznovrstnosti (zavarovana območja, ekosistemski pristop) sistem predpisov o gozdovih UNFCCC – Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja (REDD – program zmanjševanja emisij zaradi razgozdovanja in degradacije gozdov) ustanavljanje zavarovanih območij UNCCD – Konvencija ZN o boju proti širjenju puščav (boj proti razgozdovanju v sušnih predelih in erozijskih območjih) plačila za okoljske storitve UNFF – Forum ZN za gozdove (8) (NLBI – uveljavljanje trajnostnega gospodarjenja v vseh tipih gozdov); 2011 – UN leto gozdov investicije zasebnega sektorja, tržni mehanizmi (vladni, zasebni) – vrednost gozda!