1. No category

TISKOVINA
Pošiljatelj Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, Koprska cesta 94, 1000 Ljubljana – DPABS / Letnik 23 / številka 1 / april 2013
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
Alergije
Motnje dihanja
v spanju
Kam na počitnice?
Glasilo Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije
vodnik
Lepo pozdravljeni,
dragi sočlani našega
društva!
RNIK DELA DR
TVA
Tajništvo
radne ure vsak torek in četrtek od 9. - 13. ure
odprti telefon
odgovarja na vaša vprašanja VMS, vsak torek od 11. - 13. ure.
telefon 01 2 - faks 01 2 -
lo a a
o o
i i i s o i
oii
gi
s o a
glasilo o la o
o a ali
i a ili s o a
il
as
a
la a al gi s i i as a i i
a
i o asli
i o o i
li os
as
a
il o a
a loga a a
la o s a o a i o
o
o
a i i a s i i glasila os
a li
gl l o i go os i a la
i a
s
a
o go o o
ila a a i a a o i i
i i i i o a o a
ai
a ol
o
i oii
s
- 3
elektronska pošta dpbs siol.net
.dpbs.si
Vsebina
s o a
o
o a
i
li
a
s
o
Mo a i
olga i a s
i a o o
oslo i i
a s o ol a s o
glo o o a o a ali
o la
o a la o s ali o
o
i
i
g
a il
o la i a
a sl i a a o
o la
al
i la i a
a sl i o o a ila
s o so i as
i oii o
gi o
Alergija na zgodnja drevesa in grmovnice – seneni nahod
2
Alergeni v vrtu
4
Astma spomladi
6
Nove izkušnje v zdravljenju astme
8
Motnje dihanja v spanju
10
Ohranimo zdrava pljuča
12
Atopijski dermatitis - značilnosti in odkrivanje bolezni
14
UGODNOSTI ZA ČLANE DPABS V LETU 2013
16
Kam na počitnice
19
Sproščanje v naravi
20
Pomoč za zdravo življenje
21
O letošnjem mladinskem tekmovanju
24
Območna skupina Gorenjske
26
Poročilo o organizaciji pomladnega sestanka Sekcije malih bolnikov
s pljučnimi in alergijskimi boleznimi, ki deluje v okviru DPABS
28
Zdravljenje alergijskega nahoda z akupunkturo
29
Zgodbe članov: Zakaj Luftar
30
os o
a ili
i as
a sa s o s s a ilo
s lili a
go
lo a i o li
i ila a o a a o l o a
a
a
o a os
a o ii ai a
o
o a lo a i a o agala a s o o ilo
o i
i i
o o
o i aslo
a
Društvo pljučnih in
alergijskih bolnikov, Koprska
, Ljubljana .
s
l o s
il
nadstropje, pisarna
a os a a o s
ii
a
o li i
as ali s oglasi
as
a sa a i a
o o o la a a o sa a
i a l os a a i o so lo a
a la o a i o
o o s
as
o
o
a
s
o
ia
o s
o o o
i
i a
o
M
a
Zdrav dih za navdih - april 2013
1
Alergije
Alergija na zgodnja drevesa
in grmovnice seneni nahod
Seneni nahod je alergijsko vnetje očesne veznice, nosne
sluznice ali obeh hkrati.
Kadar vnetje prizadane očesno veznico, nastanejo rdečina,
srbenje in solzenje. Veznica lahko tudi oteče. Pri prizadetosti
nosne sluznice se nos zaradi otekline sluznice zamaši, razvijejo
se srbenje nosu, obilen voden izcedek in prekomerno kihanje.
Kadar je alergijsko vnetje neobvladano, se lahko razširi tudi na
spodnja dihala in se pri bolniku razvije astma. Klinična slika zelo
spominja na navadni prehlad. Pomembna razlika med obema
je, da prehlad ne traja več kot teden dni, seneni nahod pa lahko
traja tudi več mesecev in se pojavlja vsako leto v istem
obdobju, v obdobju cvetenja rastline, na katere cvetni prah je
bolnik preobčutljiv.
Spremljajoči simptomi
Pri senenem nahodu telesna temperatura praviloma ni
povišana. Bolezen spremljajo tudi splošni simptomi:
utrujenost, splošno slabo počutje, motnje koncentracije in
motnje razpoloženja. Glede na dognanja nekaterih raziskav se
pri bolnikih s senenim nahodom pogosteje kot v splošni
populaciji razvijeta depresija in anksioznost. Razlog za motnje
razpoloženja je verjetno v okrnjeni kakovosti življenja, ki je
posledica senenega nahoda, ali pa jih morda povzročajo vnetni
mediatorji, ki se sproščajo ob alergijskem vnetju.
Seneni nahod se razvije pri bolnikih, ki se senzibilizirajo,
oziroma stvorijo protitelesa razreda IgE proti alergenom v
cvetnemu prahu vetrocvetnih rastlin. Ko se protitelesa IgE
srečajo z alergenom, proti kateremu so usmerjena, nastane
alergijsko vnetje. Senzibilizacijo dokazujemo s
kožnimi vbodnimi testi alergije in s serološkimi
Pomembne so botanične
testi, s katerimi določamo koncentracijo
povezave rastlin,
specifičnih protiteles IgE. Diagnozo postavi
ker med sorodnimi
specialist alergolog na osnovi pregleda in
rezultatov testov.
rastlinami lahko prihaja
o
a a i a ila
lo al gog a
i
a
botanične povezave rastlin, ker
med sorodnimi rastlinami lahko
prihaja do navzkrižne alergije.
Simptomi senenega nahoda se
do navzkrižne alergije.
Kdaj cvetijo posamezne rastline
zaradi navzkrižne alergije
pojavljajo tudi v sezoni cvetenja
Simptomi senenega nahoda se torej značilno
sorodnih rastlin. Leska je v sorodu z jelšo, pa tudi z brezo in
pojavijo v sezoni cvetenja rastline, na katere cvetni prah je
brezovkami; breza pa z gabrom in bukovkami, med katere
bolnik preobčutljiv. Bolniki, ki so preobčutljivi na cvetni prah
prištevamo bukev, hrast in kostanj. Zaradi navzkrižne alergije
leske, imajo težave že februarja – če je zima mila, pa lahko že
imajo bolniki, preobčutljivi za cvetni prah jesena, težave v času
sredi januarja. V istem obdobju kot leska cveti jelša. Konec
cvetenja forzicije, kaline ali španskega bezga.
marca in aprila cveti zelo alergogena breza. Pomembne so
2
Zdrav dih za navdih - april 2013
Alergije
s a
so o
lo a
i
oi
o a i
ol i i
as
o
li i a
a o i i
i
ali
a
ali
s a i ao a
a s ga
ga
i
Kaj lahko storimo sami
Zdravljenje
Bolnik z diagnozo senenega nahoda naj se v obdobju cvetenja
rastline, na katero je preobčutljiv, čimmanj zadržuje na
prostem. To velja zlasti za sončno in vetrovno vreme, ko je
koncentracija cvetnega prahu v zraku visoka. V takšnem
vremenu tudi ni priporočljivo zračenje stanovanja. Po gibanju
Zdravljenje je odvisno od izraženosti simptomov oziroma teže
klinične slike. Predpisujemo antihistaminike, ki blokirajo
histaminske receptorje in tako preprečijo, da bi se simtomi
zaradi alergijskega vnetja močneje razvili. Bolniki
antihistaminike prejemajo v obliki tablet ali kapljic za oči. Ob
simptomih vnetja nosne sluznice uporabljamo protivnetne
steroide v obliki pršila za nos. V zadnjih letih večini bolnikov s
senenim nahodom ponudimo tudi zdravljenje s specifično
imunoterapijo. Pri tej metodi zdravljenja bolniku v telo
vnašamo alergen, na katerega je preobčutljiv, bodisi prek
injekcij bodisi podjezičnih kapljic. Z imunoterapijo lahko
spremenimo bolnikov imunski system tako, da na srečanje z
alergenom, na katerega je preobčutljiv, ne bo več reagiral z
alergijskim vnetjem.
Pelodna napoved je objavljena na spletni strani
Inštituta za varovanje zdravja.
na prostem svetujemo, da bolnik preobleče obleko, po
možnosti opere lase in izpere nos s fiziološko raztopino.
Rekreacija na prostem naj bo omejena na deževno vreme ali
obdobje neposredno po dežju, ko je koncentracija cvetnega
prahu nizka. Pelodna napoved je objavljena na spletni strani
Inštituta za varovanje zdravja. Bolnikom svetujemo, da jo
sproti spremljajo.
os a
so o
o
ioi
Renato Eržen
as o
Zdrav dih za navdih - april 2013
3
Alergije
Alergeni v vrtu
Rastlinski svet je tako obsežen, da brez sodelovanja z biologi in
strokovnjaki za »malo floro Slovenije« ne bi mogli pojasnjevati
izvorov za alergijske probleme na očeh, dihalih in koži. V tem
prispevku so povzeti poljudni in strokovni podatki o
pogostejših alergenih rastlinah v vrtu in njegovi okolici.
Vzroki alergijsko povzročenega kontaktnega
dermatitisa
Kontaktni dermatitis povzročajo eterična olja rastlin, ki
najpogosteje spadajo v družino o osi a (nebinovke in
košarnice), njim po pogostnosti sledijo primule, lilije in
kobuljnice. Nebinovke so najbolj razširjene rastline v naravi in v
vrtovih, mednje spadajo tudi uporabne artičoke, sončnice,
Vzroki iritativnega kontaktnega dermatitisa in
solate, kamilice. Precej poznane in možno alergene rastline so
kontaktne koprivnice
rman, arnika, ivanjščica, marjetica, lapuh, osat, oman, zlata
Različne rastline povzročajo alergije, vzroki
rozga, vratič, primožek, tagetes, ameriški
so lahko cvetni prah, neposredni stik rastline
slamnik.
V kozmetičnih pripravkih so vzrok
s kožo, dišavne vonjave ali pa žuželke, ki
Pred zasaditvijo vrta
kontaktne alergije izvlečki rastlin, na primer
oprašujejo rastline. Dišeče rastline
se posvetujmo glede
olje
čajevca, arnika, kamilice, citrusi. Slednji
povzročajo težave osebam z astmo ali
alergenih
rastlin.
delujejo fototoksično tako, da snovi v njih
bronhialno prevzdražljivostjo, alergični na
pojačajo delovanje sončne svetlobe na kožo.
pike žuželk tudi ob stiku z rastlino lahko
Najbolj znano je delovanje citrusov in kobuljnic
doživijo preobčutljivost, vrtne rastline pa
(peteršilj, zelena, korenje) v tem smislu. Fotosenzibilizirajoče
poleti in jeseni spremljajo številne plesni. Nekatere vrtnine in
vpliva
tudi figov grm.
okrasne rastline brez alergenskih lastnosti samo kemično
dražijo kožo, pri čemer nastane neprijetno vnetje. Takšne so
agave, aloe, česen, čebula, narcise, hiacinte, bršljan, pesa,
zelje, radič, božična zvezda. Manj znane z dražečim vplivom na
kožo so difenbahije, aralije, različne križnice kot hren, regrat,
gorčica, hmelj, vrtni fižol, perunike, ptičja dresen, anemone,
naprstec, paprika, dobro poznana pa je kopriva.
i is s so i
al g
as li
Zdrav dih za navdih - april 2013
Alergijski nahod, astma, vnete oči, koprivnica,
poslabšanje kožnih alergij
V vrtu se srečamo tudi z alergenim cvetnim prahom rastlin, ki
ga prenaša veter. Takšne rastline so leska, jelša, breza, bukev
i
a i
o
a s ga
ga
l
a al g o i i i i a o
Alergije
ter iglavci, pa tudi ciprese in trave. Med pleveli so vzrok alergij divji pelin, ambrozija,
metlika, ščir, kislica, trpotec. Alergeno in iritirajoče delujeta cvetni prah in vonj
jesena, oljke, kaline ter španskega bezga. V vrt in njegovo bližino zaradi alergenosti
ne priporočajo saditi dežena, cesarskega tulipana, izmed dreves pa ne vrbe in topola.
Tulipanove čebulice so možen vzrok kontaktnega dermatitisa pri osebah, ki gojijo
tulipane, možne so tudi okvare nohtov.
Nealergene rastline za vrt
Alergij in draženja niso opazili pri rastlinah, ki jih oprašuje veter: pri hortenzijah,
medvejkah, kamelijah, snežnih kepah, forziciji, hibiskusu. Alergij ni bilo pri mačehah,
divji trti ali viniki in tudi ne pri slezu, begonijah ter petunijah. Popolnoma varni glede
alergij so zajčki, dalije, potonike, zvončnice, pasionka, sivka in rožmarin. Prav tako
različne pokrovne rastline za zeleno zastrtje tal nimajo alergenih lastnosti. Žajbelj in
timijan ne povzročata alergij, koristita pa za okras, čebeljo pašo in gospodinjstvo.
ali so a
gl
al gi
Da bo manj alergij
Pred zasaditvijo vrta se posvetujmo glede alergenih rastlin. Vedeti moramo, da se
cvetni prah prime na oblačila in na lase, torej imejmo drugo vrtno delovno obleko in
pokrivalo ter izpirajmo lase. Vrtno obleko po opravilu zunaj operemo. Oči zaščitimo z
očali. Pred kontaktno alergijo nas ščitijo rokavice, nogavice ter ustrezna obleka z
rokavi in hlačnicami. V vetru in nevihti se ne zadržujmo v vrtu. Nezaželene plevele
odstranimo, preden cvetijo. Alergiki naj vstajajo in v vrtu delajo zgodaj zjutraj. Pri
raztrosu komposta in pri tedenski košnji trate so v tleh številne plesni, proti čemur se
moramo zaščititi.
Ema Mušič
i a
o
o a al gi
Zdrav dih za navdih - april 2013
Bolezni dihal
Astma spomladi
Pomlad je v zraku ...
Žal pa to za marsikaterega astmatika ni samo prebujanja
narave, novih zaljubljenosti in pomladnega optimizma. V
zraku so v tem času namreč tudi različni alergeni, ki lahko
preobčutljivim celo pokvarijo kakšen zmenek
Astma je kronična vnetna bolezen, pri kateri nastane vnetje
dihalnih poti. To vodi v preobčutljivost dihalnih poti, posledica
tega pa so ponavljajoče se epizode dušenja, piskanja,
napetosti v prsnem košu in kašljanja.
Poslabšanja astme lahko sprožijo telesna dejavnost,
onesnaženost, hladen zrak, okužbe dihal in izpostavljenost
povečanemu deležu različnih alergenov v zraku pri
preobčutljivih bolnikih.
Bolniki z astmo imajo pogosto tudi seneni nahod (alergijski
rinitis). Pri bolnikih, ki imajo samo seneni nahod, je tega
potrebno dobro zdraviti, s čimer lahko zmanjšamo možnost
nastanka alergijskega vnetja v pljučih – astme.
vlažnost in velike temperaturne razlike, ki so dokaj značilne za
spomladanski čas, lahko povzročijo poslabšanje astme.
Kako zmanjšamo pomladne težave
Najbolj pomembno je izogibanje alergenu, ki povzroča težave.
Da
zmanjšamo stik s pelodi, zapirajmo okna, da alergeni ne
Pri nekaterih bolnikih se težave s smrkanjem, kihanjem in
prehajajo v stanovanje. Ne priporočamo sušenja perila na
težjim dihanjem spomladi poslabšajo.
zraku. Po vrnitvi v stanovanje se je priporočljivo stuširati in
Zakaj
preobleči, da se zmanjša koncentracija alergenov. Doma je
Ko se narava prebuja, je v zraku veliko pelodov trav in dreves, ki
potrebno pogosteje sesati prah, da alergene, ki pridejo od
tem bolnikom povzročajo težave. Pelodi so alergeni, ki se
zunaj in se nalagajo na površine, sproti odstranjujemo. Med
pojavljajo sezonsko in povzročajo časovno omejene težave.
vožnjo z avtomobilom imejmo zaprta okna, da pelodi teže ter
Celoletni alergeni pa so prisotni vse leto (npr. pršica). Pelode v
le v manjši meri pridejo v vozilo. Ker se nekateri alergeni na
naravi lahko prenašajo žuželke ali pa veter. V zraku je večja
določenih območjih ne pojavljajo ali se pojavljajo ob drugem
količina peloda vetrocvetk, ki je tudi lažji in
času, priporočamo tudi, da se
dalj časa lebdi v zraku. Ob cvetenju se
preobčutljiva oseba umakne iz domačega
Koncentracijo pelodov
najprej okrepijo znaki rinitisa. Če jih ne
okolja (npr. odide na morje ali v gore). Na
v zraku lahko sproti
obvladamo, lahko to vodi tudi v
sprehod se je bolje odpraviti po dežju, ko je
preverjamo
na
straneh
poslabšanje astme. Največ težav imajo
peloda v zraku najmanj. Tudi košnjo trave
Inštituta
za
javno
zdravje
bolniki v dnevih, ko je toplo, suho in
je bolje prepustiti nekomu, ki nima
.ivz.si cvetni prah
vetrovno, medtem ko je po dežju cvetnega
alergije, če pa to ni mogoče, priporočamo
prahu v zraku najmanj.
masko prek nosu in ust.
Več težav imajo lahko bolniki spomladi tudi zaradi
Če samo izogibanje ni dovolj (in ponavadi ni) je potrebno
onesnaženosti. Če živijo v onesnaženem okolju, so spomladi
poseči še po zdravilih. Preprečevalci so zdravila, ki zdravijo in
onesnaženemu zraku bolj izpostavljeni, ker ljudje takrat
zmanjšujejo alergijsko vnetje in s tem preprečujejo nastanek
ponavadi več časa kot pozimi preživimo zunaj.
simptomov. Olajševalci pa težave in simptome, ki se pojavijo,
Tudi prehladna obolenja, viroze, ki so pogoste spomladi, so
lahko vzrok poslabšanju težav pri astmatikih. Po tipičnih
simptomih prehlada se težave pomaknejo niže v pljuča,
nastaneta kašelj in težje dihanje.
Bolniki z astmo so občutljivi tudi na spremembe temperature,
zračnega pritiska in vlažnosti zraka. Hladen zrak, visoka
Zdrav dih za navdih - april 2013
le blažijo.
Medtem ko so antihistaminiki dobri pri zdravljenju senenega
nahoda, pri astmi nimajo učinka. Lahko pa vseeno omogočijo
izboljšanje, saj je za učinkovito zdravljenje astme potrebno
hkratno zdravljenje astme in rinitisa ter se z zdravljenjem
rinitisa poveča tudi urejenost astme.
Bolezni dihal
Kot preprečevalce uporabljamo kortikosteroide, ki jih
vpihujemo na sluznico nosu, pri astmi pa jih bolnik vdahne v
pljuča. Drug preprečevalec so antilevkotrieni, ki so na razpolago
v obliki tablet.
Koncentracija različnih pelodov je odvisna od podnebnega pasu
in rastlinstva v določenem področju. Najprej se sprostijo v
ozračje pelodi dreves, in sicer leska ter jelša, aprila cveti breza.
Trave cvetijo od maja do julija. Koledar cvetenja različnih rastlin
nam je v pomoč pri določanju začetka zdravljenja. Bolje je, da
začnemo zdraviti takoj ob sprostitvi pelodov v zrak in ne šele, ko
se že razvijejo simptomi alergije. Koncentracijo pelodov v zraku
lahko sproti preverjamo na straneh Inštituta za javno zdravje:
.ivz.si/cvetni prah.
Ob upoštevanju navodil za izogibanje cvetnemu prahu ter
ustreznem in pravočasnem zdravljenju preostalih simptomov
je lahko pomlad spet dišeča, brez smrkanja in težke sape.
Jurij Regvat
Viri:
Global strategy for asthma management and prevention.
Allergic rhinitis and its impact on asthma (ARIA) guidelines.
.ginaasthma.org
. hiar.org
.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/astma.php
Zdrav dih za navdih - april 2013
Bolezni dihal
Nove izkušnje
v zdravljenju astme
Kljub dobri ponudbi zdravil zoper astmatične težave še vedno
srečujemo bolnike, katerih astma ni dobro urejena, terapija pa
ne poteka po danes veljavnih smernicah zdravljenja. Poudariti
moramo dvoje:
. Astma je bolezen z mnogimi obrazi (strokovno fenotipi),
zato mora zdravljenje potekati individualno. Določiti
moramo vsakemu bolniku posebej, kakšen tip astme ima.
Obstajajo izrazito dedno osnovane astme, alergijske
astme, drugače imunološko potekajoče astme, poklicne
astme, astme zaradi hormonskih vplivov, astme zaradi
telesnega napora, stalno aktivne astme, le občasne astme
ob prehladih.
2. Bronhialna obstrukcija pri astmi ne prizadane le večjih
dihalnih poti, kot so sapnik in veliki bronhi, ampak zelo
pomembno ter intenzivno tudi najmanjše dihalne poti
perifernih predelov pljuč. Zato moramo biti pri preiskavi
pljučne funkcije pozorni na tiste kazalnike, ki nam
prikažejo stanje astme v tem predelu dihal. Še bolj
pomembno pa je, da ob ugotovitvi zapore v tem področju
predpišemo ustrezna zdravila v a i
ili i s a i o
a a
o
l i a
o
i a ga a ila
a o os
as a i o
a a i
o i
pljučne periferije. Mala dihalna pota prestavljajo tri
četrtine prostora za vstopanje zraka v pljuča, velika pa le
preostalo eno četrtino.
V praksi je dobro znano, kdaj zdravimo astmo samo z
olajševalnimi pršili, ki sprostijo bronhialno zaporo, kdaj s
preprečevalnimi protivnetnimi pršili, kdaj pa je obolenje tako
intenzivno in stalno, da so na mestu obojna zdravila in celo v
kombiniranih pršilih. Ko predpišemo takšen pripravek,
moramo bolnika dobro poučiti o lastnostih obeh zdravil v
pršilu, o pomembnosti redne uporabe in o tem, kaj storiti, če
to ne zadostuje in so potrebni dodatni pripravki »po potrebi«,
ter koliko teh pripravkov naj odmerimo. Naše izkušnje so, da je
intenzivnejša astma bolje in stabilno urejena, če jo zdravimo s
kombiniranim pršilom, ki ustvarja najmanjše možne delce
zdravil, vdihovalnik pa mora biti torej tak, da jih z vdihom
bolnika prinese dovolj daleč v pljuča do najmanjših bronhov,
kjer je astmatsko vnetje.
8
Zdrav dih za navdih - april 2013
Zdravilo z najmanjšimi vdihanimi delci, novo
odmerjanje
Kombinirano zdravilo s protivnetnim beklometazonom in
olajševalnim formoterolom smo nekaj let uporabljali le kot
vzdrževalno terapijo z rednim odmerkom en do dva vdiha na
dvanajst ur. Novost pa prinaša raziskava, v kateri so 48 tednov
pri slabo urejeni ali hudo intenzivni astmi bolniku odredili to
zdravilo v dvanajsturnih razmakih, poleg tega pa isto zdravilo v
dodatnih vdihih »po potrebi«, kar je bilo največ do šest
dodatnih vdihov dnevno. Ta način zdravljenja so primerjali z
zdravljenjem v drugi skupini bolnikov, ki so jim ob rednem
vzdrževalnem odmerku kombiniranega pripravka dodatno
»po potrebi« svetovali staro olajševalno zdravilo salbutamol.
Pri novem postopku – samo eno zdravilo po svetovani dnevni
shemi ter »po potrebi« – so zaznali za 36 odstotkov podaljšan
čas do vnovičnega poslabšanja astme, za 35 odstotkov manjšo
potrebo po dodatni kortikosteroidni terapiji in za 33 odstotkov
manj obiskov na urgenci ali hospitalizacij.
Že znano kombinirano zdravilo tudi za olajševalno
zdravljenje
Omenjena raziskava je dokazala tudi, da se olajševalni učinek
pri oviranem dihanju pokaže že nekaj minut po pravilnem
vdihu zdravila, vsaj tako hitro kot pri uporabi salbutamola. Zato
že znano kombinirano pršilo lahko uporabljamo dodatno, če je
dihanje ovirano, in sicer skupno do osem vdihov dnevno.
Vzdrževalno in dodatno olajševalno zdravljenje
Izredno pomembno je, da je bolnik seznanjen s tipom svoje
astme in z lastnostmi izbranih zdravil. Neredko se
pogovarjamo z bolniki, ki nimajo zadostnega znanja o teh
dejstvih in vdihovalnikov ne uporabljajo v potrebnem ritmu
ter pravi sestavi. Nikoli ni odveč, da se o tem pogovorimo. Tudi
način rabe vdihovalnikov s pršili ali z zdravilom v prahu
moramo večkrat pojasniti, torej ponoviti navodila. Naša
izkušnja je do zdaj potrdila izredno učinkovitost vdihovalnikov,
ki omogočajo zdravljenje v obliki finih aerosolov.
Ema Mušič
Bolezni dihal
Motnje dihanja v spanju
Kaj lahko pomeni smrčanje in kakšne so rešitve
Spanje in njegov pomen
Veliko laže kot razlagati, zakaj spimo, je povedati, kakšne so
posledice nespanja. Poskusi na živalih, ki so jim več tednov
preprečevali spanje, so se končali s smrtjo živali, pred tem pa
so opazovali nenormalno vedenje in nemirnost. Dodaten
pomen spanja za živa bitja so dokazali poskusi odtegnitve
spanja in hrane – po nekaj dneh so živalim ponudili oboje in
živali so se raje odločile za spanje.
Spanje je za razliko od budnosti stanje, ki ga označuje
zmanjšana zmožnost sprejemanja dogajanja v okolici. Vendar
vemo tudi, da spanje poleg počitka vsebuje tudi aktivno
»predelovanje« informacij, ki smo jih srejeli prek dneva. To se
največ dogaja v tako imenovani REM-fazi spanja (REM je
okrajšava za a i
o
s, kar pomeni: hitri očesni
gibi) in je povezano s pojavom sanjanja, ki se povečini dogaja v
REM-spanju. To spanje, REM, je tudi pomembno za
vgrajevanje informacij v spomin – spanec osebe po daljšem
obdobju pomanjkanja spanja ima večji delež REM kot sicer.
Razlikujemo pet faz oziroma stopenj spanja: poleg ene REMfaze normalen spanec vsebuje še tri tako imenovana stanja ne-
i a s
a as a a
s a l a a osa
o
o
10
o i sa a
ai
i i
i a a
Zdrav dih za navdih - april 2013
i oli a i a
lo i o i i
REM. Njihov pomen je verjetno bolj v počitku in regeneraciji
tkiv. Spalni ciklus vseh stopenj traja približno 60–90 minut;
tako povprečno v sedmih urah spanja »opravimo« od štiri do
pet ciklusov.
V spanju v skladu z občutkom počivanja izmerimo večinoma
zmanjšane telesne funkcije – nižje vrednosti krvnega pritiska,
srčnega utripa, telesne temperature. Nekatere telesne
funkcije pa so tudi aktivnejše – vrednosti določenih hormonov
in imunskih procesov so višje kot v budnosti. In spet je REM
nekaj posebnega; krvni pritisk in srčni utrip sta višja, dihanje
pa postane neredno, plitkejše. Tonus mišic je v REM-fazi
najnižji. Prav zaradi tega se motnje dihanja v spanju, o katerih
bomo govorili v nadaljevanju, najprej in najbolj izrazijo na tej
stopnji spanja.
Motnje dihanja v spanju
Motnje dihanja v spanju so najpogostejše in (lahko)
najnevarnejše. Najbolj razširjena motnja je brez dvoma
smrčanje. Smrčalo naj bi, vsaj občasno, okrog 20–30 odstotkov
vseh ljudi. Velikokrat je to motnja, ki ne povzroča večjih
zdravstvenih težav smrčaču, ampak izrazito moti spanje
partnerja (ali celo sosedov). Smrčanje – ponavadi ob dihanju
skozi usta – je zvok, ki ga povzroča plapolanje mehkega neba,
jezička, ali vibriranje sten žrela. Vsaka stvar, ki zniža mišični
tonus, zveča možnost smrčanja – utrujenost, alkohol,
uspavala. Tudi hrbtni položaj nevarno zbliža sprednjo in zadnjo
steno žrela ter navadno zagotavlja pravšnje razmere za nočno
muziko. Smrčač, ki se zjutraj zbudi normalno naspan ter nima
pretiranega občutka suhih ust in žrela, je torej bolj moteč za
okolico kot pa bolan. Smrčanje je potrebno preprečevati pri
otrocih, saj vodi do nepravilne rasti kosti in zob ter hkrati veča
možnost hujših motenj dihanja, ki se pri otrocih kažejo
drugače kot pri odraslih – na primer kot hiperaktivnost.
Dolgotrajno smrčanje povzroča spremembe tkiv v zgornjih
dihalih. Če se tem anatomskim spremembam pridružijo še
povečana telesna teža ter spremembe na ravni možganskega
centra za dihanje, se začnejo prekinitve dihanja – dihalna pot
zgornjih dihal se začasno popolnoma zapre in potreben je
precejšnji napor mišic tega predela ter prepone, da se znova
vzpostavi pretok zraka.
Bolezni dihal
Ti mišični napori povzročajo tako imenovana mikroprebujanja,
ki se jih oseba ne spomni, vendar porušijo normalen ritem
spanja. Če se prekinitve začnejo ponavljati več kot desetkrat
na uro spanja ter trajajo več kot deset sekund, to praviloma
začne povzročati zdravstvene težave, ki jih imenujemo
obstruktivne apneje v spanju (apneja pomeni prekinitev
dihanja za več kot deset sekund pri odraslem ter več kot osem
sekund pri otroku). V izvidih ta sindrom običajno zapišemo s
kratico OSAS (obstructive sleep apnea syndrome).
Veliko redkejša so stanja, ko je dihalna pot odprta, vendar
zaradi nedelovanja mišic oziroma odsotnosti impulza za
dihanje s strani možganskega centra ni pretoka zraka, kar je
posledica nekaterih nevroloških bolezni in močno oslabelega
delovanja srca. Takšnim prekinitvam dihanja strokovno
rečemo centralne apneje v spanju.
Znaki in posledice sindroma apneje v spanju
Daljša ko je prekinitev dihanja, večja je možnost, da povzroči
motnjo spanja (mikroprebujanje), ki se je oseba praviloma ne
zaveda, oziroma ne spomni. Posledica pogostih ponavljajočih
prekinitev dihanja je naraščajoča nenaspanost – bolniki
povedo, da imajo občutek, da so zjutraj bolj utrujeni kot
zvečer. V težjih primerih občutijo prav strah oziroma nelagodje
pred nočjo, ki jim ne prinese več krepčilnega spanca. Pogosto
se zbujajo potni, z glavoboli, ponoči morajo vse pogosteje na
Kakšne so možnosti zdravljenja
Kirurško zdravljenje (operativni posegi za
izboljšanje prehodnosti nosu; zmanjševanje tkiva
na ravni mehkega neba, jezička, korena jezika;
dvigovanje spodnje čeljusti naprej) je primerno le
za odpravljanje smrčanja ali kot dopolnilna
metoda.
Ortodontske metode (pripomočki za potiskanje
spodnje čeljusti naprej) so bolj učinkovite od
kirurgije, pripomočki morajo biti natančno
narejeni po meri posameznika; načeloma so
primerni za lažje in srednje hude apneje.
Specialni aparati za vzdrževanje stalnega pretoka
zraka v dihalih – CPAP/BIPAP (prek nosne ali nosnoustne maske aparat vpihuje zrak s pritiskom med 5
in 15 cm vode ter razpira dihalno pot, ki se sicer
zapira). Ta vrsta zdravljenja še vedno predstavlja
zlati standard, ker je učinkovita, stranski učinki so
redki in predvsem nenevarni.
Pri vsakem bolniku s preveliko telesno težo je zelo
pomembno zdravo in nadzorovano hujšanje, ki
izboljša možnost za odpravo motenj.
življenja je vse več jasnih dokazov o boleznih, ki se pogosteje
razvijejo pri ljudeh z motnjami dihanja v spanju: neurejen
krvni pritisk (celo do tretjine primerov povzročen z nočnimi
motnjami dihanja) in srčne aritmije. Oboje nedvomno veča
tveganje za možgansko kap ter srčni infarkt kar za tri- do
štirikrat. Večja utrujenost in nedejavnost zmanjšujeta tudi
voljo in možnost hujšanja – vzpostavi se začaran krog.
aa
ogl i a
i
os a
as a
vodo. Čez dan utrujenost narašča – ne samo po obilnem
obroku, že sredi dopoldneva je potrebno dejavno
»preganjanje« zaspanosti s kavo, hojo, prigrizki. Daljša vožnja
postane problem. Vsako monotono delo je vse bolj »muka« in
socialno ter profesionalno življenje je postavljeno na
preizkušnjo. Poleg teh nezaželenih posledic za kakovost
Diagnostična obravnava v ambulanti za motnje dihanja v
spanju se vedno začne s pregledom oziroma pogovorom ter
izpolnjevanjem posebnega vprašalnika. Nato pride na vrsto
snemanje spanja (poligrafija, polisomnografija), ki pomaga
oceniti težo in vrsto motenj.
Pomembno je napraviti tudi širši internistični pregled ter
ugotoviti, ali ima bolnik morda tudi težave s srčno-žilnimi
boleznimi, astmo, KOPB, sladkorno boleznijo, boleznimi
ščitnice ter gastroezofagealnim refluksom.
Jasmina Gabrijelčič
Zdrav dih za navdih - april 2013
11
Pediatrija
Ohranimo zdrava pljuča
Zdrava pljuča so življenjskega pomena, saj prek dihanja
neprestano oskrbujemo telo s kisikom, ki ga celice
potrebujejo za energijo, odstranjujemo pa ogljikov dioksid
in vodo, ki nastajata pri tem.
Zanimiva dejstva o pljučih:
·
pljuča odraslega človeka so razgrnjena velika kot
nogometno igrišče,
·
levo in desno pljučno krilo nista enaki,
·
povprečna oseba vdihne okoli 11.000 litrov zraka
na dan in vdahne 22.000-krat,
·
v pljučih je več kot 300 tisoč milijonov kapilar
(drobnih žil) – če bi jih sešili skupaj, bi dobili žilo,
dolgo 2400 kilometrov,
·
ko kihnemo, je pretok zraka približno 120 km/h.
Vsak dan moramo skrbeti za to, da ohranimo pljuča zdrava.
Ne kadimo
Eden najpomembnejših ukrepov je, da ne kadimo ter
vzgojno vplivamo na otroke in mladostnike, da ne bodo
nikoli začeli kaditi.
Najbolj znane in nevarne sestavine tobačnega dima so
katran, ogljikov monoksid in nikotin. Katran draži sluznico,
poveča izločanje sluzi in okvarja delovanje migetalčnega
epitelija. Ogljikov monoksid se zelo dobro veže na
hemoglobin in ovira prenašanje kisika po krvnih žilah.
Nikotin je izjemno močna droga, ki povzroča odvisnost. Z
vdihovanjem rakotvornih policikličnih aromatskih
ogljikovodikov (PAH) se škodljivi procesi začnejo le 15 do 30
minut po prvem vdihu dima. Če ne bi kadili, bi kakovostno
živeli 20 let dlje. Ljudje, ki začnejo kaditi v najstniških letih
(kar jih stori več kot 70 ) in nadaljujejo s kajenjem še dve
desetletji ali več, umrejo od 20 do 25 let prej kot tisti, ki
nikoli ne prižgejo cigarete.
12
Zdrav dih za navdih - april 2013
Izpostavljenost tobačnemu dimu pri otrocih lahko povzroča
bolezni dihal in celo upočasni rast njihovih pljuč.
Podatki SZO o smrti zaradi kajenja
·
vsakih 6,5 sekunde zaradi
kajenja umre ena oseba;
·
vsako leto umre 79.000 ljudi
zaradi težav s srcem, ki so
posledica pasivnega kajenja,
165.000 zaradi bolezni
dihalnih poti, 36.900 zaradi
astme in 21.400 zaradi pljučnega
raka;
·
kajenje marihuane ima bolj škodljiv vpliv na pljuča kot
kajenje tobaka – ena cigareta marihuane obremeni
pljuča tako kot šestnajst cigaret tobaka; cigareta
marihuane vsebuje tudi več katrana in benzopirena
(rakotvorne snovi) kot cigareta tobaka.
Življenjska doba
človeka je odvisna
od kapacitete pljuč,
zato skrbimo
za njihovo zdravje.
Dihala in onesnažen zrak
Zdravje naših dihal močno ogroža tudi onesnažen zrak, ki je
najpomembnejši javnozdravstveni problem v razvitih državah na
področju okolja. Na tem področju lahko veliko storimo kot
posamezniki že tako, da uporabljamo okolju in zdravju prijazna
prevozna sredstva – hodimo peš, se vozimo s kolesom, v mestih
uporabljamo javni prevoz.
Zanimivo raziskavo o vplivu zmanjšanja izpustov v okolje, emisij,
na zdravje so opravili v času olimpijskih iger v Atlanti leta 1996. V
času trajanja olimpijskih iger je bilo mesto zaprto za promet.
Zaradi zmanjšanja koncentracije ozona v zraku se je pogostnost
astmatičnih napadov znižala za kar 42 odstotkov.
Zelo pomembna je telesna dejavnost
Za ohranjanje zdravih dihal je izjemno koristna telesna
dejavnost, kar je še posebno pomembno pri otrocih z obolenji
dihal, kot je na primer astma.
Nekatere telesne obremenitve, pri katerih nastane
dolgotrajnejša hiperventilacija, kot so tek, kolesarjenje,
smučarski tek, so med pogostejšimi sprožitelji simptomov astme.
Z naporom sprožen bronhospazem lahko nastopi v vsakem
klimatskem okolju, pogostejši pa je, kadar otrok pri telesni
dejavnosti vdihava suh in hladen zrak, zato je bolje, da poteka
telesna aktivnost v toplejšem in bolj vlažnem okolju.
Pediatrija
Redna telesna dejavnost je pri otrocih z astmo zelo
pomembna in se je otroci ne smejo izogibati. Otrok se lahko
ukvarja s katerimkoli športom, če je astma dobro nadzorovana;
pomembno je, da se pred intenzivnejšo telesno dejavnostjo
primerno ogreje z gibanjem, ki še ne povzroči simptomov
astme. Z raziskavami so dokazali, da je telesna dejavnost v
otroštvu povezana z nastankom astme v adolescenci in da
imajo otroci z nižjo stopnjo telesne pripravljenosti zvišano
tveganje za razvoj astme. Z zdravljenjem zmanjšamo vnetje v
Nasveti kako ohraniti zdrava pljuča
ź NE KADIMO,
ź skrbimo za čisto okolje,
športnih dejavnosti,
·
otroku z astmo je potrebno prilagoditi zdravljenje in
ne omejevati telesne dejavnosti.
Gibanje na hladnem zraku
·
zunanji zrak (-10 C) se že po petih centimetrih poti
skozi nos segreje na okrog 15 C; ko je v grlu, je
temperatura že 21 C, pri vstopu v pljuča pa že 30 C;
·
suha usta in pekoče grlo lahko omejimo, če otroku
usta in nos pokrijemo s šalom, s čimer povečamo
vlaženje zraka in zmanjšamo izgubljanje vode;
·
gibanje v hladnem zraku zdravih otrok ne ogroža.
Andreja Borinc – Beden
ź izvajamo dihalne vaje,
ź vsak dan izvajamo aerobne vaje,
kolesarimo, tečemo in predvsem plavamo,
ź jejmo zadostne količine sadja in zelenjave,
ki vsebujeta veliko antioksidantov.
dihalnih poteh, dosežemo dober nadzor nad boleznijo in
omogočimo otrokom z astmo, da so enako telesno dejavni kot
njihovi zdravi sovrstniki.
Priporočila za otroke z astmo:
·
ogrevanje pred naporom,
·
intervalna vadba in izogibanje dolgotrajnim
neprekinjenim naporom,
·
intenzivnost napora naj bo prilagojena stopnji bolezni
in zmogljivosti posameznika,
·
postopno ohlajanje (10–15 minut) po naporu,
·
otrok z nadzorovano astmo se lahko udeležuje vseh
Zdrav dih za navdih - april 2013
13
Pediatrija
Atopijski dermatitis
- značilnosti in odkrivanje bolezni
Atopija pomeni osebno in družinsko nagnjenje k tvorbi
posebnih protiteles tipa IgE, ki nastanejo kot odgovor
obrambnega sistema na različne alergene iz okolja.
je tudi izguba vode skozi povrhnjico večja, koža postane suha
in se lušči. Vse skupaj povzroča večjo prepustnost za alergene,
bakterije, viruse in druge dražeče snovi iz okolja.
Atopijski dermatitis (AD) je kronična, ponavljajoča se močno
srbeča kožna bolezen, ki prizadene dojenčke, majhne otroke,
mladostnike in tudi odrasle. Pojavnost bolezni v zahodnih
državah narašča, ocenjujejo, da jo ima 15–20 odstotkov oseb v
razvitem svetu. Atopijski dermatitis je pogostejši pri osebah, ki
imajo v družini druge atopijske bolezni, kot so astma, alergijski
nahod ali alergijsko vnetje oči. Devetdeset odstotkov oseb z
AD ima alergijsko obliko bolezni. Obstaja tudi nealergijska
oblika AD, pri kateri so vsi alergološki testi negativni – za to
obliko zboli deset odstotkov bolnikov. Pri otroku z atopijskim
dermatitisom se lahko pozneje v življenju, vendar ne nujno,
razvije alergijska bolezen dihal, astma, alergijski nahod ali
alergijsko vnetje oči.
Atopijski dermatitis se pojavlja bodisi le na omejenih predelih
kože ali pa se kadarkoli razširi in prizadene kožo celotnega
telesa. Potek bolezni težko predvidimo in se razlikuje od
bolnika do bolnika. Nekateri imajo le blago izraženo bolezen, ki
spontano izzveni v prvem letu starosti, pri drugih poteka
kronično z obdobji izboljšanja in poslabšanja. Za vsa starostna
obdobja je značilno močno srbenje. Večina bolnikov ima celo
življenje zelo suho in občutljivo kožo.
Z alergološkim testiranjem dokažemo preobčutljivost za
številne prehranske alergene, kot so mleko, jajčni beljak,
pšenica, soja, arašidi, ribe, školjke, meso, žita, stročnice,
različne vrste sadja in zelenjave. Pomembni so tudi inhalacijski
alergeni, kot so pršice v hišnem prahu, perje, živalski epitel,
pelodi trav, dreves, zeli in plesni.
Na pojav AD poleg preobčutljivosti pomembno vplivajo tudi
drugi dejavniki, predvsem nekatere bakterije na površini kože,
na primer stafilokok.
Pri nastanku AD se prepletajo mehanizmi preobčutljivosti
zgodnjega in poznega tipa alergijske reakcije. Zgodnji tip
alergijske reakcije dokazujemo s kožnimi vbodnimi testi in
določitvijo IgE, medtem ko je za dokaz poznega tipa alergijske
reakcije pomembno krpično testiranje, ki poteka več dni
zapored.
Pomen kožne pregrade
Za nastanek atopijskega dermatitisa so poleg alergijskih
mehanizmov pomembne tudi podedovane motnje kožne
pregrade. Pri osebah z atopijskim dermatitisom je zmanjšana
količina nekaterih lipidov v roženi plasti. Tam je manj posebnih
maščob, kot so holesterol, esencialne maščobne kisline,
ceramidi. V zadnjem času so odkrili, da bolnikom z atopijskim
dermatitisom pogosteje primanjkuje posebne beljkovine
(filagrin), ki povezuje celice vrhnjice med seboj. Pri takšni koži
1
Zdrav dih za navdih - april 2013
Značilnosti kožnih sprememb
Atopijski dermatitis se v različnih starostnih obdobjih pojavlja
na različnih, za starost značilnih predelih kože.
Dojenček
Bolezen se večinoma začne okoli tretjega meseca starosti s
srbečimi žarišči po licih. Pri bolj izraženi bolezni so prisotni vsi
znaki burnega vnetja z neostro omejeno rdečino, mehurčki,
razjedicami, rosenjem, krastami in luščenjem. Spremembe se
širijo z obraza na zgornji del trupa in iztezne dele okončin. Koža
pod plenicami in v gubah je praviloma zdrava, ravno tako je
zdrava koža okoli ust. Pri dojenčkih z blago obliko bolezni so
značilne pordele, suhe in luščeče se plošče po licih.
Majhen otrok
Po prvem letu starosti spremembe po licih izginejo. V obdobju
do četrtega leta prevladujejo manjša srbeča žarišča na gležnjih
in zapestjih. Razširijo se lahko še po izteznih delih okončin,
pogosto je vneta koža prstov rok in nog. Vnetje kože ni več tako
burno. Prevladujejo srbeče zlivajoče se bunčice na pordeli
podlagi. Kot posledica dolgotrajnega praskanja je koža na
srbečih mestih zadebeljena in se lušči.
Starejši otrok in mladostnik
Pri šolskih otrocih in mladostnikih srbeča žarišča nastajajo v
pregibih velikih sklepov, to je v komolčnih in kolenskih jamah.
Prizadeta je tudi hrbtna stran rok, nog in prstov. V puberteti in
pri odraslih bolnikih nastanejo še vnetne spremembe po
vratu, vekah in obrazu.
Pediatrija
Preglednica Merila za prepoznavanje atopijskega dermatitisa
Glavni znaki
Pomožni znaki
srbenje
suha koža
značilen izgled in razporeditev kožnih sprememb
kožne razpoke pod ušesnimi mečicami
ponavljajoča se vnetja kože
prirojena »ribja koža«
poudarjena spodnja veka
druge atopijske bolezni pri bolniku ali njegovi
družini
zvišane vrednosti skupnih in specifičnih IgE
pozitivni vbodni testi glede na prehranske ali/in vdihane alergene
povečana nagnjenost k okužbam kože z bakterijami in glivami
preobčutljivost za volno
poslabšanje po stresih
belkasti lišaji po obrazu
srbenje kože ob potenju
ponavljajoča se vnetja kože dlani in podplatov
Kako postavimo diagnozo
Diagnozo bolezni postavimo klinično; to pomeni, da moramo
imeti natančne podatke o poteku bolezni pri bolniku in
podatke o podobnih atopijskih boleznih v družini. Zdravnik
opravi natančen pregled in oceni izgled bolezenskih
sprememb. Številne druge kožne bolezni, za katere je tudi
značilno močno srbenje, so lahko navidezno podobne
atopijskemu dermatitisu.
Iz pogovora z bolnikom ali otrokovimi starši poskuša zdravnik
ugotoviti vse možne vzročne dejavnike, ki prispevajo k
poslabšanju bolezni. Upoštevati mora vse možne vzroke,
bodisi prehranske ali vdihane alergene, dražeče snovi iz
zunanjega okolja kot tudi bakterijske, glivične ali virusne
okužbe.
Pri prepoznavanju bolezni so nam v veliko pomoč merila, ki jih
prikazujemo v preglednici. Bolnik mora imeti najmanj tri
glavne in tri pomožne znake, da mu lahko postavimo diagnozo
atopijskega dermatitisa. Med pomožnimi znaki atopijskega
dermatitisa so tudi popolnoma samostojne kožne bolezni, ki
jih ne smemo zamenjati za atopijski dermatitis.
Priporočene preiskave
Odločitev, kakšne in koliko preiskav bo potrebnih, zato ni pri
vseh enaka. Pri bolnikih, ki imajo vneto večino kože po telesu,
so odločimo za določitev skupnih in specifičnih IgE glede na
prehranske in vdihane alergene, ki jih določimo iz vzorca krvi.
Kožne teste lahko opravimo šele takrat, ko je bolnikova koža
zdrava in ko ta daljši čas ne prejema zdravil proti alergiji.
Mnogokrat bolnik ali starši želijo čimprej opraviti alergološko
testiranje, ki je žal, če ga opravimo prehitro, lahko lažno
negativno in ga moramo čez čas ponoviti.
Razlaga kožnih vbodnih testov oziroma izvidov skupnih in
specifičnih IgE zahteva ustrezne izkušnje pri prepoznavanju
bolnikov z atopijskim dermatitisom. Neki znani evropski
alergolog je izjavil, da je kožne teste dokaj preprosto opraviti,
teže jih je pravilno odčitati in še najteže pravilno raložiti njihov
pomen.
Izbranim bolnikom opravimo še dodatne preglede glede na
glive, bakterije ali viruse, testiramo jih glede na kontaktno
preobčutljivost ali opravimo še nekatere druge imunološke
preiskave.
Pri sumu, da ima bolnik kontaktno preobčutljivost, opravimo
dodatno testiranje s krpičnim testom. Tudi tega izvajamo
takrat, ko je koža zdrava in brez bolezenskih znakov.
Odčitavanje krpičnih testov je posebno težko in ga mora
opraviti izkušen strokovnjak dermatolog. Samo tako se
izognemo možnim napakam pri ugotavljanju alergijske
kontaktne preobčutljivosti.
V naslednji številki bomo nadaljevali z nasveti za zdravljenje in
nego bolnika z atopijskim dermatitisom.
Vlasta Dragoš
Zdrav dih za navdih - april 2013
1
godnosti za člane
GODNOSTI ZA ČLANE DPABS V LET 2013
Terme VIVAT SONČNI PARK, Moravske Toplice
Terme VIVAT v Moravskih Toplicah nam ponujajo prijetno bivanje in
kopanje v toplem objemu termalne vode, sprehode po številnih
okoliških gričih, kolesarjenje po označenih in urejenih kolesarskih
poteh ter edinstvenosti prekmurske kulinarike ob prijaznosti ljudi, ki
tam živijo.
Stalne ugodnosti za člane in njihove ožje družinske člane
·
15 popusta na individualni cenik
·
10 popusta na tematske pakete
·
10 na vse storitve elness
·
10 popusta v salonu tajskih masaž
·
10 popusta na kopalne karte s savno
Zdravilišče RADENCI
Že sam naziv, ZDRAVILIŠČE RADENCI, nam vzbuja občutek ugodja, lepote in seveda zdravja!
Staro zdravilišče se počasi umika novemu, hotela RADIN in IZVIR ter popolnoma adaptiran zdraviliški dom in njihovi bazeni skupaj s
prelepo naravo zagotavljajo nepozaben oddih ...
Ugodnosti, ki jih ponuja Zdravilišče RADENCI:
- 10 popusta pri hotelskih storitvah
največji seštevek popustov je 20 % – npr.:
a la
i
a o o
)
posebne akcije so izvzete iz ugodnosti;
- 20 popusta pri:
karti za kopanje (celodnevni ali triurni),
CO2 – mineralnih kopelih,
O2 – mineralnih kopelih z eteričnimi olji;
- 10 popusta pri:
individualnih zdravstvenih storitvah,
individualnih storitvah ellness,
zdravstvenih programih,
programih ellness.
s
a
lo i i
o
a
1
go
la
os i so os o
samo članom DPABS o
la s i a i i
l a ga os
ga
Zdrav dih za navdih - april 2013
godnosti za člane
TERME KRKA
Terme Šmarješke Toplice
Terme Dolenjske Toplice
V razkošju narave v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah ter Strunjaskih klifov si boste
nabrali novih moči in se nadihali svežega, čistega zraka.
Za člane društva in njihove ožje družinske člane Terme Krka priznava 10 popusta na
veljavne cene penzionskih storitev (z izjemo akcijskih ponudb).
Največji skupni seštevek popustov pri penzionskih ponudbah znaša 30 (
a
la s o
a la s o l
ai
a o o
).
Za člane društva in njihove ožje družinske člane Terme Krka priznavajo 10 popusta na
veljavne cene zdravstvenih storitev (z izjemo akcijskih ponudb).
Najvišji skupni seštevek popustov pri penzionskih ponudbah znaša 20 .
Odpoved rezervacije je član DPABS dolžan posredovati sedem dni pred začetkom predvidenega
bivanja.
Ugodnosti priznavajo članom DPABS in njihovim ožjim družinskim članom ob predložitvi veljavne
članske izkaznice DPABS.
Talaso Strunjan
Tudi letos nam bodo, verjetno v
oktobru, Terme Krka ponudile
ugodno enotedensko bivanje v
Talasu Strunjanu.
Lani smo oktobra preživeli čudovit
teden, v katerem smo bili deležni
telovadbe ob strokovnem vodstvu,
sproščanja v bazenih in
»martinčkanja« na jesenskem
soncu.
Več o jesenski ponudbi bo
objavljeno v drugi zaporedni
letošnji številki glasila in na
spletni strani društva.
MZL DEBELI RTIČ
Zdravljenje v zdravilišču Debeli Rtič ima več blagodejnih
učinkov:
ź preprečuje poslabšanje kroničnih obolenj,
ź preprečuje ireverzibilne spremembe ter normalizira
pljučne funkcije,
ź izboljša telesno in psihosocialno počutje ter tako
dolgoročno ugodno vpliva na izid bolezni
ź s pedagoško vodenim programom se otroci pri nas dobro
počutijo, veliko naučijo in zabavajo.
Nežni dotiki morske vode v zunanjem in notranjem bazenu,
savne, fizioterapija, masaže, skupinska telovadba in sprehodi
bodo okrepili naše zdravje, zmanjšali stres, poživljali um in
telo.
Zdravniki že desetletja vedo: zdravljenje na Debelem Rtiču, v
mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije,
združuje koristne vplive zdravilnih učinkov morske vode,
prijetnega in blažilnega sredozemskega podnebja ter strokovne
oskrbe.
POP ST NA BIVANJE ZA ČLANE DPABS 10
Zdrav dih za navdih - april 2013
1
godnosti za člane
TERME TOPOL ICA
Za člane DPABS in njihove ožje družinske člane Terme Topolšica ponujajo popuste pri
kopanju v termalnih bazenih, v savnah, pri medicinskih in penzionskih storitvah.
1. Vstopnice za kopanje in kopanje s savno – 12 popusta na redne veljavne cene.
2. Medicinske storitve (inhalacije, terme, obloge opak in refleksnoconske masaže stopal –
20 popusta ob vnaprejšnjem naročilu in glede na razpoložljivost terminov.
3. Paketi bivanja (razen akcijskih ponudb – popusti se ne seštevajo) – 10 popusta.
TERME SNOVIK
V prelepo Tuhinjsko dolino v bližini
Kamnika nas vabijo prijetne TERME
SNOVIK, kjer se lahko razvajamo v
bazenih s termalno vodo, se sproščamo
v njihovih savnah ali pa preživimo nekaj
dni v prijaznih apartmajih nad
bazenskim kompleksom.
Članom DPABS in njihovim družinskim članom v Termah Snovik ponujajo 10
popusta na redne cene kopanja, savnanja, masaž in bivanja v apartmajsklem
naselju.
P LMODATA, d. o. o., Mengeš, in prodajni salon P LMOCENTER,
Slovenska cesta 38 B, Mengeš
Podjetje PULMODATA, d. o. o., Mengeš, v svojem prodajnem salonu PULMOCENTER v
središču Mengša na Slovenski cesti 38 B ponuja vse pripomočke za lajšanje dihalnih
težav in strokovno podporo pri njihovi uporabi. Vsi nasveti v PULMOCENTRU so
BREZPLAČNI!
Podjetje PULMODATA, d. o. o., Mengeš, ponuja 10 popusta pri nakupu vseh artiklov v
prodajnem salonu PULMOCENTER v Mengšu. Za nekatere artikle, ki bodo v prodajnih
akcijah, pa bodo podelili kar 1
popusta!
TERME ZREČE
Terme Zreče s svojimi urejenimi površinami,
prečudovitim hotelskim komleksom v objemu
gozdov na Rogli ponujajo različne ugodnosti pri
bivanju ali pa zgolj pri obisku in uporabi športnih
kompleksov na Rogli.
Za člane DPABS so na voljo nekatere posebne
ugodnosti:
10 popusta glede na redne cene vseh penzionskih
storitev na Rogli ter v Termah Zreče, 10 popusta za
športne storitve ter 10 popusta glede na redni
cenik za vstop v bazen in savne KTC Rogla.
Pripravil: Mirko Triller
18
Zdrav dih za navdih - april 2013
Pediatrija
Kam na počitnice
Ko se bližajo počitnice oziroma dopust, se pogosto vprašamo,
kam naj odpotujemo, če imamo otroka, ki boleha za kroničnim
bronhitisom, astmo, alergijskim nahodom ali alergijskim
izpuščajem. Zavedamo se, da je najbolj ugoden tisti kraj, ki
nima onesnaženega ozračja in ni izpostavljen velikim
atmosferskim spremembam.
Izbira kraja
Otroku z vneto in preobčutljivo sluznico dihal škodujejo dim,
prah ter večje koncentracije cvetnega prahu ali plesni v zraku.
Če je v nekem dopustniškem kraju veliko vlage v zraku in
podnebje prinaša hitre spremembe vremena ter hiter nastanek
neviht, to niso primerne razmere za bivanje otroka z boleznijo
dihal.
postopoma oslabele in bo slabša njihova funkcija. Ker pa se
otrok zgleduje po svojih starših, je pomembno, da se tudi sami
ukvarjamo s športom in da ne rečemo, da je naš najljubši šport
ležanje na kavču z daljincem v roki.
Otrokom, ki so pljučni bolniki, koristijo zmerno plavanje in igre z
žogo v vodi. Odsvetujemo pa naporne športe, kot je tenis, in pa
tekanje v dnevnem času, ko je vročina največja, torej med 11. in
16. uro. Pomembno je tudi, da otrok popije nekaj tekočine
vsako uro.
Glede na to da lahko povzroči astmatično poslabšanje tudi
psihični vzrok, odsvetujemo v tem času tako priljubljene
adrenalinske športe. Če pa naredimo izjemo, na primer ob
rojstnem dnevu, potem naj otrok pol ure pred naporom
inhalira bronhodilatator oziroma olajševalec.
Pozornost pri prehrani
Pri otrocih z alergijo na posamezno hrano moramo biti pozorni
tudi na jedilnik. Morski sadeži so pogost vzrok alergijskega
izpuščaja, trebušnih krčev ali driske. Najbolje je že doma zaužiti
majhno količino ribe, hobotnice ali raka in
opazovati, če pride do kakšne reakcije. Takrat je
potrebno takoj vzeti zdravilo proti alergiji –
Najbolj je ugoden
antihistaminik in ne tablete ali sirupa proti
tisti kraj,
bolečinam ali kolikam. Alergene iz hrane pa
ki nima onesnaženega
ozračja in ni izpostavljen je potrebno tudi odstraniti, če je možno
čimprej. Otrok naj popije pol litra slane
velikim atmosferskim
vode, lahko mineralne, ki bo alergene
spremembam.
razredčila, in po možnosti jih bo tudi izbruhal.
Dodati mu moramo še odvajalo (tablete ali
sirup). Če ugotovimo, da je otrok alergičen na ribe,
Seveda moramo paziti tudi na opremo v spalnici. Če
rake ali hobotnice, jih na dopustu ne sme jesti.
najdemo v spalnici posteljo s starimi vzmetnicami, ki so
pogosto polne pršic, za katere vemo, da so vzrok težav z Številni otroci so alergični na konzervanse. Takšnim
dihanjem, še posebej v nočnih in zgodnjih jutranjih urah, odsvetujemo konzervirana in že vnaprej pripravljena živila.
moramo otroka zaščititi s posebno prevleko za vzmetnice, ki ne Umetne pijače vsebujejo razne dodatke, ki izboljšajo okus in
prepušča pršic. Spalnico pred spanjem dobro prezračimo, vonj ter polepšajo videz, povzročajo pa tudi alergijske reakcije
ponoči pa naj bodo okna zaprta, ker veter nosi že v zgodnjih in jih prav tako odsvetujemo pri alergikih.
jutranjih urah alergene, kot so cvetni prah in plesni.
Izogibajmo se virusom
Koliko naj bo športa
Vedno se vprašamo, ali naj se otrok z astmo ukvarja s športom
in koliko. Če je pljučna bolezen dobro nadzorovana, kar
pomeni, da ima manj kot tri do štiri astmatična poslabšanja v
enem letu, se lahko ukvarja s športom brez večjih omejitev.
Problemi lahko nastanejo pri daljših tekih, med katerimi se
izsuši dihalna sluznica, kar lahko sproži dražeč kašelj ali celo
oteženo dihanje. Priporočamo krajše teke in občasno
prekinitev zaradi zaužitja tekočine, najbolje vode. Telesne
obremenitve dobro vplivajo na dihalne mišice in posredno na
delovanje dihal. Če bomo pustili otroka, da bo preživel večino
dneva pred računalnikom ali televizijo, bodo njegove mišice
Ker so v otroški dobi virusne infekcije dihal pogost sprožilec
astmatičnih poslabšanj, odsvetujem igranje in druženje z
otrokom, ki dražeče kašlja ali kiha in na tak način širi infekcijo
dihal, saj so v drobnih kapljicah številni virusi, predvsem virusi
gripe, rinovirusi, adenovirusi in respiratorni sincicijski virusi. Z
njimi se težko borimo, ker še ne poznamo učinkovitih zdravil.
Pametno je, da se cepimo proti gripi, podobno proti bakteriji
pnevmokok, sicer pa je zdravljenje teh obolenj le
simptomatsko. Še najbolje pa je, da se izogibamo prehlajenim
osebam.
Aleksander BRUNČKO
Zdrav dih za navdih - april 2013
19
Živimo zdravo
Sproščanje v naravi
Končno je po dolgi in hladni zimi k nam
spet prišla pomlad. Prinaša nam lepše
in toplejše dni, ki so kot nalašč za to, da
si privoščimo nekaj časa samo zase in se
odpravimo v naravo. Lahko gremo na
sprehod in opazujemo okoli sebe, kako
se prebuja narava in dobiva čudovito
zeleno odejo. Ali pa vzamemo s seboj
svojo odejo in se odpravimo v nam ljub
kotiček, kjer bomo imeli mir. Morda je
to skala ob potočku, štor na vrhu hriba s
prekrasnim razgledom ali pa manjša
jasa sredi gozda. Usedimo se na odejo in
si vzemimo čas za sprostitev. Poglejmo
pobliže dve tehniki sprostitve: dihalne
vaje, ki lahko trajajo le krajši čas, in
postopno mišično sproščanje, ki traja
nekoliko dlje.
Priprava
Preden začnemo dihalne vaje, se
udobno namestimo in dlani rahlo
položimo nad popek. Trebuh naj bo
sproščen. Skozi nos nežno vdihnimo v
trebuh, ki se dvigne in z njim tudi dlani.
Ko vdihujemo, si predstavljajmo, da so
naša pljuča balon, ki ga polnimo z
zrakom, nato kratko zadržimo dih in
počasi izdihnimo. Ob izdihu se trebuh
pomakne navzdol in z njim tudi dlani.
Opazujmo svoje dihanje in čutimo, kako
se pri tem v ritmu premikata dlani. Nato
se ob enakomernem trebušnem
dihanju ozrimo okoli sebe in opazujmo,
kako lepa je narava okoli nas – ter kako
dobro se počutimo!
Tehnika sproščanja po korakih
Tehniko postopnega mišičnega
sproščanja je v tridesetih letih
prejšnjega stoletja razvil ameriški
zdravnik Edmund Jacobsen. Pri tej vadbi
del telesa, ki ga želimo sprostiti, najprej
20
Zdrav dih za navdih - april 2013
intenzivno napnemo, nato počasi popustimo, sprostimo.
Udobno se namestimo, lahko sedimo ali ležimo, nogi sta vzporedno druga ob drugi.
Oči so lahko zaprte, da se laže usmerimo na notranje dogajanje v telesu. Čas
sprostitve naj bo dvakrat daljši od časa napetosti. Pomembno je, da je naša
pozornost stalno usmerjena na dogajanje in občutke v mišicah. Prav tako temeljno je
mirno in enakomerno dihanje. Pri vsakem koraku se najprej osredotočimo na
občutek napetosti, ki mu sledi sprostitev. V določenem zaporedju bomo postopoma
sproščali šestnajst glavnih mišičnih skupin telesa. Vsako vajo bomo ponovili dvakrat.
Koraka 1 in 2
Stisnimo pest z dlanjo, obrnjeno navzdol, in jo dvignimo proti zgornjemu delu roke.
Močno stisnimo pest in med dvigovanjem pesti močno napnimo tudi mišice
spodnjega dela rok. Vajo naredimo najprej z desno roko, potem z levo in nato še z
obema rokama hkrati.
Koraka 3 in
Zgornji del roke stisnimo k telesu, spodnji del roke naj mlahavo visi. Najprej desno,
potem levo in nato še obe. Dihajmo mirno in enakomerno. Naša pozornost naj bo ves
čas usmerjena na dogajanje in občutke v mišicah.
. Zgornji del čela napnimo tako, da dvignemo obrvi in nagubamo čelo.
. Za spodnji del čela potegnimo obrvi navzdol in jih poskušajmo stakniti skupaj
(namrščimo se).
. Oči čvrsto stisnimo, vendar ne premočno (posebno še, če nosimo kontaktne leče).
8. Stisnimo ustnice skupaj, ne pa tudi zob ali čeljusti.
9. Čeljust napnemo tako, da stisnemo zobe in potegnemo kotičke ust nazaj (kot bi se
zarežali).
Živimo zdravo
10. Za zadnji del vratu približajmo brado prsim in istočasno
preprečujmo, da bi se jih dotaknili.
11. Dvignimmo ramena, kot bi se hoteli dotakniti ušes
(potegnimo glavo v ramena).
12. Globoko skozi nos vdihnimo zrak v prsni koš, zadržimo
deset sekund in počasi izdihnimo skozi usta.
13. Trebuh potegnimo noter in ga napnimo ali pa ga
poskusimom izbočiti.
1 . Vaja za stegna: stisnimo kolena skupaj, da bo zgornji del
nog napet, ali pa počasi dvignimo obe nogi.
1 ., 1 . Vaja za spodnji del nog in stopala: iztegnimo noge
naravnost naprej in potisnimo nožne prste proti kolenom.
Najprej desno, nato levo in še obe hkrati.
Sproščali smo glavne mišične skupine telesa od zapestij do
nog. V mislih pojdimo še enkrat počasi skozi in opazujmo
njihovo sproščenost. Počutimo se prijetno razbremenjeno in
osveženo. Odštevajmo počasi od pet do ena in postopoma
odpirajmo oči.
oja za sprostitev
Če smo težko pri miru, lahko za sprostitev hodimo. Najbolje je
hoditi po prožnih tleh. Hodimo vzravnano in pokončno s
sproščenimi rameni, trebuh potegnimo rahlo navznoter in
rahlo stisnimo zadnjico. Koraki naj bodo kratki. Dihanje
prilagodimo ritmu korakov. Izdih naj bo vedno nekoliko daljši
od vdiha. Na primer: vdih naj bo dolg dva koraka in izdih štiri.
Ob vsakdanjem hitenju se je potrebno občasno ustaviti in si
vzeti čas zase. Zagotovo si lahko najdemo primerno sprostitev,
ki nam bo povrnila energijo in prinesla potreben mir. Ne
pozabimo se naužiti prijetnih trenutkov prav vsak dan!
Tanja Redja
Pomoč za zdravo življenje
Laže je reči kot storiti
Nekje sem slišala naslednji rek: »Nič ni naključno, je pa na
ključ«. Prav gotovo se boste strinjali, da to velja tudi, kadar
hočemo v našem načinu življenja nekaj spremeniti. Težko
je spremeniti naše navade, še posebej na področju
prehranjevanja, gibanja, kajenja, pitja alkohola,
psihičnega počutja. Saj veste, kako je to: jutri neham
kaditi, od jutri naprej ne jem več sladkarij ... Nameni so
eno, udejanjaje in vztrajanje pri spremembah pa drugo.
Večina pozna način ustrezne zdrave prehrane in
priporočila o nekajenju in telesni dejavnosti ter na drugi
strani o tistih dejavnikih, za katere vemo, da zelo slabo
vplivajo na naše zdravje. Ampak znanje je samo en korak
do sprememb. Poleg znanja moramo imeti tudi moč in
voljo, da začnemo izvajati spremembe v načinu življenja.
Pogosto pa sami tudi težko doženemo, kaj delamo prav in
kaj narobe.
Preventivni programi potekajo v vaši bližini
Za tiste, ki razmišljate, da bi morali ukrepati in spremeniti
svoj način življenja, je ena od dobrih priložnosti, da se
udeležite programov svetovanja za zdravje, ki jih izvajajo v
zdravstvenih domovih po Sloveniji v okviru Nacionalnega
programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni.
Udeležba je za vas brezplačna, storitve krije zavarovalnica.
Zdrav dih za navdih - april 2013
21
Živimo zdravo
Preglednica Zdravstveno vzgojni programi za odraslo ogroženo populacijo.
Dodatek in pojasnilo k plakatu z navedbo vsebine delavnic in ciljev, ki naj jih bi udeleženci dosegli.
Zdravstveno vzgojni program ZVP
Skupinsko delo 10-1 udeležencev
Namen in cilji
Predavanja Življenjski slog
Udeleženci dobijo osnovne informacije o zdravem življenjskem slogu
Test hoje
Udeleženci s pomočjo testa hoje na 2km spoznajo stopnjo svoje telesne zmogljivosti.
Delavnica Dejavniki tveganja
Udeleženci spoznajo fiziološke dejavnike tveganja, način zdravljenja in posebnosti pri
zdravljenju.
Delavnica Zdrava prehrana
Udeleženci prepoznajo in ocenijo svoj način prehranjevanja in sprejmejo eno do dve
spremembi v prehrani.
Delavnica Telesna aktivnost –gibanje
Udeleženci spoznajo stopnjo svoje telesne sposobnosti in osvojijo znanja za ustrezno
izvajanje telesne dejavnosti.
Delavnica Zdravo hujšanje
Udeleženci ocenijo svoj življenjski slog in ga spremenijo, kar ima za posledico 5-10
izgubo telesne mase.
Delavnica Da, opuščam kajenje
Udeleženci poskušajo opustiti kajenje.
Individualno delo
Svetovanje pri prekomernem pitju alkohola
Svetovanje pri opuščanju kajenja
Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni
je organiziran državni program pod pokroviteljstvom
ministrstva za zdravje ter strokovnim vodenjem in
usklajevanjem dejavnosti centra za preprečevanje kroničnih
bolezni CINDI. Osnovni cilj programa je zmanjšanje
obolevnosti in zgodnje umrljivosti odraslih prebivalcev
Slovenije zaradi bolezni srca in ožilja. Ker pa sodelujoči
odkrivajo in z ukrepanjem odpravljajo ali zmanjšujejo vse
dejavnike tveganja, ta program pripomore tudi k zmanjšanju
zgodnje obolevnosti in umrljivosti zaradi drugih kroničnih
bolezni, ne zgolj srčno-žilnih.
Priložnost za zdravje in druženje
Za sodelovanje pri programu je potreben preventivni pregled,
ki ga opravite pri osebnem zdravniku. Če je pri vas ugotovil
tveganje za nastanek kronične bolezni ali pa ste že zboleli, vas
bo zdravnik napotil k sodelovanju v programu. Na vas pa je, da
sprejmete to priložnost in se udeležite dogajanja. Na začetku
program prinaša osvežitev osnovnega znanja o zdravem
življenjskem slogu in ugotavljanju stanja, v katerem ste glede
tega sloga na različnih področjih, temu pa sledi ukrepanje in
spreminjanje načina življenja. Večina udeležencev programa
navaja njegove dobre strani: delo v skupini, sprejetje svojih
slabosti in prednosti, spoznanje, da imajo drugi enake ali
podobne težave, skupinska dinamika, izmenjava iskušenj in še
bi lahko naštevala.
Vsebina programov je predstavljena na plakatu, ki ste ga ste
verjetno že opazili v vašem zdravstvenem domu. Dodatno je
vsebina razložena v preglednici
Neda Luznar
Vir: Cindi Slovenija
Podatki o Zdravstveno vzgojnih centrih, ki so izvajalci programov svetovanja za zdravje
so na elektronskem naslovu
cindi-slovenija.net images stories cindi npppszb seznam zvc.pdf.
22
Zdrav dih za navdih - april 2013
Zdrav dih za navdih
Predstavitev avtorjev strokovnih prispevkov
Prof. dr. Ema Mušič, dr. med. je
Jasmina Gabrijelčič, dr. med. spec. je
Asist. mag. Andreja Borinc Beden,
specialistka pulmologije in
zaposlena na Kliničnem oddelku za
specialistka pediatrije, je bila deset let
alergologije na Kliniki Golnik. Je
pljučne bolezni in alergijo Klinike
zaposlena na Pulmološkem oddelku
profesorica na Medicinski fakulteti v
Golnik.
Pediatrične klinike, zadnja tri leta pa
ima zasebno pediatrično ordinacijo.
Ljubljani ter avtorica številnih člankov
in publikacij, med drugim tudi
Prim. Aleksander Brunčko, dr. med. je
avtorica knjige »Živimo z alergijo«.
specialist pediater iz Maribora, ki v
Društvu že vrsto let vodi Sekcijo za
Neda Luznar je profesorica
zdravstvene vzgoje, ki že več let
aktivno sodeluje v društvu, zlasti na
Asist. mag. Jurij Regvat je specialist
otroke bolnih na dihalih in z
področju ozaveščanja o pomenu
pnevmolog, zaposlen na Oddelku za
alergijskimi boleznimi.
preventive in zdravega življenja.
Dr. Renato Eržen, dr. med. je
Tanja Redja je diplomirana
pljučne bolezni UKC Maribor.
Prim. Vlasta Dragoš, dr. med. je
specialistka dermatovenerologije,
zaposlena na Dermatovenerološki
kliniki UKC Ljubljana.
specialist internist in pnevmolog na
Kliniki Golnik.
fiziterapevtka, zaposlena v UKC
Ljubljana kot respiratorna
fizioterapevtka. Več let sodeluje v
DPBAS, kjer vodi dihalno vadbo in
predava v okviru Šole astme in KOPB.
Zdrav dih za navdih - april 2013
23
Mladinska aktivnost
O letošnjem
mladinskem tekmovanju
Letos organiziramo že 14. državno tekmovanje DPABS Zdrav dih za
navdih za učence osnovnih in dijake srednjh šol, ki ima tokrat dve temi:
Kakovost zraka in bolezni dihal ter Alergijske bolezni dihal.
Na razpis se je do roka za oddajo prijavilo 38 osnovnih in 10 srednjih šol z
230 izdelki: pesmi, spisi, raziskovalne naloge, razgovori z bolniki ali
zdravstvenimi delavci, risbe, fotografije, diapozitivi, plakati, skulpture.
Izdelke zdaj pregleduje pet ocenjevalk projektne skupine za mladinsko
aktivnost društva. Ocenjevanje bo zaključeno do sredine aprila, rezultati
pa bodo predstavljeni na zaključni prireditvi.
Zaključna prireditev za nagrajene učence in dijake s podelitvijo priznanj,
predavanji, kulturnim programom, učnimi delavnicami in razstavo
najboljših likovnih izdelkov bo 18. maja na Srednji zdravstveni šoli v
Ljubljani, s katero že vrsto let odlično sodelujemo in ki nam prijazno
pomaga pri organizaciji našega srečanja z nagrajenci tekmovanja.
Najboljši izdelki bodo glede na doseženo število točk prejeli zlato, srebrno
ali bronasto TRSTIKO. Seznam nagrajencev in utrinke s podelitve bomo
objavili tudi v naslednji številki našega glasila, že sedaj pa objavljamo
nekaj zanimivih izdelkov.
Moja zgodba o alergiji
Ime mi je Karmen in imam alergijo na
pršico, mačjo dlako in na trave. Opisala
vam bom svojo bolezen in življenje z
alergijo.
Ko sem bila stara deset mesecev, sem
dobila vnetje levega očesa in veke. Mama
me je peljala k zdravniku, tam sem dobila
kapljice in kremo. Kljub redni uporabi
zdravil se mi stanje ni povsem izboljšalo.
Oko se je pozdravilo, spodnja veka pa ne.
Mama me je večkrat peljala k zdravniku, ta
je preizkušal vse vrste krem. Napotil me je
k okulistu. Ta mi ni ugotovil nobene
bolezni. Mami je rekel, naj se sprijazni s
stanjem svojega otroka. Meni pa se je
stanje slabšalo, vnela se mi je še veka na
drugem očesu. Izgledala sem tako, kakor
da bi ves čas jokala. Medtem se mi je
večkrat zamašil nos, predvsem ponoči,
tako da me je zbudilo. Starši niso vedeli,
zakaj sem se prebudila in zakaj jočem. V
poletnih mesecih se je stanje malo
izboljšalo, na jesen nazaj poslabšalo.
Pri osemnajstih mesecih me je zdravnica
poslala na alergo teste. Sledile so
preiskave. Najprej so mi svetovali dieto na
jajčni beljak. Čez pol leta so spremenili in
mi dali dieto na mleko. Kljub dietam se
stanje ni izboljšalo. Tudi ko je mama dieto
prekinila, se ni nič spremenilo.
Pri naslednjih kontolah pa so mi vzeli kri
za alergo preiskavo. Ugotovili so, da imam
alergijo na pršico. Ko nam je zdravnik
povedal diagnozo, mi je dal pršilo za nos in
napotke, kako spremeniti bivalne
prostore. Kupiti so mi morali novo ležišče
in posteljnino, ki se pere na 60 stopinj. Po
stanovanju smo umaknili vse preproge,
zavese in plišaste igrače. Mama si je kupila
sesalec s hepa filtrom. Večkrat je čistila
stanovanje, predvsem mojo sobo.
Posteljnino mi je prala pogosteje. Takrat se
mi je stanje začelo izboljševati.
Risba prikazuje deklico, ki je alergična na cvetni prah
regratovih lučk, zato ima rdeče, zatečene
in solzne oči ter smrka.
Avtorica: Nina Purg, 9.a, OŠ Kamnica
2
Zdrav dih za navdih - april 2013
Sedaj je z menoj vse v redu, razen če
pridem v neočiščene prostore. Takrat se
lotim takoj kihati. Poleti, ko hodim po
travnikih pa se mi naredijo kožni izpuščaji,
ki me zelo srbijo.
Karmen Poženel, 4. razred
OŠ Col
Mladinska aktivnost
Alergija
Alergija je preobčutljivost na snovi,
ki jih večina normalno prenaša.
V Evropi tretjina atopikov živi,
ki jim alergijska bolezen ne prizanaša.
Le da otrok ni izpostavljen cigaretnemu dimu to je edina dobra preventiva,
saj če je starš atopik, gorje mu!
Dednost je neustavljiva.
Ej, alergijo povzroči napaka imunske pregrade,
ki neškodljivo snov spozna kot alergen.
Sproži jo dednost, cigaretni dim in različne higienske navade;
vzgoji bi morali pripisati večji pomen.
Razlikujemo dve fazi alergijskega odziva;
v zgodnji histamin potoke vode toči,
krvne žile k širjenju poziva,
v pozni celic skupek se v svetlino bronhov boči.
Gospa Astma in gospod Rinitis
najpogostejši dihalni sta nadlogi.
Z njima se rokuje konjunktivitis,
ni čudno, da v solzah sta celo nogi.
Inhalacijski alergeni vstopijo v telo,
ob vsakem vdihu napolni se betica,
ko pelodi vetrocvetk spomladi preplavijo nebo,
hišo pa plesni, živalski iztrebki in pršica.
Jurček ponoči ne more spati,
kašelj ga draži, v prsih mu piska.
Čez dan zaspan se ne more zbrati,
zavida sošolcu, ki razigrano vriska.
Astma je res velika nadloga,
otrokom brezskrbno igro krade.
Odkar je zdravila protivnetnega zaloga,
olajševalcem ugled močno pade.
Anja Lobnik, 8.a
OŠ Bojana Ilicha Maribor
Zelena
dežela
Nekoč so na trati blizu velikega
mesta živeli majhni škratki. V miru
so živeli, dokler ni župan razglasil, da
odprejo nove tovarne. Ko so zgradili
tovarne, se je iz dimnikov začel valiti
črn dim. Škratki so drug za drugim
vse bolj kašljali. Nekateri so celo
umrli, spet drugi so zboleli za astmo.
Nekega dne se je po trati sprehajala
deklica Ana. Zagledala je škratke, ki
so poležavali, kašljali in težko dihali.
Vprašala jih je, kaj se dogaja.
Povedali so ji svojo žalostno zgodbo.
Ana je takoj stekla domov k svojemu
očetu, ki je bil župan. Vse mu je
povedala. Sprva ji oče ni verjel.
Prijela ga je za roko in ga odvlekla na
trato. Ko je oče videl uboge škrate, so
se mu takoj zasmilili. Sram ga je
postalo, da je bil tako nespameten.
Sklenil je, da bo njegova dežela zopet
postala Zelena. Sklical je parlament
in zahteval, da se na vse dimnike v
državi postavi čistilne naprave ter da
ljudje uporabljajo za prevoz kolesa
ali hibridna vozila. Sprva so se
nekateri temu upirali, toda kmalu so
ugotovili, da njihova dežela postaja
prijetnejša.
Škratki so se začeli zopet igrati in
veseliti. Niso več kašljali in zopet so
dihali čist zrak. Od takrat velja
pravilo: »Vsi skrbimo za lepo in čisto
okolje!«.
Oj, v taki Zeleni deželi bi tudi jaz
živela!
Ana Kompan, 3. razred
OŠ Jelšane
Naslov: Kakšna je naša prihodnost
Avtorica: Ana Muhr, 10 let, OŠ Koroška Bela, Jesenice
ZdravZdrav
dih zadih
navdih
za navdih
- april
- april
20132013
2
Iz območnih skupin
Območna skupina Gorenjske
Območna skupina Gorenjske šteje 160 članov. Starostna
struktura članstva je pestra, več kot dve tretjini članstva pa je
ženskega spola. Devetinštirideset članov se je opredelilo za
zdrave. Osemindvajset članov ima KOPB, sedem se jih zdravi s
kisikom na domu, trije so na umetni ventilaciji. Preostali člani
so predvsem bolniki z astmo in drugimi redkejšimi pljučnimi
boleznimi.
Kordinatorstvo za Gorenjsko je prevzela diplomirana
medicinska sestra Marjana Bratkovič. Ker je zaposlena na
Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik, ji je
problematika našega društva zelo blizu. Dolga leta je bila vodja
šole za bolnike na trajnem zdravljenju s kisikom na domu
(TZKD) in vodja šole za bolnike s kronično obstruktivno pljučno
boleznijo (KOPB).
Marjana Bratkovič je od oktobra 2009 članica izvršnega odbora
našega društva in sodeluje tudi pri strokovnih projektih. V
sklopu priprave strokovnega srečanja za koordinatorje društva
leta 2010 je sodelovala s strokovnim prispevkom in dejavno
domu. Raziskava je potekala prek strukturiranega vprašalnika
in vprašalnika CAT (mednarodni instrument za oceno vpliva
KOPB na bolnikovo življenje). Dognanja te raziskave so bila
oktobra 2010 obljavljena v našem glasilu.
Glede na zastavljene cilje, ki jih je predstavila gospa Bratkovič,
lahko v prihodnje na območju Gorenjske pričakujemo večjo
dejavnost naših članov. »Naši cilji so sprejetje novih članov,
tako bolnih kot zdravih, organizirali bi radi šole za bolnike s
KOPB v Kranju, Škofji Loki in Jesenicah, vzpostavili sodelovanje
med pulmološkimi ambulantami in DMS pri referenčnih
ambulantah ter pripeljati želimo člane DPABS z Gorenjske na
letno srečanje društva. Organizirali bi več skupin za dihalno
vadbo na Gorenjskem, saj je zdaj dihalna vadba samo v
Komendi.«
Zastavljene cilje nameravajo uresničiti s skupnimi močmi.
Zavedajo se namreč, da lahko poslanstvo društva, ki je
usmerjeno k izboljšanju kakovosti življenja članov,
uresničujejo samo s sodelovanjem članom.
Ma a a a o i
i lo i a a
i i s as s a o i ao a
a o
s o
i
as i l i s
o i
is a
o a l ala ol o a so ol i i i ol i
s s l a
i a oslila i i os ala s a o a s
pomagala pri organiziranju srečanja. Ob tej priložnosti je izšel
zbornik s strokovnimi prispevki, ki so ga prejeli vsi udeleženci,
tako koordinatorji kot tudi predavatelji. Njen članek z
naslovom Vodenje in pouk bolnika s KOPB na trajnem
zdravljenju s kisikom na domu je bil objavljen tudi v našem
glasilu julija 2010.
Gospa Marjana Bratkovič je sodelovala pri izvedbi strokovne
raziskave med člani društva, ki se trajno zdravijo s kisikom na
2
Zdrav dih za navdih - april 2013
Gospa Bratkovič še dodaja: »Vabim vse člane, ki so pripravljeni
posvetiti nekaj svojega časa za dobro drugih, da pomagajo pri
izboljšanju delovanja na tem območju in me pokličejo ali
pišejo na naslov marjana.bratkovic klinika-golnik.si«
Neda Luznar
Vabim vse člane, ki so pripravljeni
posvetiti nekaj svojega časa za dobro drugih,
da pomagajo pri izboljšanju delovanja
na tem območju in me pokličejo ali pišejo
na naslov marjana.bratkovic klinika-golnik.si.
Iz območnih skupin
Dihalna vadba v Komendi
Na Gorenjskem poteka dihalna vadba za zdaj samo v
Komendi. Leta 2005 jo je v fizioterapiji zdravstvenega
doma Kamnik, po dogovoru s pulmologinjo, začela
fizioterapevtka Fani Burja – Motnikar. Začetkov se
spominja takole: »Prvi udeleženci so bili naši pacienti –
tako je bilo za vse laže, ker smo se že poznali. Družili smo
se v Kamniku v prostorih zdravstvenega doma. Ker pa je
večina članov iz Komende, Most in okolice, smo se na
njihovo željo preselili v OŠ Moste, kjer nam telovadnico
posojajo brezplačno.«
Skupina šteje šestnajst članov različnih starosti in
bolezni (KOPB, astma, alergije itn.). Za zdaj imajo le
enega moškega člana, vendar je skupina zelo prijetna
la i s i
a
Mos s a i
io
in z veseljem sprejmejo vsakogar, ki bi se jim želel
a a o a o o
o a i al o a o i ol
o
o a a o s o i al i
l s s oso os i
pridružiti. Pri vajah uporabljajo vse pripomočke, ki so
na voljo v telovadnici. Pozorni so seveda na pravilno
dihanje (tako prsno kot preponsko), izvajajo pa tudi vaje za mišično moč in še posebej vaje za
hrbtenico.
Večina članov obiskuje dihalno vadbo že več let. Med seboj se torej poznajo in se
Dihalna vadba v Komendi
radi pred vadbo in po njej sprostijo v »zdravilnem klepetu«. Gospa Fani dodaja, da so čani
je na O Moste vsak torek
disciplinirani in redno prihajajo na vadbe. Nikoli ji ni bilo žal, da je v svoje fizioterapevtsko
od 1 .1 do 1 .1 .
delo vpeljala dihalno vadbo, in je vesela, da se ob tem vsi, ki vadijo v skupini, tudi bolje
Pridružite se!
počutijo. Člani skupine se udeležujejo izobraževanj ter letnih srečanj društva.
Neda Luznar
Zdravstvenovzgojni programi, ki jih izvajajo
na niverzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Poznavanje bolezni, način zdravljenja in način življenja z
boleznijo so zelo pomembni za bolnika in njegove svojce.
čenje je pogoj za uspeh zdravljenja kroničnega pacienta
tega se zaveda skupina strokovnjakov niverzitetne klinike
za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Več o tem nam je
povedala naša sogovornica, diplomirana medicinska sestra
Marjana Bratkovič: »V izobraževanje o bolezni poskušamo
pritegniti vse bolne in njihove svojce po starostnih obdobjih.
Zelo pomembno je namreč, da pacient dobro pozna svojo
bolezen. Poznati mora simptome poslabšanja in koristne
ukrepe ob, nadalje zdravila, ki jih uporablja, in pravilno tehniko
jemanja zdravil.«
Pacientom ponujajo možnost, da se že v času hospitalizacije in
tudi pozneje udeležijo učnih delavnic. Prav tako imajo vsi
možnost individualnega pogovora. Osnovna navodila o
spopadanju z različnimi pljučnimi in alergijskimi boleznimi so
pripravili tudi kot tiskana gradiva za bolnike in svojce. Naučijo
jih, kako živeti s kisikom na domu, kako sami obvladovati in
zdraviti astmo, kako živeti in se spopasti s pljučnim rakom,
kronično obstruktivno pljučno boleznijo, srčnim
popuščanjem, tuberkulozo, alergijo in sladkorno boleznijo.
Tovrstno zdravstveno vzgojo izvajajo zdravstveni delavci s
specialnimi znanji za čimboljše obvladovanje bolezni.
Glede na to da bolniki v ambulantah in bolnišnici prejmejo
veliko informacij, ki jih ne morejo takoj osvojiti, je potrebno
učenje doma nadaljevati in ponavljati.
Povečati je treba bolnikovo zavzetost za zdravljenje z
individualnim akcijskim načrtom za ukrepanje ob poslabšanju
bolezni.
Neda Luznar
Zdrav dih za navdih - april 2013
2
Dogaja se v društvu
Poročilo o organizaciji pomladnega sestanka
Sekcije malih bolnikov
s pljučnimi in alergijskimi boleznimi,
ki deluje v okviru DPABS
Za naše male pljučne in alergijske bolnike smo 25. marca
2013 organizirali spomladansko srečanje s predavanjem, ki
je obravnavalo zdravljenje alergijskega nahoda z
akupunkturo.
Avtor, prim. Aleksander Brunčko, ki je tudi predsednik
Sekcije, je v predavanju opisal način zdravljenja, ki ga bolj
pogosto uporabljajo na Kitajskem in v Koreji, je pa opisan
tudi v mednarodnih revijah, kot je npr. Allergy (marec 2013).
Gre seveda za alternativno medicino, vendar menim, da je
potrebno z njo seznaniti tudi naše male bolnike in njihove
starše. Uspehi so različni, še najboljši so pri zdravljenju
persistentnega ali perenialnega alergijskega nahoda. Avtorji
poudarjajo tudi varnost zdravljenja brez stranskih učinkov.
Povzetek predavanja si lahko preberete v nadaljevanju.
Po predavanju je predsednik Sekcije podal poročilo o novostih glede organizacije Društva pljučnih in alergijskih bolnikov
Slovenije. Skrbi nas predvsem, da je število naših članov majhno, čeprav bolnike in starše vabimo v ambulantah in tudi preko
medijev.
Razvila se je tudi razprava o preprečevanju alergijske reakcije na različne alergene, ki jih je na žalost vedno več. Preventiva je
možna, čeprav ni popolnoma uspešna.
Na koncu srečanja smo podelili dve priznanji za delo v Sekciji in sicer gospe Alenki Milošič Ferčec, podpredsednici sekcije in
gospe Lilijani Kovač Ijioui, tajnici sekcije. Otrokom smo razdelili skromna darila ob velikonočnem prazniku.
Poročilo sestavil: Aleksander Brunčko
Zdravljenje alergijskega nahoda
z akupunkturo
Prispevek je povzetek predavanja prim. Aleksandra Brunčka
na pomladanskem srečanju Sekcije malih bolnikov s pljučnimi
in alergijskimi boleznimi.
Akupunkturo prištevamo med komplementarno in
alternativno medicino. V zdravstvene namene jo že od
drugega stoletja pred našim štetjem uporabljajo na Kitajskem
in v Koreji. Največ so jo uporabljali za protibolečinsko
zdravljenje, zlasti za bolečine v hrbtenici in sklepih, ob
glavobolu, pri zobobolu in ob menstrualnih težavah. Pozitivno
deluje tudi proti bruhanju, ki nastane med nosečnostjo, po
operativnih posegih ali po kemoterapiji zaradi zdravljenja
28
Zdrav dih za navdih - april 2013
karcinoma (Kaptchuk TJ: Acupuncture: theory, efficasy, and
practice. Ann Intern Med. 2002 Mar 5;136: 374-83). Na
Kitajskem poleg akupunkture pogosto uporabljajo tudi
zdravljenje z zelišči ali herbalno terapijo.
Alergijski nahod je pogosta bolezen
Od leta 1975 najdemo strokovna poročila tudi o zdravljenju
alergijskega nahoda z akupunkturo, vendar večinoma le v
kitajski medicinski literaturi. Alergijski nahod je pogosta
bolezen v razvitih državah, ki med mladostniki prizadane do 23
odstotkov populacije. Alergijski nahod je velikokrat povezan z
Dogaja se v društvu
pravilno, nima stranskih učinkov. Pri sezonskem alergijskem
nahodu pa v tej raziskavi niso dokazali očitnih znakov
izboljšanja po terapiji z akupunkturo.
Klinične študije
astmo, sinuzitisom in vnetjem očesnih veznic. Pri otrocih so
faktorji tveganja za nastanek alergijskega nahoda, če najdemo
katero od alergijskih bolezni že prej, npr. atopijski dermatitis in
če za alergijskim nahodom boleha že kateri od staršev. V
Nemčiji se 17 odstotkov bolnikov z alergijskim nahodom zdravi
z akupunkturo.
Pri akupunkturi vbadamo kožo in podkožje z drobnimi iglami in
s tem stimuliramo specifične točke telesa, ki potekajo vzdolž
meridianov oziroma energetskih poti. Na ta način
deblokiramo pretok qi energije in obnovimo pravilno razmerje
med yin in yang.
V zahodnih deželah so ugotovili, da akupunktura sprošča
različne neurotransmiterje, najbolj beta endorfin, ki stimulira
izločanje hormona ACTH. Ta stimulira sproščanje kortizola, ki
ima protialergijski učinek. To so v članku že leta 1982 opisali
tudi avtorji Lee SC, Yin SJ in Lee MI.
Različne študije o pozitivnih učinkih zdravljena z
akupunkturo
V zadnjih desetih letih so izšli številni članki, tudi tokrat
kitajskih in korejskih avtorjev, ki pa so že naredili klinične
študije s kontrolnima skupinama. Prvo skupino bolnikov so
zdravili z aktivno akupunkturo, drugo pa z navidezno ali
placebo akupunkturo. Tretjo skupino so samo opazovali in
beležili znake bolezni, bolniki pa niso prejemali nobenih zdravil
proti alergiji. Zdravljenje je trajalo štiri tedne, akupunkturo so
prejemali trikrat tedensko na dvanajstih sestankih. Znake
alergijskega nahoda so beležili še en mesec po zaključenem
zdravljenju.
Pri klinični študiji so beležili nazalne znake alergijskega nahoda
kot so izcedek iz nosa, kihanje, srbenje in nosna blokada. Prav
tako so spremljali tudi nenosne znake: glavobol, solzenje in
srbenje kože. Merili so tudi nivo protiteles IgE in interlevkinov
IL 4 in IL 5 v serumu (Guo H in Liu MP Guangdong , Kitajska;
Chin Med J; Mechanism of traditional Chinese medicine in the
treatment of allergic rhinitis. 2013; Feb;126(4): 756-60).
V zadnji številki revije Allergy (marec 2013) pa so avtorji iz
Južne Koreje Choi SM, Park JE, Li SS, Jung H et al. objavili članek
o rezultatih multicentrične, randomizirane študije glede
učinka zdravljenja alergijskega nahoda z akupunkturo.
Ugotovili so, da imajo boljše rezultate z zdravljenjem z
akupunkturo kot pri sublingualni imunoterapiji. Da bi ugotovili
kako dolgo traja pozitivni učinek akupunkture, so potrebne
nove študije, ki bi imele dalj časa trajajočo dobo spremljanja.
Aleksander Brunčko
Leta 2004 je v reviji Pediatrics izšel članek avtorjev Ng DK, Ming
SP, Hong SH et al. iz Hong Konga, ki so izvedli dvojno slepo
študijo, kontrolirano s placebom pri šolskih otrocih s
perzistentnim alergijskim nahodom. Dokazali so pozitivni
učinek zdravljenja z akupunkturo v smislu upada števila znakov
bolezni in povečanja števila dnevov brez simptomov
alergijskega nahoda.
Kim JI, Lee MS in Jung SY so leta 2009 objavili članek v reviji
Trials in ugotovili zelo dober učinek pri zdravljenju celoletnega
ali perzistentnega alergijskega nahoda, kjer gre za celoletno
prisotnost znakov bolezni in ne samo sezonsko, v
pomladanskih mesecih. Ti bolniki so alergični na pršico iz
hišnega prahu, dlako domačih živali ali na plesni.
Ugotovili so, da so bili bolniki v času raziskave večje število dni
brez znakov bolezni, ostale dni pa so imeli bistveno manjše
število težav in težave lažje stopnje. Če akupunkturo izvajamo
Zdrav dih za navdih - april 2013
29
Zgodbe članov
Zakaj Luftar
Naš dolgoletni član, ki poleg številnih hobijev rad tudi kaj napiše, se je pod
prispevek v prejšnji številki glasila podpisal z nenavadnim in nekoliko
hudomušnim vzdevkom Luftar. Zanimalo nas je zakaj ravno Luftar in nastala je
naslednja duhovita zgodba.
Ko sem se moral prijaviti na forum Morjeplovec in si izbrati »bojno ime«, me je v
trenutku preblisnilo: »Luftar!« Pozneje sem ugotavljal, da je pravzaprav vse
moje življenje nekako pod tem psevdonimom.
Že v otroštvu sem začel »luftati«
V otroštvu, to je bilo med drugo svetovno vojno, sem mami povzročil največjo
grozo, ko sem s hčerko Kidriča, ki je bila takrat pri nas tajno v reji, pobegnil izpred
trgovine, kamor je šla mama nakupovat. Nekaj ur so naju iskali in našli pred
italijanskim blokom. Lahko si samo zamislite, kaj bi bilo, če bi naju Italijani prijeli
in zvedeli, s čigavo hčerko sem. Takrat je bila za Kidričem in njegovo družino
razpisana denarna nagrada.
Pozneje so mi očeta in brata odpeljali v Dachau, mamo in sestro pa v internacijo
nekam na Koroško. Ostal sem sam pri sosedih, kamor me je odnesel vojak. K sebi
me je vzel stric, toda vkljub temu sem vedno kam ušel in se sprehajal po Koleziji
od soseda do soseda ter tudi marsikdaj kje prespal. Torej sem že takrat »luftal«.
Imel sem srečo, da so se vsi domači vrnili iz internacije, vendar mi je medvojno
potepanje ostalo v krvi in sem vse do šole in tudi pozneje nenehno povzročal
staršem nemalo težav. Potepal sem se okoli, na Gradaščici naredil splav, s
katerim smo se vozili, se kopal v njej še pred poletjem, se v njej naučil plavati,
vmes pa tudi staknil tako močno pljučnico, da so starši čakali, ali bom preživel ali
ne – skratka, delal sem jim sive lase.
Pri odraščanju sem nekako zašel tudi v umetniške vode in na različnih proslavah
recitiral razne pesmi. Med drugim sem nastopil tudi v prvem filmu Kekec kot
eden izmed fantov, ki smo se v filmu pretepali. Seveda nikakor ni manjkalo
potepanja po bližnjih travnikih, streljanja z lokom, ki sem si ga naredil sam,
plezanja po drevesih in podobnih vragolij. Torej je bilo tudi v tem obdobju nekaj
»luftanja«.
Najstniška leta
V najstniških letih so mi na šolskem zdravstvenem pregledu ugotovili, da imam
krivo hrbtenico. Svetovali so mi ortopedsko telovadbo ali pa redno telovadbo v
enem od telovadnih društev. Dali so mi na izbiro, vendar mi je prvo zvenelo
nekako tuje in čudno, zato sem se raje odločil za redno telovadbo.
Slučaj je nanesel, da sem prišel v narodni dom Partizan ravno na dan pionirskih
tekem. Nekako sem se prerinil v tretjo vrsto in sem tam tekmoval. Po tekmi sem v
tej vrsti tudi ostal. Šele pozneje sem zvedel, da v višji vrsti ko si, tem boljši si.
Vendar sem se po rednih vadbah in nekaj tekmah že znašel v prvi pionirski vrsti in
kmalu postal eden izmed boljših. To pa nam je nekaterim že dalo prednost, da
smo včasih lahko telovadili skupaj z mladinci, ki so bili za nas seveda vzor.
Naslednje leto sem bil že toliko star, da sem lahko telovadil v mladinski vrsti in
sem se takoj v prvih tekmah uvrstil v prvo vrsto. To nam je nekaterim znova dalo
30
Zdrav dih za navdih - april 2013
možnost, da občasno treniramo v takratni
študijski telovadnici. V prvi mladinski vrsti je
telovadil tudi Miro Cerar, ki je bil že takrat
mladinski državni prvak. Ko je bil dovolj star,
da je lahko nastopil za člane in tam postal
državni prvak, sem jaz postal mladinski
prvak v prvem razredu pri obveznih vajah,
skupno pa drugi v Jugoslaviji. Dobro se
spomnim, da sem na krogih od vseh
sodnikov dobil skupno oceno 10, kar se do
tedaj še ni zgodilo. Od takrat me je naš
trener Gregorka klical kar deset-deset. No,
tudi tukaj je bilo nekaj »luftanja«, poleg tega
pa se je ekipa, v kateri smo telovadili,
nekako razpustila in vse skupaj ni bilo več
tako družabno.
Takrat sem hodil na srednjo ekonomsko
šolo. Še preden sem dokončno prenehal s
telovadbo, me je profesorica na naši šoli
povabila, da bi začel plesati v folklorni
skupini Tine Rožanc. Nekaj časa sem nato
omahoval med telovadbo in folkloro, na
koncu pa je slednja zmagala. Bilo je pač
veliko bolj prijetno plesati, hoditi na
nastope in obiskovati razne kraje tako doma
kot v tujini. Še danes imam skupinski potni
list s potovanja v Italijo. Takrat je
posameznik še zelo težko prišel do potnega
lista. Kljub temu pa je bilo zelo veselo – in
spet sem lahko »luftal«.
V vojski
Takratni vojski sem služil v Karlovcu, kjer
sem bil bolničar v garnizoni ambulanti. Po
trimesečnem usposabljanju v Ljubljani pa
sem prevzel delo v lekarni, kjer sem ostal do
Zgodbe članov
konca služenja vojaškega roka. Med usposabljanjem v Ljubljani
sem si prislužil tudi zapor. To je bilo še prav posebej zabavno.
Meni kot »luftarju« že takrat ni šlo v račun, da sem v domačem
kraju zaprt za ograjo. Zgodilo se je, da sem se s prijateljem, ki je
neki večer doma prirejal zabavo, dogovoril, da bom prišel tudi
jaz. Smola je hotela, da sem bil takrat določen za stražarja. Ker
nisem hotel manjkati na zabavi, sem se dogovoril s prijateljem
v četi, da me zamenja na straži.
RIS Zagreb. Kmalu je RIS propadel, avstrijski proizvajalec je šel v
penzijo, jaz pa sem zbolel na pljučih in končal na Golniku. Pa
sem bil spet na »luftu«, le da mi ga je tokrat primanjkovalo in
sem bolj težko »luftov«. Imel sem srečo, da sem z nakupom let
nekako ujel pokojnino in zdaj »luftam« na Morjeplovcu kot
najstarejši morjeplovec in 50-odstotni invalild.
Zjutraj, ko sem zamenjal prijatelja na straži, pa so me že klicali
na raport in zaslišali, kje da sem bil. Sprva sem vse zanikal,
pozneje pa sem sprevidel, da so vse vedeli, vkljub temu da sva s
prijateljem mislila, da sva edina, ki sva vedela za zamenjavo.
Moral sem vse priznati. Vendar sem jim dejal, da sem bil celo
noč pri dekletu in nikjer drugje, kar je vendarle bila edina
majhna olajševalna okoliščina. Ker je bila takrat dežurna vsa
naša četa, bi za to dejanje morali odgovarjati tudi moji
nadrejeni vse do kapetana – zato so vse lepo »zataškali«.
Nisem pa smel več v mesto in s tem tudi ne domov, kamor sem
vsak teden nosil perilo, da mi ga je mama oprala.
Ko sem bil star okoli štirideset let, sem se lotil tudi malo
resnejšega potapljanja s potapljaško opremo. Opravil sem vse
potrebne izpite, si kupil opremo in kompresor, ki sem ga
namestil na jadrnico. Poleg tega sem se tudi redno izobraževal
in dosegel znanje inštruktorja z dvema zvezdicama po
mednarodni izobrazbi CMAS. Za nekaj časa sem tudi
prostovoljno prevzel mesto predsednika DRM, najstarejšega
potapljaškega kluba v Jugoslaviji. Sodeloval sem še pri
razdružitvi jugoslovanskih potapljaških zvez in bil nekaj časa
podpredsenik Slovenske potapljaške zveze.
V službi in na Golniku
Po končani vojski sem se moral nekje zaposliti in slučaj je
nanesel, da je bila moja prva služba v Elanu, kjer sem opravljal
razna dela v komerciali, pozneje pa sem bil vodja prodaje
čolnov. To delo sem opravljal deset let in lahko rečem, da sem
bil prvi trgovec za čolne v nekdanji Jugoslaviji. Nato me je
službovanje zaneslo v Savo, kjer sem vodil prodajo
avtomobilskih pnevmatik za področje Jugoslavije. Pot me je
zanesla še v Zagreb, kjer sem bil predstavnik Tvornice duhana
Zagreb za področje Slovenije. Po razpadu »juge« sem ostal
brez dela, ustanovil sem svoje podjetje, prodajal čistila za
avstrijskega dobavitelja in imel zastopstvo za gumijaste čolne
Zdaj "luftam" po morju
V Elanu sem se zastrupil z morjem in kmalu sem imel svoj gliser
GT 901. Vendar sem se sčasoma naveličal razbijanja po valovih
in si omislil manjšo jadrnico flamingo. Ker je ta postala
premajhna za družino, sem si omislil večjo, rabljeno
devetmetrsko barko, ki sem jo imel skoraj 25 let in sem na
njenem krovu doživel mnogo zanimivega. Bilo je lepo, hudo, z
njo sem bil tudi dvakrat v Grčiji. Spet sem si nakopal delo, ko
sem kupil večjo, 35 čevljev dolgo rabljeno jadrnico first 35.
Opravka bom imel dovolj, pa tudi užitka v jadranju.
Tako, pa smo tam! Kot vidite, Luftar še vedno »lufta«, dokler bo
še kaj »lufta«.
Lep pozdrav vsem! Luftar
PS: Vmes sem »priluftal« še ženo ter dva sinova in zdaj skupaj
skrbimo za čisti »luft«.
Zdrav dih za navdih - april 2013
31
Zdrav dih za navdih
PRISTOPNA IZJAVA
Želim postati član-ica Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije.
PROSIMO, DA PRIJAVNICO ČITLJIVO IZPOLNITE Z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI!
Datum prijave:
Ime:
Priimek:
Spol (obkrožite):ŽENSKI
MOŠKI
Datum rojstva (dan, mesec, leto):
Ulica in hišna številka:
Kraj, številka pošte:
Elektronska pošta:
Poklic:
2. ZDRAV
Diagnoza bolezni(vpišite): 1.
Način zdravljenja:
TRAJNO ZDRAVLJENJE S KISIKOM NA DOMU
UMETNA VENTILACIJA
TAJNOST PODATKOV ZAGOTOVLJENA
Podpis:
Člani društva imajo brezplačno glasilo, knjižice o boleznih, zloženke, šole astme in KOPB, odprt telefon,
popust v nekaterih zdraviliščih in še kaj. Članarina je 10 EUR letno. Znesek bom poravnal/a do 30.6. tekočega leta.
Pristopno izjavo pošljite na naslov društva! V Sloveniji je okoli 50.000 bolnikov s pljučnimi boleznimi.
PODPRITE NAS!
predsednik Mirko Triller
Mali oglasi
ź Za pljučne bolnike brezplačno
nudim električni koncentrator cepap inhalator. Vse je v dobrem
stanju.
Kontakt: gsm 040 343 050 (Koper)
prostornine 1 l. Teža kompleta je
le 2,9 kg. Komplet je nov neuporabljen. Cena 500,00 EUR.
Kontakt: gsm 031 802 000
ź Prodam prenosno enoto Helios
ź Prodam prenosni komplet jeklenk
OxyLite z varčevalcem, ki vsebuje
torbico, regulator, baterijski
varčevalec in dve polni jeklenki
32
Zdrav dih za navdih - april 2013
H300 v garanciji do 3.1.2014 in
AERO PLUS S z dvema jeklenkama,
v uporabi leto in pol.
Kontakt: Kralj, tel. 01 7216 773
Izdajatelj:
Društvo pljučnih
in alergijskih bolnikov
Slovenije - DPBAS
Koprska cesta 94, 1000 Ljubljana
Urednica: Metka Nežič
Uredniški odbor:
Luka Camlek, Živa Grgič Koritnik, Neda Luznar,
Ema Mušič, Metka Nezič, Tanja Redja, Nadja Triller
Lektorica: Irma Plajnšek Sagadin
Oblikovanje in tisk: ABO grafika d.o.o., Ljubljana
april 2013