1. No category

Revija
za zdrav
življenjski
slog
številka 48, letnik 05, december 2010 | www.našalekarna.si
Osebno: prof. dr. Alojz Ihan o avtoimunskih boleznih / Aktualno: Topel in suh
zrak škoduje naši koži in dihalom / Kako deluje: Pogumno v mraz / Otroci
in mladostniki: Dojenje – prva izbira, a včasih ni mogoče / Pozitivka: Zavod
Zarja: kako živeti s poškodbo možganov / Preudarno za zdravje: Astma / V
gibanju: Drsanje - previdno na led / Za mizo: Urejena prebava za lepše življenje
Angelčki v snegu
�
“Brez skrbi, zdaj imam čvrste kosti!”
Da kost ohrani svojo mo� in trdnost, se mora nenehno
obnavljati. Cilj zdravljenja osteoporoze je prepre�iti in
zmanjšati število zlomov z obnavljanjem �vrstosti kosti.
Povprašajte svojega zdravnika o zdravilu, ki omogo�i
popravilo mikropoškodb in pove�a �vrstost kosti.
V dru�bi Medisa ste v dru�bi zdravih vrednot.
www.medis.si
Medtem ko to pišem, zunaj sneži. Sneži že ves popoldan in
naše mesto je prekrito z belino. Na radiatorjih se sušijo oblačila,
ki smo jih z otroki zmočili med sprehodom skozi to zimsko idilo.
Prijetno sem utrujena zaradi večernega kidanja snega. Jutri bom
delala od doma, ker res ne bi rada izgubljala dragocenih ur tik
pred tiskom decembrske številke revije v zastojih na avtocesti.
Hecno, kako nam nekaj decimetrov kristalizirane vode prekriža
načrte in nas prisili k počasnejšemu tempu življenja. Mati narava
nam je kot že tolikokrat doslej spet pokazala, da je kljub dosežkom sodobne tehnologije ne moremo obvladati do te mere, da bi
jo prilagajali svojim željam in potrebam.
Včasih enostavno potrebujemo posredovanje višje sile, da se
zavemo, kaj je zares pomembno v življenju. Malčki recimo vedo,
kar smo odrasli pozabili: da je delanje angelčkov v snegu bolj pomembno od brisanja prahu. Debela bela preproga pred hišo me je
zvlekla iz toplega stanovanja, da sem vzela lopato v roke in se razmigala bolj učinkovito, kot bi se na aerobiki (in za kidanje snega
ni treba plačati mesečne članarine). Otroka se veselita, ker ju bo
jutri mami peljala v šolo.
Na sprehodu smo opazili, da so v središču našega mesta namestili praznično razsvetljavo. Prešernu in njegovi muzi sredi Ljubljane
že nekaj dni dela družbo novoletna jelka. Nakupovalni centri nas
na vse kriplje skušajo prepričati, da je samo še nekaj dni do božiča.
Božiček nastopa v oglasih za kokakolo, kadar ni zaposlen s plezanjem po plastičnih lestvah, ki krasijo številna okna in balkone. December prihaja s svetlobno hitrostjo in z njim kičasto okrašene izložbe, hiše in ulice. Radijske postaje vrtijo Belo snežinko in White
Christmas, vse ženske revije so že izdale posebno izdajo s prazničnimi recepti in hoteli tekmujejo, kateri bo pripravil bolj luksuzno silvestrsko praznovanje.
Vam gredo tisočere lučke, zvončki, smrečice in poplava rdeče
barve na živce? Zavijate z očmi ob stoti ponovitvi vprašanja: »Kje boste za Silvestrovo?« Poglejte na stvar z druge plati: če ne bi imeli veselega decembra, si najbrž ne bi vzeli časa za drobne radosti. Če nam
ne bi tako zapovedal koledar, ne bi z otroki pekli piškotov in ne bi
šli na kosilo k tašči. Če ne bi imeli silvestrovega, ne bi bilo razloga za
poljubljanje s prijatelji. Kdaj bi si pa zaželeli sreče in zdravja, če bi bil
1. januar tako običajen dan, kot je 1. februar?
Privoščite si torej čaroben december, čeprav se vaše stanovanje
ne bo brezhibno bleščalo, in prijeten silvestrski večer, četudi ne boste v večerni toaleti. Ker Naša lekarna izide prvi petek v mesecu,
imam privilegij, da vam, drage bralke in spoštovani bralci, v imenu
našega uredništva med prvimi zaželim veliko sreče in zdravja v letu
2011! In ne pozabite na delanje angelčkov v snegu!
3
NAŠA LEKARNA
Uvodnik
Foto: Milan Murovec
d e c e m b e r 2 0 1 0 Sergeja Širca,
glavna urednica
Naša lekarna je
poljudno strokovni vodič
za učinkovito in pravilno
jemanje zdravil.
Naša lekarna je revija
za izboljšanje kakovosti
zdravja in življenja.
Osebno
16
Kako zdraviti
Avtoimunske bolezni –
napačna akcija
imunskega sistema
»Resnejše avtoimunske bolezni, ki jih
dovolj jasno diagnosticiramo in tudi
zdravimo kot avtoimunske bolezni,
prizadenejo okoli 5 % ljudi. Še več je
bolezni, pri katerih se o avtoimunskem vzroku sicer sklepa, ampak
zaenkrat še ni jasno potrjen,« pravi
mikrobiolog in imunolog prof. dr.
Alojz Ihan, ki je tudi avtor
poljudnih medicinskih knjig
Imunski sistem in odpornost ter
Do odpornosti z glavo.
40
Medicinsko
zrcalo
Preudarno
za zdravje
46
58
Otroci in
mladostniki
70
Stresno
Astmo danes uspešno
zdravimo
Bolezni prostate –
moške težave
Okužbe sečil bolj
ogrožajo ženske
Dojenje: prva izbira,
a včasih ni mogoče
Tudi holesterol je nujen
za življenje
Astma je kronično vnetje
dihalnih poti od sapnika do
najmanjših bronhiolov, ki so
vhod v področje pljučnih
mešičkov. Bolnik v astmatični
aktivnosti težko diha, kašlja, ima
občutek tesnobe v prsih in diha
s slišnim piskanjem. Za astmo
boleha 6–10 % odraslih ljudi.
»Na srečo je danes mogoče astmo
preprečevati in učinkovito zdraviti s
sodobnimi zdravili,« zatrjuje
internistka prof. dr. Ema Mušič.
»Zgodnje odkrivanje bolezni
prostate, tako benignega povečanja
kot raka prostate, omogoča
uspešno zdravljenje in ozdravljenje.
Zavedati se moramo, da s
staranjem narašča tveganje za
pojav bolezni, na kar seveda ne
moremo vplivati. Poleg zgodnjih
preventivnih pregledov priporočamo opuščanje nezdravih navad,
aktivno življenje in uživanje zdrave
prehrane,« piše urolog prof. dr.
Andrej Kmetec.
Okužbe sečil so eno najpogostejših vnetnih obolenj, zaradi
njih predpišejo 15 % vseh
antibiotikov. Najpogostejši
povzročitelji enostavne okužbe
sečil so gram negativne bakterije
črevesne flore. »Pred vnetji sečil
se lahko delno zavarujemo tudi
sami: z uživanjem večje količine
tekočin in ustrezno higieno, pa tudi
z uživanjem pripravkov iz domače
lekarne,« priporoča urolog mag.
Klemen Jagodič.
Dojenje je najbolj naraven,
optimalen, preprost in zdrav
način hranjenja dojenčka.
Otroku zagotavlja fizičen,
psihičen in emocionalni razvoj.
»Tudi za mamico je dojenje, sploh
kadar je uspešno, pozitivna in
zadovoljujoča izkušnja,« piše
pediatrinja Lidija Žalec. Mamica
6-mesečnega sinka Ana Velepič
pa poudarja, da ne smemo
obsojati žensk, ki iz kakršnegakoli razloga ne morejo dojiti.
Holesterol večinoma poznamo
kot nekaj slabega, vendar brez
njega ne bi mogli živeti. Problem
nastane, kadar ga je v našem
organizmu preveč. Zvišana raven
holesterola povzroča aterosklerozo, eno najpogostejših bolezni
srca in ožilja. »Bolezni srca in ožilja
so skoraj v 40 % vseh primerov vzrok
smrti v Sloveniji,« svari magistra
farmacije Ivanka Brus, koordinatorica Programa farmacevtske skrbi
pri hipertenziji pri lzs.
VSEBINA
Uvodnik
Za začetek
Osebno
Aktualno
Kako deluje
Kako zdraviti
Medicinsko zrcalo
Zdravilne rastline
Znanje za zdravje
Preudarno za zdravje
78
3
6
16
26
32
40
46
54
56
58
66
Angelčki v snegu
Makroskop
Avtoimunske bolezni – napačna akcija imunskega sistema
Topel in suh zrak škoduje naši koži, očem in dihalom
Pogumno v mraz
Astmo danes uspešno zdravimo
Bolezni prostate – moške težave
Vprašajte strokovnjaka
Zdrava nosečnost
Okužbe sečil bolj ogrožajo ženske
Kardamom – tretja najdražja začimba na svetu
70
76
Stresno 78
Pozitivka 84
Odkrito o skritem 90
Portret farmacevta 94
V gibanju 96
Za mizo 1
00
106
Nagradna igra 112
Otroški kotiček 113
Naša lekarna svetuje 114
Otroci in mladostniki
Dojenje: prva izbira, a včasih ni mogoče
Ne obsojajmo mamic, ki ne morejo dojiti
Tudi holesterol je nujen za življenje
Spet polno živeti po poškodbi možganov
Moške težave ne poznajo kulturnih razlik
Zdenka Petruna, mag. farm.
Drsanje – šport za vsakogar
Želodec – izvir zdravja
Testo za pico za telebane
Sudoku
6 N A Š A L E K A R N A d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
revija za zdrav življenjski slog
Makroskop
V Sloveniji nekaj sto okuženih z virusom HIV
Slovenija ostaja ena izmed redkih držav, kjer je še relativno
malo okuženih s HIV, manj kot eden na 1000 prebivalcev,
verjetno le nekaj sto. Po podatkih iz letnega poročila o
okužbah s HIV v letu 2009, ki so ga pripravili na Inštitutu
za varovanje zdravja RS (IVZ), je bilo v zadnjih desetih letih
(2000-2009) v Sloveniji prepoznanih 293 primerov okužbe
s HIV, za aidsom je zbolelo 83 oseb, medtem ko je v tem
obdobju umrlo 25 bolnikov z aidsom.
Vendar v zadnjih dveh letih število prepoznanih okužb s HIV
raste, predvsem zaradi okužb med moškimi, ki imajo spolne
odnose z moškimi. Letos je bilo pri IVZ do 20. novembra
prijavljenih 31 novoprepoznanih okužb s HIV, od tega le dve
med ženskami. Obe ženski sta se okužili pri nezaščitenih
spolnih odnosih z moškimi iz skupin z višjim tveganjem ali
z znano okužbo s HIV. Med 29 okuženimi moškimi se jih je
26 okužilo pri spolnih odnosih z moškimi. Tudi če do konca
leta ne bi bilo novih prijav, bi bila letošnja prijavna incidenca
novo prepoznanih okužb s HIV 15,5 na milijon prebivalcev,
to je najvišja doslej. Letos sta do 20. novembra zaradi aidsa
umrla 2 bolnika. Upad pojavljanja aidsa in smrti zaradi aidsa
v zadnjih letih, kljub rasti števila okuženih, predvidoma odraža
dobro dostopnost do zelo kakovostnega zdravljenja
Na IVZ opozarjajo, da podatki o prijavljenih novih diagnozah
okužbe s HIV podcenjujejo dejansko breme. Prepoznavanje
novih okužb je namreč odvisno predvsem od obsega testiranja.
V Sloveniji so še vedno najbolj prizadeta skupina moški, ki
imajo spolne odnose z moškimi, vendar delež okuženih ostaja
pod 5 %. Hitro širjenje okužb se še ni začelo med injicirajočimi
uživalci drog in njihovimi spolnimi partnerji. Razvoj epidemije v
prihodnosti bo pogojen predvsem z velikostjo različnih skupin
prebivalcev z višje tveganim vedenjem.
Hvala, ker ste nam podali 79.868 rok!
Vseslovenski dobrodelni projekt NIVEA Podajte nam roko! za
pomoč otrokom in mladostnikom iz socialno šibkejšega okolja
na poti do izobrazbe se je izjemno uspešno zaključil. Sedaj že
tradicionalna dobrodelna akcija, v kateri sta peto leto zapored
združila svoje moči za enakopravnejše možnosti šolanja podjetje
Beiersdorf d.o.o. z blagovno znamko NIVEA in Zveza prijateljev
mladine Slovenije (ZPMS), se je po treh tednih iztekla. O uspehu
akcije najbolj priča število zbranih dlani, ki so jih Slovenci
porisali, popisali, nalepili ali kako drugače ustvarili ter jih poslali
prek pošte, ustvarili na internetu in nalepili na enem izmed
dobrodelnih dogodkov – rekordnih 79.868. Za vsako podano
roko je podjetje Beiersdorf v Učni sklad NIVEA prispevalo 0,50
evra. Sredstva so v celoti namenjena štipendiranju otrok, ki jih
izbere Zveza prijateljev mladine Slovenije. Lani so iz Učnega
sklada štipendirali 27 otrok in mladostnikov, letos pa se bo to
število še povečalo. Uspešen rezultat akcije z rekordnimi 79.868
zbranimi rokami in 39.934 evri, ki jih bodo donirali v Učni sklad
NIVEA, tudi letos ne bi bil mogoč brez pomoči prebivalcev
Slovenije. S pomočjo svoje domišljije in ustvarjalnosti so oživili
7
obrise dlani in na ta način izrazili svojo solidarnost ter podporo
otrokom in mladostnikom iz socialno šibkejšega okolja. Nekateri
so roko podali prek spletne aplikacije, drugi so jih poslali po
pošti, nekateri pa so svojo dlan prispevali na enem izmed treh
dobrodelnih dogodkov, ki so se odvili na ljubljanskih ulicah v
sklopu projekta. Kot ambasadorji projekta so se letos podpisali
pevke Alya, Nina Pušlar in Alenka Godec, raper Trkaj, smukač
Andrej Jerman, člani plesne skupine Maestro ter stand-up komik
in prevajalec Boštjan Gorenc – Pižama.
Uveljavljanje pacientovih pravic v praksi
V Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so konec novembra regijski zastopniki
pacientovih pravic organizirali razpravo o uveljavljanju pravic pacientov v praksi.
Problemske situacije pri uresničevanju Zakona o pacientovih pravicah sta prikazali
mag. Biserka Inkret, zastopnica pacientovih pravic za celjsko regijo, in Jožica
Trošt Krušec, zastopnica v obalno-kraški regiji. Dogodka se je udeležilo več kot 30
zdravstvenih strokovnjakov.
Pisarne zastopnikov pacientovih pravic delujejo v vseh slovenskih regijah že drugo
leto in so namenjene pacientom, ki so v sistemu zdravstvenega varstva v javnem
ali zasebnem sektorju doživeli domnevne kršitve pravic. Zastopniki jim svetujejo, jih
informirajo, po potrebi zastopajo in nudijo brezplačno strokovno pomoč. V letu 2009
se je na zastopnike pacientovih pravic v vseh slovenskih regijah obrnilo približno
2.000 pacientov, v prvi polovici leta 2010 pa že več kot 2.200. »Pacienti so vse bolj
ozaveščeni o svojih pravicah in tudi delo zastopnikov pacientovih pravic je zato vedno
bolj prepoznavno. Regijski zastopniki ugotavljamo, da bodo spremembe Zakona o
pacientovih pravicah morale zajeti reševanje problemov, ki so se razkrili v okviru
varstva pacientovih pravic. Eden ključnih problemov je, kako izvajati pravico do drugega
mnenja in pravico do spoštovanja pacientovega časa. Potrebno bo tudi podaljšanje
pritožbenih rokov, saj so ti prekratki, kadar pacienti poiščejo pomoč pri zastopnikih.
Vsaka pacientova komunikacija z zastopnikom sicer ne pomeni pritožbe, saj se pacienti
velikokrat želijo le informirati o svojih pravicah. Delovanje zastopnikov pacientovih
pravic je močno vplivalo na zmanjšanje števila pritožb, ki jih prejmejo na Ministrstvu
za zdravje, saj zastopniki svetujemo pacientom pri reševanju težav, jih po potrebi
zastopamo in zanje opravimo poizvedbe za rešitev pritožb,« je povedala mag. Biserka
Inkret, zastopnica pacientovih pravic za celjsko regijo.
Pisarna zastopnice pacientovih pravic za celjsko regijo deluje v prostorih Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje, na Ipavčevi 18 v Celju. Uradne ure pisarne za zastopanje
pacientovih pravic so štiri dni v tednu – ob ponedeljkih in sredah od 12. do 19.
ure ter ob torkih in četrtkih od 10. do 17. ure. Zastopnica pacientovih pravic je
dosegljiva na telefonski številki (03) 425 11 61, pacienti pa se lahko nanjo obrnejo
tudi po elektronski pošti na naslov [email protected].
December 2010, letnik 5, št. 48
Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu.
Naklada: 41.000 izvodov
Vrednost izvoda: 3,67 €
Letna naročnina: 41,10 €
Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana
E: [email protected]
www.našalekarna.si
Uredništvo
Glavna in odgovorna urednica:
Sergeja Širca, univ. dipl. nov.
Strokovna sodelavka uredništva:
mag. Nada Tržan Herman, mag. farm.
Uredniški odbor
dr. Martina Brank, mag. farm.
dr. Aleš Mlinarič, mag. farm.
Monika Sonc, mag. farm., spec.
Janez Špringer, mag. farm., spec.
prof. dr. Ema Mušič, dr. med.
Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. teh.
prim. Peter Kapš, dr. med.
mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje
prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.
Ervin Strbad, dr. med.
Zasnova celostna podobe: IODG
Oblikovanje celostne podobe: Vojko Plevel, Aleš
Zupančič, Inverso
Oblikovanje in prelom: Vojko Plevel, Inscribo
Lektura: Darinka Verdonik
Fotografije: Žiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto
Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno
vsega uredništva.
Tisk:
Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana
Oglasno trženje:
Entrapharm, d.o.o.,
Jure Pučko, univ. dipl. ekon.
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana
T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342
E: [email protected]
Naša lekarna je mesečnik, ki je brezplačno
na voljo v lekarnah po Sloveniji. Vse pravice
pridržane. Celoto ali posamezne dele je mogoče
ponatisniti le s pisnim privoljenjem izdajatelja.
Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki se
izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje:
Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se
sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo
pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne
informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.
Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izključno
splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska
pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete
zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta,
ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede
vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.
8 N A Š A L E K A R N A | Makroskop
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
5 korakov do zdravega življenja
V Sloveniji ima sladkorno bolezen 7 % prebivalstva, zaradi
nezdravega načina življenja pa narašča predvsem število
bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Glavni vzroki za ta
tip sladkorne bolezni so predvsem čezmerna telesna teža,
nepravilna prehrana in premalo gibanja. Za epidemijo
modernega časa, kot jo imenujejo, trpi kar 90 % vseh
sladkornih bolnikov.
Preprostih 5 korakov do zdravega življenja ozavešča o pomenu
lastnega nadzora te bolezni in zdravega načina življenja:
1. Poskrbite za zdravo prehranjevanje.
2. Zmanjšajte telesno težo za vsaj 5–8 % oz. vzdržujte normalno
telesno težo.
3. Vsak dan se vsaj 30 minut ukvarjajte s športom.
4. Redno spremljajte raven krvnega sladkorja.
5. Pogovorite se s svojim zdravnikom o možnostih vzdrževanja
normalne ravni sladkorja v krvi.
Koloskopija s CO2 namesto z zrakom
Koloskopija je precej neprijetna preiskava črevesja, ki pa
jo odslej tudi v Sloveniji opravljajo na pacientu prijaznejši
način. Diagnostični center Bled v Ljubljani namreč kot prvi
zdravstveni center v Sloveniji koloskopije opravlja z ogljikovim
dioksidom namesto z zrakom. To omogoča lažji potek preiskave
in izboljša kakovost rezultatov. Človeško telo ogljikov dioksid
bistveno hitreje absorbira kot zrak, zato opažajo manj težav
zaradi napenjanja prebavnih poti. Letno opravijo več kot 13.000
endoskopskih preiskav in posegov, ki jih skušajo pacientom čim
bolj olajšati.
Diagnostični center Bled je leta 1992 ustanovil pokojni dr. Milan
Gorenšek, dr. med., ki je kot predstojnik oddelka za endoskopijo
na Gastroenterološki interni kliniki v Kliničnem centru Ljubljana
zaznaval predolge čakalne dobe za razne preiskave. Prepričan
je bil, da Slovenija potrebuje ustanovo, kjer bolniku v čim
krajšem času ugotovijo izvor njegovih zdravstvenih težav. DC
Bled je pridobil koncesijo Ministrstva za zdravje, zato lahko
pacienti preglede opravljajo po napotnici, lahko pa seveda
tudi samoplačniško. Letno opravijo več kot 25.000 pregledov,
večinoma ambulantnih, pri četrtini primerov pa je potrebna
hospitalizacija bolnika. Te preglede opravljajo v bolnišničnem
oddelku na Bledu, kjer je 21 sodobno opremljenih sob (pohvalijo
se lahko tudi z lastno restavracijo). Svojo podružnico imajo tudi
v Zdravilišču Rogaška.
Podružnico v Ljubljani, na Barvarski stezi 4, so odprli letos
poleti, novinarjem pa je odprla svoja vrata 24. novembra. Poleg
gastroenterološke ambulante, ki jo vodi prim. Milan Stefanovic´,
strokovni direktor DC Bled (na fotografiji), v ljubljanski
podružnici delujejo še urološka, kardiološka, ginekološka in
alergološka ambulanta, ambulanta za osteoporozo, ambulanta
za ortopedijo in fiziatrijo ter ultrazvok. Opravljajo tudi dihalne
teste in preventivne zdravstvene preglede. »Med Slovenci
zelo narašča ozaveščenost o pomenu preventive, posebno
v zadnjem času opažamo vse več zanimanja za preventivne
zdravstvene preglede, ne samo v podjetjih, ampak tudi med
posamezniki,« je povedala mag. Marija Gorenšek Moškon,
predsednica nadzornega sveta DC Bled. Direktor Marko Rupret
pa je dodal, da sta njihovi prednosti prilagodljivost (preventivni
pregled prilagodijo potrebam in željam strank) in poglobljenost
pregleda, ki lahko traja celo 2 do 3 dni.
9
Nova odkritja v svetu znanosti napovedujejo boljše možnosti za
sladkorne bolnike tipa 2. Tudi na slovenskem trgu je dostopnih
nekaj zdravil, ki zagotavljajo dober nadzor sladkorne bolezni
tega tipa. Takšna zdravila se uporabljajo, kadar bolezni ni
mogoče ustrezno obvladati zgolj z zdravim načinom življenja
in enim zdravilom v obliki tablet. Gre za novo skupino zdravil
za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, ki delujejo tako, da
krvni sladkor urejajo po fiziološki poti ob majhnem tveganju za
preveliko znižanje krvnega sladkorja (hipoglikemijo). Uvedba
teh zdravil v zdravljenje k obstoječemu zdravilu pomembno
prispeva k dobri urejenosti krvnega sladkorja. Z njihovo pomočjo
dosežemo znižanje vrednosti glikiranega hemoglobina (HbA1C),
znižamo raven krvnega sladkorja po obroku in raven krvnega
sladkorja na tešče. Ta zdravila tudi ne povzročijo povečanja
telesne teže. Uporaba zdravil je preprosta, saj vzamemo
eno tableto zgolj enkrat dnevno in s tem povečamo naravno
sposobnost telesa za nadzor nad krvnim sladkorjem.
Zgodba Dejana Zavca v dvanajstih rundah
Založba Sanje je izdala avtorizirano biografijo svetovnega prvaka v boksu Dejana Zavca
izpod peresa Esada Babačic´a in skozi oko vrhunskih fotografov. Knjiga z naslovom
Trdobojec: Zgodba Dejana Zavca v dvanajstih rundah pripoveduje o resnični zgodbi, spisani
z znojem. Naslov knjige ni naključno izbran, saj se je Dejan rodil in rasel v Trdobojcih pri
Leskovcu v Halozah. S srčnostjo in vztrajnostjo, ki jima v naši deželi skoraj ni para, se je
povzpel na svetovni vrh. Dejanova zgodba je na pomemben način zgodba nas, Slovencev
– zgodba potomcev prednikov, ki so se sredi premožnih kraljestev s skromnimi sredstvi
borili za svoj obstoj in preživetje. Ni naključje, da nas nagovarja in navdihuje v času, ko nam
Slovencem primanjkuje borbenosti, vztrajnosti, odličnosti in solidarnosti. Knjigo prodajajo na
Petrolovih bencinskih servisih in v Knjigarni Sanje. 10 N A Š A L E K A R N A | Makroskop
Letos so v Sloveniji presadili 81 organov
Verjetnost, da boste v svojem življenju potrebovali presaditev
katerega od organov, je trikrat večja od verjetnosti, da boste po
smrti med darovalci organov. »Želimo povečati ozaveščenost
ljudi in spodbuditi javno razpravo o pomenu darovanja organov,
ki je osnova za transplantacijsko dejavnost, s katero v sodobni
medicini rešujemo življenja velikemu številu zelo bolnih ljudi
oziroma izboljšujemo njihovo kakovost življenja,« poudarja
Mojca Lorenčič iz Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije.
Leta 2008 je bilo v Sloveniji 1967 bolnikov, ki so se zdravili
zaradi kronične odpovedi ledvic: 1448 se jih je zdravilo z dializo,
519 (torej četrtina) pa jih je imelo presajeno ledvico. V Avstriji
ima presajeno ledvico skoraj polovica bolnikov, na Norveškem
pa kar 70 odstotkov bolnikov.
V Sloveniji smo v letu 2009 po zaslugi plemenite odločitve 34
umrlih darovalcev organov in njihovih svojcev, ki so privolili
v darovanje, presadili 81 organov. Slovenija je s 17 umrlimi
darovalci organov na milijon prebivalcev na 15. mestu med
evropskimi državami.
Letos se stanje izboljšuje: po podatkih Zavoda Slovenija
Transplant je letos organe darovalo že 31 umrlih darovalcev,
ledvico so presadili že 48 bolnikom, vseh presajenih organov pa
je bilo 81, torej toliko kot lani v celem letu. »Za vsako številko se
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
skriva pljučni, srčni ali jetrni bolnik, ki je po zaslugi presaditve
organa ostal živ, ali ledvični bolnik, ki mu ni več treba trikrat
na teden vsaj štiri ure preživeti na dializi in se zaradi stroge
diete odrekati tekočini, sadju in zelenjavi in vrsti drugih živil, ali
sladkorni bolnik z ledvično odpovedjo, ki poleg dialize prav tako
ne potrebuje več zdravljenja z inzulinom,« pravi Mojca Lorenčič.
Pri Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije se zahvaljujejo
vsem umrlim darovalcem organov in njihovim svojcem za
njihovo plemenito in srčno odločitev.
»Slovenci kažejo izjemno solidarnost z bolniki, ki potrebujejo
presaditev organa, saj je darovanje v letu 2009 kljub težkemu
trenutku, v katerem se odvijajo ti postopki, zavrnilo le 13
odstotkov svojcev možnih umrlih darovalcev. Nasprotovanje
svojcev darovanju torej ne more biti razlog nižjemu številu
ugotovljenih umrlih darovalcev organov v Sloveniji in nižjemu
številu presajenih ledvic – tukaj pogrešamo predvsem večjo
aktivnost zdravstvenega osebja,« poudarja Lorenčičeva.
Na presaditev ledvice v Sloveniji trenutno čaka okoli 100 ljudi.
Pri Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije vabijo vse, da svojo
odločitev o darovanju organov zapišejo na kartico zdravstvenega
zavarovanja. Tako bodo olajšali ugotavljanje njihove volje, če bi
se pokazalo, da bi po smrti lahko darovali organe.
11
Dobro poučen bolnik se lažje sooča z boleznijo
Na spletnih straneh www.revmatoidni–artritis.si lahko bolniki,
njihovi svojci in drugi obiskovalci najdejo strokovne in koristne
informacije o revmatoidnem artritisu. Kot poudarjata revmatolog
prim. dr. Dušan Logar in podpredsednik Društva revmatikov
Slovenije Andrej Gregorčič, predstavljajo nove spletne strani
pomembno pridobitev za bolnike in širšo javnost, saj se dobro
poučen bolnik lažje sooča z boleznijo, bolje razume svojo vlogo
pri zdravljenju in tako tudi bolj kakovostno živi. Hkrati je z
informiranostjo svojcev in ozaveščenostjo širše javnosti bolnik
bolje razumljen v svojem okolju.
Obiskovalci se lahko na straneh seznanijo z epidemiologijo
bolezni, simptomi, diagnosticiranjem in potekom zdravljenja
ter z drugimi koristnimi informacijami za bolnike in njihove
svojce o rehabilitaciji, fizioterapiji, prehrani, telesni vadbi in
nasvetih na delovnem mestu. Del vsebin na spletni strani je
namenjen zdravstvenim delavcem, ki lahko do njih dostopajo
le po predhodni prijavi. Pri pripravi strani, ki so nastale pod
okriljem družbe Roche, je pomemben avtorski vložek slovenskih
revmatologov in drugih strokovnjakov, s čimer je zagotovljena
ustrezna strokovnost predstavljenih informacij.
Zgodnja zaznava bolezenskih znakov je pri revmatoidnem
artritisu ključna, saj lahko pravočasna zdravniška pomoč
bolezen precej omili. Če se bolezen začne intenzivno zdraviti
že v zgodnji fazi, je terapija v 80 odstotkih primerov popolnoma
učinkovita in ne prinaša trajnih posledic.
C
M
Y
CM
MY
www.lekarnaljubljana.si
- lekarna na dom!
dobrodošli
v Spletni Lekarni
Ljubljana
CY
CMY
K
Multi-Gyn FloraPlus gel
Naravno in učinkovito odpravi glivično
vnetje nožnice:
- odpravi srbenje in draženje,
- preprečuje ponoven nastanek kandide,
- je bioaktiven, varen in naraven.
FloraPlus gel varuje pred nožničnimi
težavami: - po mesečnem perilu,
- med ali po uporabi zdravil,
- pri občutljivosti na nožnične okužbe.
Opravičilo in pojasnilo
V prejšnji številki revije Naša lekarna smo ob tekstu
endokrinologa doc. dr. Marka Medveščka z naslovom Diabetes
– grožnja posamezniku in družbi objavili dva teksta, pri katerih
je pomotoma izpadlo obvestilo, da gre za ločena teksta.
Spoštovanemu avtorju in cenjenim bralcem se opravičujemo
za napako, bralcem pa sporočamo, da tekstov z naslovoma
Sladkorna bolezen tipa 1 in 5 korakov do zdravega življenja brez
insulina ni napisal doc. dr. Marko Medvešček. Pripravili smo ju v
uredništvu.
PREDNOSTI in NOVOSTI SPLETNE LEKARNE
-
Strokoven nasvet - SMS lekarna
Hitra dostava
Diskretno pakiranje
Aktualne akcije
BrezplaËna dostava pri nakupih nad 50 EUR
- Izdelki iz kataloga ugodnosti
- Uporaba kartice zvestobe
- PlaËilo s plaËilnimi karticami
novo
- Možnost prejema raËuna za ppravne osebee
- PlaËilo po predraËunu novo
- Vsak prvi torek v mesecu BREZPLA»NA
novo
NAVADNA DOSTAVA za vse vrednosti nakupa**
* prvi torek v mesecu mora biti dan oddaje naroËila
www.lekarnaljubljana.si
12 N A Š A L E K A R N A | Makroskop
Sklep ZZZS: prihranek in motnje v preskrbi z
zdravili?
Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
(ZZZS) je 8. novembra sprejel Sklep o določitvi seznama
najvišjih priznanih vrednosti za skupine medsebojno zamenljivih
zdravil. Sklep z 8. decembrom uvaja nov seznam medsebojno
zamenljivih zdravil z najvišjo priznano vrednostjo, ki bo po
novem vseboval 98 (sedanji 89) zdravilnih učinkovin, 233
(sedanji 215) oblik zdravil oziroma skupno 676 (sedanji 635)
zdravil z lastniškim imenom. Na novem seznamu je 11 novih
zdravilnih učinkovin oz. njihovih kombinacij za zdravljenje
naslednjih bolezni: sladkorne bolezni, zvišanega krvnega tlaka
(4 zdravila), zvišanih vrednosti holesterola, nočne enureze pri
otrocih (mokrenje v posteljo), možganskega tumorja, multiple
skleroze, osteoporoze in amiotrofične lateralne skleroze.
Najvišja priznana vrednost, ki jo krije obvezno oz. dopolnilno
zdravstveno zavarovanje, je določena za posamezno skupino
zdravil glede na splošno ime, jakost, obliko in pakiranje, in sicer
na nivoju odmerka. V ZZZS poudarjajo, da bomo zaradi nižjih
cen generikov in s tem novih nižjih najvišje priznanih vrednosti
in nove skupine medsebojno zamenljivih zdravil na leto prihranili
8,49 milijona evrov pri odhodkih za zdravila na recept (skupaj
sredstva obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja).
»Tako kot pri predhodnih seznamih bo tudi pri petnajstem
zaporednem, jesenskem seznamu v vsaki skupini medsebojno
zamenljivih zdravil vsaj eno zdravilo, ki ne bo presegalo najvišje
priznane vrednosti in zato zanj zavarovani osebi ne bo potrebno
doplačati razlike med ceno zdravila in najvišjo priznano
vrednostjo, ki jo krije obvezno in dopolnilno zdravstveno
zavarovanje. Tovrstna doplačila so namreč posledica cenovne
politike posameznih proizvajalcev zdravil in zato v strokovno
foto: www.SiOL.net
Predsednik odlikoval
Ekologe brez meja
Predsednik republike dr. Danilo Türk je
na Brdu pri Kranju sklical posvet na
temo dolgoročnih učinkov in strategije
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
medicinsko utemeljenih primerih niso potrebna oz. smiselna.
Ker se lahko seznam sproti dopolnjuje z novo razvrščenimi
zdravili, ki so medsebojno zamenljiva in ki imajo učinkovino,
za katero je bila določena najvišja priznana vrednost, imajo
proizvajalci zdravil možnost ceno znižati kadarkoli oz. prilagoditi
ceno najvišji priznani vrednosti, zato pričakujemo, da doplačil ne
bo veliko,« sporočajo iz ZZZS.
Od 22. maja 2010 dalje, ko je bil uveden zadnji seznam
medsebojno zamenljivih zdravil, pa je ZZZS na podlagi
prihrankov na področju zdravil zagotovil nove razvrstitve zdravil
na liste, ki so do danes omogočile predpisovanje na recept v
breme obveznega zdravstvenega zavarovanja devetim novim
zdravilom.
Upravni odbor Lekarniške zbornice Slovenije (LZS) pa zaradi
tega sklepa ZZZS opozarja na možnost težav pri preskrbi z
zdravili v Sloveniji. Doslej so lekarne ta zdravila obračunavale
po nabavnih cenah plačniku še 14 dni po uvedbi novih najvišjih
priznanih vrednosti, sprememba pa to možnost ukinja. To
pomeni, da bodo morale lekarne za obstoječe zaloge zdravil
razliko v vrednosti obračunati pacientom.
»Da do navedenih motenj v preskrbi z zdravili ne bi prišlo, mora
Vlada RS, ki odloča o spornih vprašanjih pri postopku arbitraže,
odločiti, da lekarne ohranijo 14-dnevno prehodno obdobje.
Če tega ne bo storila, se bo situacija še dodatno zaostrila v
letu 2011, ko se predvideva uvedba novih najvišjih priznanih
vrednosti zdravil na vsaka dva meseca. Lekarne bodo prisiljene
svojo dejavnost organizirati po vzgledu nekaterih drugih
evropskih držav. V praksi to pomeni, da bodo pacienti za večino
zdravil v lekarno prihajali dvakrat. Prvič bodo prinesli recept,
zdravilo pa bodo dobili v roku 24 ur,« so sporočili iz LZS.
vlade na področju skrbi za okolje. Po
posvetu je društvo Ekologi brez meja za
izvedbo največjega okoljevarstvenega
projekta v zgodovini države Očistimo
Slovenijo v enem dnevu! odlikoval z
redom za zasluge. Akcija je namreč s
svojo zamislijo, organizacijo in izvedbo
dala povsem oprijemljive rezultate in
učinke ter pustila trajno sled kot največji
prostovoljski in okoljski projekt v
zgodovini Slovenije, so v obrazložitvi
priznanja zapisali v uradu predsednika
republike.
Organizatorji akcije so se že začeli
pripravljati na akcijo World cleanup
2012 oz. Očistimo svet 2012. Akcija
bo potekala 24. marca 2012. Ker
spomladi nameravajo osvežiti register
divjih odlagališč v Sloveniji, potrebujejo
pomoč dodatnih prostovoljcev. Prijave
zbirajo na naslovu [email protected].
13
Propolis ima ugodne učinke na imunski sistem
Propolisu so že v antiki namenjali posebno pozornost. Beseda
propolis je grškega izvora in pomeni »pred mestom« oziroma
obrambo mesta. Slovenska beseda za propolis je zadelavina.
Ta beseda najbolje označuje pomen te snovi v panju. Čebele
ga uporabljajo za premaz notranjih sten panja, za zadelovanje
notranjih razpok in špranj, za popravilo satja, predstavlja pa tudi
zaščito pred mikrobi.
Propolis ima številne ugodne učinke na imunski sistem. Je
naravni antibiotik, deluje protibakterijsko, protivirusno in
protiglivično. Deluje tudi kot antioksidant. Pomaga pri zdravljenju
obolenj dihal in dihalnih poti, vnetju dlesni in ustne votline,
pri herpesu in aftah, pospešuje celjenje ran in pomaga pri
zdravljenju vnetij.
Izdelki Propoli EPID so izdelani na osnovi prečiščenega propolisa
EPID. EPID metoda je edinstven postopek pridobivanja izvlečka
propolisa z inovativno in patentirano metodo. Pridobljen propolis
je prečiščen izvleček brez voskov in ostalih škodljivih substanc
maksimalne biorazpoložljivosti in stabilnosti.
Izdelki Propoli EPID:
• Oligomir sirup je naravna pomoč pri vseh oblikah kašlja,
• ustno pršilo z različnimi okusi (zelišč, limete, aloa vere, brez
alkohola in z okusom jagod) je naravna pomoč pri lajšanju
težav v ustni votlini, grlu in žrelu,
• ustno pršilo za otroke je naravna pomoč za vneto grlo z
okusom jagode,
• Flu Junior sirup je naravna pomoč za izboljšanje naravne
odpornosti ter olajšanje respiratornih obolenj pri otrocih,
• Propoli EPID C tablete so naravna pomoč na osnovi
propolisa EPID in izvlečka šipka (naraven vir C vitamina)
s protibakterijskim, protivnetnim in lokalno anestetičnim
učinkom.
Proti prehladnim obolenjem
in bolečem grlu
Propoli EPID® izdelki so naravna
pomoč pri obolenjih dihal ter vnetjih v
ustih in grlu:
•Sirup nepogrešljiv pri kašlju
•Pršilo za usta prijetnega okusa
Aloe Vere, Limone in brez alkohola
z aromo jagode za občutljive
uporabnike
•Tablete z dodatkom C vitamina
za večjo odpornost.
Propoli EPID® izdelki z
dodatkom C vitamina in
Ameriškega slamnika na
voljo tudi za najmlajše.
FARMASOL d.o.o.
tel.: 031 286 443, [email protected]
14 N A Š A L E K A R N A | Makroskop
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
Ali želite postati prostovoljec Hospica?
Sem prostovoljka Hospica. Poklicala je žena bolnika, ki sem ga
spremljala: »Mož umira, težko diha, hrope in ne zaveda se več.
Prosim, pridite, če morete!«
»Bom prišla, ta čas pa pokličite svoje otroke.«
Bolnika s pljučnim rakom so odpustili v domačo oskrbo, ker
mu v bolnišnici niso mogli več nuditi zdravljenja, potreboval
je samo nego, paliativno (blažilno) oskrbo ter človeka, ki bi
se mu posvetil. Tako smo ga obiskovale patronažna sestra,
negovalka in prostovoljka. Njegovo ženo je medicinsko osebje
že prej pripravilo na težke zadnje ure, česar se je zelo bala.
Ta dan se mojega prihoda še ni zavedal. Oči je imel rahlo
priprte, na dotik se ni odzival, hropel je. Stopila sem k njemu,
mu povedala svoje ime, ga prijela za roko in mu obrisala čelo.
Hropenje se je stopnjevalo, zato sem vso trepetajočo gospo
napotila v kuhinjo, da bi pričakala svoje otroke in morda tudi
vnuke. Še prej pa je pripravila svečo in blagoslovljeno vodo.
Povedala sem ji, da jo bom poklicala, ko bodo prišli zadnji
trenutki. Zadovoljna je odšla.
Sedela sem ob bolniku in premišljevala. Ali mu je kdo povedal,
da bo njegova žena zmogla sama poskrbeti zase? Ali se zaveda,
da so otroci odrasli, da so že nekaj časa neodvisni? Roko
sem mu položila na mrzlo čelo in mu tiho in mirno začela to
pripovedovati. Povedala sem mu tudi, da je v življenju veliko
dosegel, veliko dobrega naredil, vzgojil štiri otroke, ki si uspešno
utirajo pot v življenje.
15
Precej časa sem tiho sedela ob njem, ko je v kuhinji nastopil
nemir. Vedela sem, da je eden od otrok z družino. Tedaj se
je bolnik nenadoma dvignil v postelji in hotel nekaj povedati.
Poklicala sem njegovo ženo in obiskovalce. Bolnik se je
nasmehnil, pogledal vse, ki smo stali okrog njega, se zopet
ulegel, začel počasneje dihati, gledal je nekam v daljavo in
v nekaj minutah za vedno odšel. Medtem pa sem prižgala
svečko, ki mu je kazala pot slehernika.
Vdova se je čudila, da je bil bolnik vseskozi tako miren, brez
strahu in panike, ki jo je v bolnišnici neprestano kazal. »Kaj
ste naredili z njim?« Nič. Dobil je tisto, kar je želel – ljubezen
sočloveka: vašo in vaših otrok in mojo, ki sem mu jo dala s
svojo prisotnostjo in časom, razumevanjem njegove situacije,
upoštevala sem njegove želje brez pričakovanja povračila.
Pa ti, kako bi ravnal v gornjem primeru? Ali bi sploh bil
pripravljen spremljati umirajočega bolnika? Bi lahko več ur
tiho presedel ob bolniku, če bi bilo potrebno? Si čustveno
in socialno dovolj trden? Kaj je tisto, kar bi te pritegnilo v
Hospic?
Premisli! In če misliš, da bi to zmogel, pokliči v Hospic,
kjer ti bomo dali odgovore na vprašanja, ki se ti porajajo.
Povabili te bomo na 40-urno usposabljanje, ki ga
organiziramo. Kontaktna številka: 051 416 421.
Rdeči noski zabavajo varovance domov za ostarele
NLB Skupina se je tudi letos odpovedala pošiljanju klasičnih
novoletnih voščilnic ter obdaritvi poslovnih partnerjev in namesto
tega prispevala k izboljšanju kakovosti bivanja v 12 domovih
za starejše občane. Predaje donacij v skupni vrednosti 52.000
evrov bodo potekale po vsej Sloveniji od novembra do februarja
2011, spremljali pa jih bodo obiski Rdečih noskov – društva za
pomoč trpečim in bolnim. Slednji so se namreč v letošnjem letu
usposobili tudi za delo s starejšo publiko in so prvič nastopili
prav v akciji NLB Dobra zvezda.
Skupina NLB je s pomočjo Rdečih noskov začela novoletno
akcijo osrečevanja varovancev domov za starejše v Domu
upokojencev Vrhnika.
Česar vam mama ni povedala, pa bi bilo dobro
vedeti pred tridesetim!
Se vam je že zgodilo, da ste srečali tridesetletnico, za katero bi
prisegli, da se bliža petdesetim?
Brez skrbi, obstaja rešitev: kvalitetna vlažilna linija za nego in
čiščenje kože L’Oréal Paris Triple Active je točno to, kar lahko
in morate privoščiti svojemu obrazu!
L’Oréal Paris Triple Active mleko za čiščenje obraza, krema,
tonik in robčki so vrhunska linija za vsakodnevno nego kože,
namenjena ženskam v dvajsetih letih.
Nega obraza ne sme čakati na trideseta, še posebej, če
je prilagojena višini povprečne slovenske plače in prijazna
študentskemu žepu!
Snežna vrtnica za praznike
Posebej za prihajajoče praznike je L'Occitane ustvaril kolekcijo izdelkov v
omejenih izdajah, obogatenih z izvlečkom vrtnice in odišavljenih z igrivo
dišavo Snežna vrtnica. Prepustite se praznični kolekciji, ki so jo navdihnili
žametno mehki, beli cvetni lističi zimske vrtnice.
Kolekcija vsebuje pet izdelkov za nego telesa: kremo za prhanje,
sladkorni piling za telo, kremo za telo, toaletno milo in kremo za roke. Za
satenasto mehko in dišečo kožo, ovito v prefinjeno svetlečo tančico …
Praznični kolekciji so dodali razširjevalec parfuma za dom in dve dišavni
sveči (kandirana češnja in slastni mandelj). Posebej so zapakirali trio
krem za roke, tri parfume v mazilu in štiri izdelke za prhanje.
16 N A Š A L E K A R N A d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
Osebno
Avtoimunske
bolezni –
napačna akcija
imunskega
sistema
Pogovarjala se je: Katja Krasko
Fotografija: Urban Štebljaj
»Resnejše avtoimunske bolezni, ki jih dovolj jasno diagnosticiramo in tudi
zdravimo kot avtoimunske bolezni, prizadenejo okoli 5 % ljudi; primer so
multipla skleroza, sistemski lupus, revmatoidni artritis, celiakija. Še več je
bolezni, pri katerih se o avtoimunskem vzroku sicer sklepa, ampak zaenkrat
še ni jasno potrjen. Primer so kronična vnetja mehurja, endometrioza,
sarkoidoza, shizofrenija,« pravi naš tokratni intervjuvanec, prof. dr.
Alojz Ihan, dr. med. (na fotografiji). Po izobrazbi je zdravnik, specialist
klinične mikrobiologije in imunologije. Doktoriral je iz tumorske
imunologije, zaposlen pa je kot profesor medicinske mikrobiologije in
imunologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Je tudi vodja
laboratorija za citometrijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo
Medicinske fakultete v Ljubljani ter avtor poljudnih medicinskih knjig
Imunski sistem in odpornost ter Do odpornosti z glavo.
17
18 O s e b n o | Av toimunske bolezni – napačna akcija imunskega sistema
Najbolj
razširjene so avtoimunska bolezen ščitnice,
revmatoidni artritis, sistemska lupusna bolezen, multipla
skleroza, avtoimunski diabetes, celiakija, Chronova bolezen, avtoimunske bolezni ledvic in psoriaza.
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
Morda
je pomembno veliko nihanje imunskega odziva pri ženskah med mesečno ovulacijo, ko
morajo estrogeni zavreti imunost zaradi zaščite morebitnega
zarodka, kar veliko žensk tudi opazi v smislu glivičnih težav. Ob
menstruaciji pa imunost spet zaniha navzgor, kar je lahko povezano tudi z večjo možnostjo avtoimunosti.
Kaj pojmujemo pod avtoimunske bolezni?
Imunski sistem sestavljajo imunske celice, ki so specializirane za napadanje in uničevanje telesu tujih celic – zlasti
mikroorganizmov, pa tudi škodljivih lastnih celic, na primer okuženih in tumorskih celic. Pri avtoimunski bolezni
pa se zgodi napačna »akcija« imunskega sistema, ki napade
lastne celice in tkiva, kot bi šlo za tujek. Posledica je uničevanje lastnih tkiv in organov, te poškodbe na zunaj vidimo
kot vnetje. Dolgoročno se zaradi okvare določenih lastnih
tkiv in organov pojavijo težave zaradi neopravljenih nalog,
ki bi jih taka tkiva ali organi morali sicer v organizmu izvajati. Če je na primer zaradi avtoimunske bolezni uničena
trebušna slinavka, potem človek nima več dovolj hormona
insulina, ki ga trebušna slinavka sicer proizvaja, in posledica je sladkorna bolezen. Če je uničen del živčevja, kot pri
multipli sklerozi, potem bolniku izpadejo nekatere živčne
funkcije in postane na primer ohromel ali ima okvarjen vid.
znih zelo izrazita, avtoimunsko vnetje ščitnice dobi
na primer 10-krat več žensk
kot moških, po drugi strani
pa za avtoimunsko sladkorno boleznijo ali Crohnovo boleznijo oboli enak delež moških
in žensk. Vzroki za razliko niso razjasnjeni, morda je pomembno veliko nihanje imunskega odziva pri ženskah med
mesečno ovulacijo, ko morajo estrogeni zavreti imunost zaradi zaščite morebitnega zarodka, kar veliko žensk tudi opazi v smislu glivičnih težav. Ob menstruaciji pa imunost spet
zaniha navzgor, kar je lahko povezano tudi z večjo možnostjo avtoimunosti. Še večje nihanje je med nosečnostjo, ko
ima nosečnica zavrt imunski sistem zaradi zaščite ploda, in
po porodu, ko se imunost naglo sprosti, včasih tudi nekontrolirano in preveč. Prav večje število porodov je povezano
z večjo stopnjo avtoimunosti.
Zakaj se človeške imunske celice v nekem trenutku
začnejo sovražno obnašati ne le do virusov, drugih mikroorganizmov in tujkov, ampak tudi do organov in tkiva v
lastnem telesu?
V nekaterih primerih gre za dedne bolezni, se pravi za
okvaro nekaterih pomembnih genov, ki tvorijo imunski sistem. Seveda potem imunski sistem ne deluje pravilno in ne
razloči dobro med lastnimi in tujimi celicami in tkivi. Tak
imunski sistem se navadno tudi ne bori dobro proti tujkom,
torej imamo nekako okvarjen imunski sistem, ki se kaže kot
slaba odpornost proti okužbam in hkrati kot napadanje lastnih tkiv in organov. V večini primerov pa ne gre za posamezen gen, ki bi bil vzrok težavam, ampak za kombinacijo
dednih lastnosti in zunanjih okoliščin – da na primer človek dobi določeno okužbo, proti kateri se zaradi svojih genetskih posebnosti odzove nekoliko neustrezno in nekontrolirano, sledi pa nenormalno podaljšano kronično vnetje
ali celo obrat v avtoimunsko bolezen.
Kateri so »osumljeni«, a ne dokazani dejavniki v telesu in
okolju, ki lahko vplivajo na pojav avtoimunske bolezni?
Vsekakor okužbe močno vplivajo na imunski sistem in
logično tudi na pojavljanje bolezni imunskega sistema. Zlasti za parazitske okužbe velja, da naj bi zmanjševale možnost nastajanja avtoimunskih bolezni, najbrž zato, ker si
paraziti ob vgnezdenju v telesu »priredijo« človekov imunski
sistem v manj napadalnega. To lahko pri človeku z nagnjenostjo k avtoimunosti zmanjša možnost za njen izbruh. Po
drugi strani nekatere okužbe lahko tudi pripomorejo k
sprožitvi avtoimunske bolezni, zlasti takrat, ko so molekule
mikroba zelo podobne človeškim, in zato imunski sistem
ob napadu na mikroba napade tudi podobne človeške molekule, to so na primer nekatere črevesne bakterije, pa virus
hepatitisa c in virus ebv. Tudi nekatera zdravila se vežejo
na naše lastne molekule in jih s tem v nekaterih primerih
naredijo za tarče imunskemu sistemu. Gotovo pa je z nastankom avtoimunosti povezano kajenje. Prva taka bolezen
je Goodpasturjev sindrom, pri katerem pride do tvorbe protiteles proti bazalni membrani pljuč in ledvic, ki imata podobno strukturo. Poleg tega je kajenje povezano še z avtoimunsko boleznijo, ki napade ščitnico – tirotoksikozo. Tudi revmatoidni artritis je pri kadilcih bolj pogost in se pojavlja v hujši obliki. V vseh teh primerih nastanek avtoimunske bole-
Zakaj so avtoimunske bolezni pogosteje bolezni žensk?
Lahko to pripišemo spolnim hormonom, zaradi katerih se
ženske lahko preveč imunsko odzovemo?
Res je, da za temi boleznimi v povprečju zboleva tri četrtine žensk, pri čemer je prevlada žensk pri nekaterih bole-
19
Tudi
revmatoidni artritis je pri kadilcih bolj pogost in se pojavlja v
hujši obliki. V vseh teh primerih nastanek avtoimunske bolezni pri kadilcih povezujemo
z reaktivnimi molekulami v cigaretnem dimu, te se vežejo
na človekove lastne molekule
in tkiva in jih toliko spremenijo, da jih imunski sistem začne
imeti za tujke.
20 O s e b n o | Av toimunske bolezni – napačna akcija imunskega sistema
zni pri kadilcih povezujemo z reaktivnimi molekulami v cigaretnem dimu, te se vežejo na človekove lastne molekule
in tkiva in jih toliko spremenijo, da jih imunski sistem začne imeti za tujke.
Na mednarodnem kongresu o avtoimunosti, ki je potekal
spomladi v Ljubljani, je bilo predstavljenih kar nekaj
iztočnic za nova bolezenskega stanja: od sindromov do
povezav bolezenskih stanj. Kaj novega so prinesle razprave
o povezavi s cepljenjem in raznimi snovmi, ki so pridružene cepivu? So že znana dognanja, kaj je v cepivih tisto, kar
bi lahko zmotilo normalne procese v telesu?
Seveda gre pri cepljenju
tega je povezava med cepivom proti gripi in za nenehna vprašanja glede
Guillain-Barrovim sindromom – cepljeni ljudje morebitnih škodljivih učinimajo nekajkrat večjo verjetnost, da zbolijo za to nevrološko kov, tudi glede avtoimunosti,
okvaro kot necepljeni ljudje. Po drugi strani pa imajo ljudje, ki kajti cepimo zdrave ljudi in
prebolevajo gripo, nekaj desetkrat večjo verjetnost, da zbolijo za kriteriji za varnost so pri tem
Guillain-Barrovim sindromom. Če torej cepimo človeka, ki bi sicer seveda veliko bolj zaostreni
zbolel za gripo, mu s tem zmanjšamo tveganje za zbolevanje za kot pri zdravilih, ki jih bolGuillain-Barrovim sindromom.
nik z veseljem vzame, da bi
se rešil bolezenskih tegob.
Pomembne in nujne sestavine cepiv – adjuvansi – so namenjene stimuliranju imunskega sistema, da začne tvoriti protitelesa. Seveda človek, ki že ima potencial za tvorbo avtoimunskih protiteles, načeloma lahko ob dodatni stimulaciji za
tvorbo protiteles prestopi prag in začne tvoriti tudi avtoimunska protitelesa. Vendar je odmerjanje adjuvansov v cepivih zelo kontrolirano in je tveganje, da bi cepivo sprožilo avtoimunost, praviloma precej manjše od verjetnosti, s katero je
mogoče pričakovati nastanek avtoimunske bolezni zaradi
okužbe, proti kateri smo cepili. Lep primer tega je povezava
med cepivom proti gripi in Guillain-Barrovim sindromom – cepljeni ljudje imajo nekajkrat večjo verjetnost, da zbolijo za to
nevrološko okvaro kot necepljeni ljudje. Po drugi strani pa
imajo ljudje, ki prebolevajo gripo, nekaj desetkrat večjo verjetnost, da zbolijo za Guillain-Barrovim sindromom. Če torej cepimo človeka, ki bi sicer zbolel za gripo, mu s tem zmanjšamo
tveganje za zbolevanje za Guillain-Barrovim sindromom.
Primer
Kako, glede na nedokazljive dejavnike tveganja nastanka
in različna merila, kaj je avtoimunska bolezen, sploh
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
točno določite, katere bolezni so bolezni imunskega
sistema? Koliko je že uradno klasificiranih?
Teh bolezni je okoli 80, vsaka je zgodba zase glede diagnostike in zdravljenja, in pri tem dilema, ali gre za avtoimunost
ali ne, niti ni tako pomembna. Medicina je izkustvena veda,
tako pri diagnostiki kot zdravljenju imajo vrednost predvsem
statistično ovrednotene izkušnje o postopkih, ki so bolnikom prinesli največje olajšanje in možnost ozdravitve. Dobrodošla je torej vsaka diagnostična ali terapevtska metoda,
ki pomaga k objektivno dokazljivemu boljšemu zdravljenju,
ne glede na to, ali jo v celoti razumemo ali ne.
S tem je, predvidevam,
je izkustvena veda, tako pri diagnostiki
povezano tudi ne prav
kot zdravljenju imajo vrednost predpreprosto postavljanje
vsem statistično ovrednotene izkušnje o postopkih, ki so bolnidiagnoze. Kot je rekel
kom prinesli največje olajšanje in možnost ozdravitve. Dobrodoletošnji predsednik
šla je torej vsaka diagnostična ali terapevtska metoda, ki pomaga
kongresa v Ljubljani
k objektivno dokazljivemu boljšemu zdravljenju, ne glede na to,
prof. Yehud Shoenfeld,
ali jo v celoti razumemo ali ne.
dr. med.: »Vse je avtoimunsko, če se ne dokaže
drug vzrok.« Kako sicer poteka dokazovanje bolezni?
Res je, da je precej kroničnih vnetnih in degenerativnih
bolezni, ki jim ne vemo vzroka, in je prva misel, da gre morda
za avtoimunost. Avtoimunost namreč tipično povzroča kronično vnetje, napredujoče okvarjanje ter propadanje tkiv in
organov. Hipotetično so take bolezni lahko tudi posledica
kroničnih, še nepojasnjenih infekcij, zlasti virusnih ali pa dednih okvar. Vendar je treba za infekcijsko ali genetsko razlago imeti zelo konkretno dokazan vzrok, torej določen mikroorganizem ali gensko mutacijo. Dokler ni takih dokazov, pa
se dejansko bolezen pripisuje nekakšnemu kroničnemu vnetju in avtoimunosti. A dokazana avtoimunost je šele takrat,
ko se dejansko najdejo avtoimunska protitelesa, ki uničujejo
lastne celice in tkiva ter s tem povzročijo bolezen.
Medicina
Katere so najbolj razširjene avtoimunske bolezni?
Najbolj razširjene so avtoimunska bolezen ščitnice, revmatoidni artritis, sistemska lupusna bolezen, multipla skleroza, avtoimunski diabetes, celiakija, Chronova bolezen, avtoimunske bolezni ledvic in psoriaza.
21
22 O s e b n o | Av toimunske bolezni – napačna akcija imunskega sistema
Avtoimunske bolezni kot kronične bolezni lahko prizadenejo enega ali več organov. Kakšne pa so posledice na
telesu, ki jih puščajo avtoimunske bolezni?
Gre za kronično vnetje, ki navadno poteka v zagonih. Ob
tem se postopoma okvarja funkcija napadenega organa in
zato organizem obremeni izpad funkcije, ki bi jo napadeni
organ moral opravljati. Po drugi strani pa ima tudi kronično
vnetje samo po sebi veliko škodljivih vplivov na organizem
in zdravje – od slabega počutja, bolečin, delovne nezmožnosti, okvar imunskega sistema, padca odpornosti proti okužbam pa do nevzdržnih psihosocialnih obremenitev, ki jih
prinese taka bolezen.
Biološka
zdravila
delujejo ožje na proces vnetja,
ki je vzrok okvar pri avtoimunski bolezni, To pomeni, da ima
zdravljenje manj stranskih
učinkov. Če pa je način zaviranja vnetja z določenim biološkim zdravilom še zelo blizu
kritični motnji, ki je značilna
za določeno avtoimunsko bolezen, pa je tako zdravilo lahko
skoraj »čudežno« učinkovito v
primerjavi s klasičnimi protivnetnimi zdravili.
Odločilno naj bi bilo spremljanje avtoimunske bolezni,
predvsem interdisciplinarno. Kako jo spremljate, obvladujete, zajezite in ali se jo sploh da ustaviti in dokončno
pozdraviti?
Vsak bolnik z avtoimunsko boleznijo je zgodba zase, kajti pri bolezni gre lahko za blage zagone avtoimunosti, ki jih
ustavijo že mehanizmi kontrole vnetja lastnega telesa (predvsem stresni hormoni), in čisto mogoče je, da taki valovi avtoimunosti samo enkrat ali le nekajkrat v življenju zanihajo
do mere, ko to človek občuti kot bolezensko težavo. Drug
ekstrem pa so hudi napadi, ki brez intenzivne terapije in
tudi dolgotrajne terapije v smislu zaviranja imunskega sistema ne pojenjajo. Seveda pa ima taka terapija praviloma tudi
stranske učinke, zavora imunskega sistema na primer zavre
avtoimunost, vsekakor pa hkrati prinese tveganje za okužbe, to sta dve plati iste medalje.
Kakšen napredek so prinesla biološka zdravila na področju avtoimunskih bolezni?
Predvsem nekatera biološka zdravila delujejo ožje na
proces vnetja, ki je vzrok okvar pri avtoimunski bolezni, in
s tem nadomeščajo streljanje po celotnem imunskem sistemu, kot to delajo klasična zdravila za avtoimunske bolezni,
kot so kortikosteroidi in citostatiki. To pomeni, da ima
zdravljenje manj stranskih učinkov. Če pa je način zaviranja
vnetja z določenim biološkim zdravilom še zelo blizu kritični motnji, ki je značilna za določeno avtoimunsko bolezen,
pa je tako zdravilo lahko skoraj »čudežno« učinkovito v primerjavi s klasičnimi protivnetnimi zdravili – lep primer je
na primer zdravljenje Crohnove bolezni z biološkimi zdravili, ki zavirajo molekulo tnf. ¶
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
23
24 N A Š A L E K A R N A Aktualno
Topel in suh zrak
škoduje naši koži,
očem in dihalom
Eva Cafuta, mag. farm, Lekarna Toplek, Ptuj
Zimsko vreme, hladen zrak zunaj ter topel zrak v zaprtih
prostorih, kjer se zadržujemo večino časa, predstavljajo za našo
kožo velik izziv. Njeno prilagajanje na spremenljive – zlasti
temperaturne – pogoje velikokrat tudi sami opazimo v obdobju,
ko se jesen preveša v zimo. Koža na spremenjene pogoje reagira
z zmanjšanim izločanjem sebi lastne maščobe (sebuma), navadno
pa postane tudi bolj občutljiva in razdražena; pogosto se na njej
pojavijo izsušeni, luskasti predeli, ljudje pa imamo občutek
zategnjene, lahko tudi srbeče kože.
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
25
26 A k t ua l n o | Topel in suh zrak škoduje naši koži, očem in dihalom
Z
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
27
Kaj lahko sami storimo za kožo?
Neugoden vpliv suhega zraka na našo kožo lahko zmanjšamo. Ključnega pomena je, da kožo zaščitimo. Zavedati se
moramo, da je v obdobju, ko se ciklično izmenjujejo dokaj
radikalni temperaturni pogoji, zaščitna sposobnost naše
kože omejena. Koža ni sposobna dohajati spreminjajočih se
pogojev okolja s svojimi odzivi in pri tem ji je potrebno pomagati. Nujno je, da s pomočjo kozmetičnih izdelkov, ki jih
redno nanašamo na kožo celotnega telesa, zagotovimo vlago v globljih plasteh; s pomočjo kozmetičnega izdelka, ki
nudi zaščito na površini kožnega sloja, pa to vlago v kožo
tudi »zaklenemo« – preprečimo njeno izhlapevanje s kožne
površine zaradi vpliva višje temperature in nižje vlažnosti
zraka. Uporabljamo torej izdelek, ki kožo vlaži in hkrati
tudi masti. V zimskih pogojih je nasploh poraba izdelkov za
nego kože telesa (mleka, losjoni, kreme za telo) povečana;
pravilno je, da kožo v tem času izdatno negujemo in ščitimo.
načilnost prostorov s centralnim ogrevanjem je sicer topel, posledično pa tudi suh zrak. Ta je navadno sprva za nas ugoden, saj nas hitro segreje, dolgoročno pa ima številne negativne posledice, ki se ne
kažejo samo na koži, temveč tudi na sluznicah oči in dihal.
Kako suh zrak vpliva na kožo?
Koža našega telesa je nenehno spreminjajoč se organ, ki
se hitro in opazno odziva na zunanje pogoje. Tako temperatura kot tudi vlaga v zraku sta dejavnika, ki vplivata na kvaliteto in videz kože celega telesa. V toplejšem delu leta je relativna vlaga v ozračju višja; višja je tudi temperatura in
koža v tem času navadno izloča več sebuma. To ji daje bolj
zdrav, sijoč videz. Obratno pa se zgodi, kadar je koža dlje
časa izpostavljena toplemu, vendar suhemu zraku. Takrat
začne izgubljati sebi lastno vlago, zmanjša se tudi izločanje
sebuma in tako ji je udarec v prid njenega izsuševanja zadan
kar dvakrat.
Suha koža je koža, ki ji primanjkuje tako vode kot tudi
maščobe. Kožna vlaga je ključnega pomena za njeno normalno, nemoteno delovanje. Govorimo o vodi, ki je vezana
znotraj celic kožne povrhnjice.
Po drugi strani ima sebum, tj. kožna maščoba, zaščitno
vlogo. Izloča se namreč na samo površino kože, kjer izpolnjuje pregradno funkcijo – ščiti jo pred vplivi iz okolja (tudi
pred spremembami v temperaturi in vlažnosti zraka).
Novo
a!
brez recept
28 A k t ua l n o | Topel in suh zrak škoduje naši koži, očem in dihalom
Uporaba kozmetičnih izdelkov sicer ni edini ukrep, ki ga
lahko sprejmemo v boju proti suhi koži. Že dlje časa so (zlasti pri ljudeh, ki imajo težave z dihali – alergikih, astmatikih) priljubljeni t. i. vlažilci zraka. Gre za naprave, v katere
nalijemo vodo, ki se potem v obliki vodne pare kontinuirano sprošča v ozračje. Tako poveča vlažnost v okolju, kjer je
zrak izsušen, in posledično zmanjša negativne posledice suhega zraka tako na kožo kot tudi na sluznice oči in dihal.
Suh zrak škoduje tudi očem
Suh zrak je tudi velik sovražnik sluznice oči. Verjetno vsi
poznamo neprijetnosti suhega očesa – občutek peska v očesu,
konstantno draženje, povečano občutljivost očesa, povečano
solzenje, ker oko poskuša s pomočjo solzne tekočine vzdrževati svojo vlažnost, a je izhlapevanje s površja sluznice vseeno
večje, kot je pa očesu lastno vlaženje. Vsi ti dejavniki poslabšajo naš vid, povzročajo t. i. utrujene oči, stanje pa se običajno
poslabša ob zmanjšani frekvenci mežikanja, kar je pogosto
pri dolgotrajnem delu za računalnikom ali gledanju televizije.
Vzrok za suho oko je največkrat poškodovan ali prekinjen
solzni film (tj. tanek sloj na površini očesne sluznice). Do njegove prekinitve mestoma pride zaradi sprememb v njegovi sestavi, te so pa posledica tako zunanjih kot tudi notranjih (telesnih) dejavnikov. Ker zunanjih vplivov običajno ne moremo
bistveno spreminjati, se borimo proti težavam s suho očesno
sluznico simptomatsko. Na tržišču je veliko izdelkov za vlaženje očesa, nekateri so v obliki kapljic, nekateri so formulirani kot gel, z novejšimi tehnološkimi postopki pa so na trg poslali tudi pršila, s katerimi popršimo zaprto veko in na tak
način vlažimo očesno sluznico.
Kaj so bistvene lastnosti izdelkov za vlaženje oči in
kakšne so razlike med njimi?
•K
apljice za oči – uporabljamo najpogosteje. Običajno
zadostuje, da jih 4–5-krat dnevno apliciramo v obe očesi.
V enkratnem dajanju damo vedno 1–2 kapljici, več od
tega je preveč, saj naše oko ni sposobno sprejeti večje
količine tekočine in le-ta steče iz očesa.
• Geli za oči – zaradi svoje formulacije (gel je gostejši od
raztopine) se dlje časa zadržijo na sluznici očesa in zato
jih ni potrebno dajati tako pogosto kot kapljice;
običajno zadostuje dajanje 1–2-krat dnevno. Na sluznici
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
očesa naredijo tanek film – ta zapolni poškodovan
solzni film, ki je sicer na očesni sluznici, hkrati pa
preprečuje povečano izhlapevanje s površine očesa, tj.
njegovo sušenje.
• Pršila za oko – gre za pršila, ki vsebujejo liposome. Kot že
omenjeno, se nanesejo na zaprte očesne veke, ki jih
popršimo z razdalje 10 cm. Liposomi so majhni, okrogli
delčki, v katere lahko s tehnološkimi procesi
vgrajujemo različne učinkovine, med njimi tudi vlažilce
za očesno sluznico ali komponente solznega filma.
Liposomi, ki se ujamejo na rob očesne veke, se nato z
mežikanjem prenesejo na očesno sluznico, kjer tudi
delujejo, tako da izpopolnijo poškodovan oziroma
prekinjen solzni film.
Ste imeli v zadnjem tednu
občutek »peska v očeh«,
boleče oči ali zamegljen vid?
So vas vaše težave motile pri branju,
ob vožnji ali pri delu z računalnikom?
Nosite kontaktne leče? Da?
Verjetno imate suhe oči!
Vaše oči si zaslužijo najboljše.
Izberite Optive™!
Nova tehnologija umetnih solz
z dvojnim delovanjem.
Edine umetne solze, ki s pomočjo
osmoprotekcije ščitijo celice očesa!
Kapljice Optive™ lahko kupite v lekarnah.
Zastopnik za Allergan v Sloveniji je podjetje Ewopharma d.o.o., Cesta 24. junija 23, 1231 Ljubljana, tel: (0) 59 084 840
29
30 A k t ua l n o | Topel in suh zrak škoduje naši koži, očem in dihalom
vlaženje očesne sluznice
Učinkovina
Hialuronska kislina
Hipromeloza
Komponente naravnih solz
cmc (karboksimetilceluloza)
Sorbitol
Dekspantenol
Delovanje
Najpogosteje uporabljano tovrstno sredstvo; sicer naravna
komponenta očesne sluznice. Skupaj z vodo tvori stabilen gel,
ki veže tudi do 1000-krat več vode, kot je njena lastna količina.
Kemijsko – hidroksipropilmetilceluloza. Je vodotopni
celulozni derivat, ki veže vodo in pri tem tvori zaščitni film na
površini očesa.
Natrij, klorid, voda, kalcij, magnezij, kalij. Posnemajo učinek
naravnih solz in tako vlažijo oko.
Vodotopen derivat celuloze; tako kot hipromeloza nase veže
vodo in tako naredi zaščitni sloj na površini očesa.
Omogoča navzkrižno premreženje komponent solznega
filma, kar ponovno vzpostavi njegovo porušeno strukturo.
Veže vodo in deluje pomirjevalno.
Kaj pa vpliv suhega zraka na dihala?
Sluznica prekriva tudi celotna zgornja dihala – nos, žrelo
in sapnik – in vpliv toplega suhega zraka ima lahko neugodne učinke tudi tukaj. Pogosto zaznamo neprijeten pekoč
občutek na nosni sluznici, oteženo dihanje in draženje s posledično suhim kašljem. Nezadostno navlažena sluznica je
namreč bolj občutljiva na vse zunanje dražljaje in se tako
nanje tudi prekomerno odziva.
Prva stvar, ki jo v tem primeru lahko naredimo, da bi si
olajšali težave zaradi suhega zraka, je, da v telo vnašamo dovolj tekočine. Primerna rehidracija telesa nam lahko bistveno olajša vse do sedaj omenjene težave zaradi ogrevanega
zraka. Pomagamo si lahko tudi s sredstvi za vlaženje sluznic
dihal (nosne, ustne, žrelne), ki se uporabljajo lokalno. To so
navadno pršila z raztopino iz različnih komponent, ki zagotavljajo ustrezno vlažnost sluznic.
Na voljo so nam tudi različne vrste pastil, ki jih raztopimo v ustih, pri tem pa na površini sluznice nastane zaščitna
plast, ki mehansko ščiti sluznico pred zunanjimi dražljaji,
ki bi sicer sprožili suh kašelj.
Če povzamemo, je načinov za zagotavljanje ustrezne vlažnosti na sluznicah – tako očesni kot tudi sluznici ust in
žrela – več. Za lažjo preglednost so nekateri med njimi zbrani v zgornjih tabelah.
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
31
vlaženje sluznice zgornjih dihal
Pripravek
Delovanje
Je 0,9% raztopina natrijevega klorida v vodi; na sluznici
Izotonična raztopina
nadomesti izgubljeno vodo, natrij in klor.
Vsebuje več natrijevega klorida kot fiziološka raztopina in
Hipertonična raztopina
zato povzroči premik vode iz globljih plasti sluznice na njeno
površino, kar le-to navlaži.
Običajno sezamovo olje v obliki kapljic. Naredi zaščitno plast
Oljne raztopine
na površini sluznice, kar preprečuje izhlapevanje vode (tj.
izsuševanje sluznice).
Dekspantenol
Vlaži sluznico in sodeluje pri njeni obnovi.
Razen s pomočjo lokalnega vlaženja sluznic pa lahko za
lajšanje s suhim zrakom povzročenih težav ogromno naredimo sami tudi s tem, da vnesemo v telo dovolj tekočine in da
prostorih, v katerih se veliko zadržujemo, omogočamo kroženje zraka (torej poskrbimo za ustrezno prezračevanje) in če se
le da, v te prostore namestimo tudi ustrezne vlažilce zraka.
Na takšen način si lahko tudi v spremenljivih temperaturnih
razmerah v ozračju naredimo naše bivanje in počutje kar se
da udobno. ¶
32 N A Š A L E K A R N A Kako deluje
d e c e m b e r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Pogumno v mraz
Eva Esih Vrčkovnik, mag. farm.
O vitaminih in mineralih smo pisali in brali
že ničkolikokrat. Zakaj potem še en članek
na to temo? To sem vprašala tudi sama, ko
me je nova urednica prosila, da bi po
dolgem dolgem času spet nekaj napisala za
revijo. Pa saj to je tema, ki jo obvladaš, je
rekla. No, pa dajmo.
Ko sem začela pisati članek, sem ugotovila,
da nekaj stvari res vem in znam, nekaj jih
vem približno, zelo veliko pa sem že
pozabila. Zato mi ni preostalo drugega, kot
da vzamem v roke literaturo in osvežim
svoje znanje. Če se navežem na zgornje
vprašanje, je tukaj odgovor. Upam, da
boste, dragi bralci, z mojim povzetkom
osvežili svoje znanje in se potem lažje
odločili, kaj oziroma če sploh kaj od tega
potrebujete.
33
34 K a k o d e l u j e | Pogumno v mraz
Zakaj jih potrebujemo?
Vitamini so organske snovi, ki sodelujejo pri sintezi pomembnih snovi, ki jih telo uporablja za rast, razvoj, obnovo
tkiva, proizvodnjo energije, imunsko zaščito, torej za nemoteno delovanje celotnega telesnega sistema. Vsak ima v organizmu svojo vlogo in je zaradi tega nenadomestljiv.
Vitamini so ključ do našega zdravja
in dobrega počutja. Dnevne potrebe po vitaminih so sicer zelo majhne, vendar brez zadostne količine
lahko nastopijo številne težave.
Kje jih najdemo?
Človeško telo vitaminov in mineralov ne more zgraditi,
zato le z uravnoteženo in zdravo prehrano z dovolj svežega
sadja in zelenjave dnevno zaužijemo dovolj vitaminov in
mineralov.
Kadar je prehrana uravnotežena, vitaminska terapija ni
potrebna. Ker pa se danes zaradi različnih razlogov zelo
malo ljudi tako prehranjuje, je občasno jemanje vitaminski
pripravkov upravičeno.
Pomanjkanje
Pomanjkljiv vnos s hrano, zmanjšano vsrkavanje v telo ter
delno ali popolno pomanjkanje vitaminov in mineralov lahko povzročijo hude motnje presnove, poškodbe mnogih organov, pa tudi številne bolezni. Do pomanjkanja vitaminov ne
prihaja le v revnih deželah, kjer živijo v pomanjkanju hrane.
Pomanjkanje vitaminov je lahko prisotno tudi zato, ker hrana izgublja svojo pravo vrednost na poti od pridelovalca do trgovskih polic oziroma ker so lahko nekateri načini hitrega
pridelovanja vzrok za manjšo količino vitaminov v hrani.
Potrebe po vitaminih
Vitamine potrebujemo v vseh življenjskih obdobjih, še posebno v obdobju odraščanja. Pri jemanju vitaminov in mineralov ni treba eksperimentirati. Najbolje jih je jemati po priporočilu farmacevta ali zdravnika. Pomembno je, da jih
uživamo glede na svoje potrebe oziroma zdravstveno stanje.
Vsebnost vitaminov in mineralov običajno izražamo v
mednarodnih oz. internacionalnih enotah (oznaka i.e.) ali v
miligramih (mg) oziroma mikrogramih (µg). Potrebe po vitaminih strokovno imenujemo tudi priporočljive dnevne
potrebe (rda – recommended dietary allowance). Rda je količina določenega vitamina, ki zadosti dnevnim potrebam večine ljudi v določenem življenjskem obdobju in za določen
spol. Da lahko rečemo, da smo zadostili dnevno potrebo po
vitaminih, moramo zaužiti najmanj 400 gramov svežega
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
sadja in zelenjave. Za potrebe označevanja na prehranskih
izdelkih se uporabljajo vrednosti rdi (reference daily intake).
Rdi je vrednost, ki je priporočena za vse ljudi, ne glede na
spol in starost.
Razdelitev vitaminov in mineralov
Vitamini so organske spojine najrazličnejših struktur in
kemijskih lastnosti in so nujno potrebni za normalno delovanje človeškega organizma. Delimo jih na vitamine, topne
v vodi (vitamin c in vitamini b skupine), in vitamine, topne
v maščobah (vitamini a, d, e in k).
Minerali so anorganski kemijski elementi, nujni za tvorbo encimov, hormonov, beljakovin in ostalih pomembnih
snovi. Minerale, ki jih organizem potrebuje več kot sto miligramov, prištevamo k oligoelementom (kalcij, magnezij,
fluor, natrij, kalij, železo …), ostale pa k elementom v sledovih
(selen, baker, jod …).
35
36 K a k o d e l u j e | Pogumno v mraz
Kratek opis delovanja
Vitamin c – askorbinska kislina
Delovanje: vitamin c je pomemben antioksidant. Zmanjšuje oksidativne okvare dnk in beljakovin. Ljudje, ki jedo
veliko sadja in zelenjave, ki sta bogata vira vitamina c, manj
obolevajo za boleznimi srca in ožilja.
Naravni viri vitamina c: sveže sadje in zelenjava: agrumi,
jagodičje, zelena in listnata zelenjava, paradižnik, kivi, cvetača, brokoli, brstični ohrovt, pljuča, jetra.
Vitamini skupine b
Vitamini skupine b se po funkcijah in zgradbi zelo razlikujejo. V isti skupini so se znašli zgolj iz zgodovinskih razlogov, saj so vse izolirali iz kvasa in jeter.
Tiamin ali vitamin b1 sodeluje pri prebavi, predvsem ogljikovih hidratov. Skrbi za normalno delovanje živčnega sistema, mišic in srca.
Riboflavin ali vitamin b2 je koristen za zdravo kožo, nohte
in lase.
Nikotinska kislina ali vitamin b3 je potreben za nastanek
spolnih hormonov, za normalno delovanje živčnega sistema
in možganov.
Pantotenska kislina ali vitamin b5 je sestavni del koencima
a in sodeluje pri presnovi maščob in ogljikovih hidratov.
Vitamin b6 je pomemben za presnovo aminokislin, uravnava tudi delovanje hormonov. Telo ga potrebuje za tvorbo
protiteles in rdečih krvničk.
Biotin sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in
nekaterih aminokislin.
Vitamin b12 je koencim v biokemičnih reakcijah. Če ga v
telesu ni dovolj, lahko pride do megaloblastne makrocitne
anemije.
Vitamin b9 je že v osnovi potreben za plodnost moških in
žensk in je ključnega pomena pri razvoju zarodka in rasti ploda. V hrani se nahaja v obliki folatov, ki so topni v vodi in zelo
občutljivi na svetlobo in toploto. Med pripravo hrane se velik
del folatov uniči, hkrati pa se folati slabo absorbirajo iz črevesja. Folna kislina pa je sintetična oblika vitamina b9, ki je sestavina prehranskih dopolnil. Njena prednost je v tem, da jo
organizem lažje vsrka in izkoristi kot folate.
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
Vitamin A (retinol)
Delovanje: Vitamin a je v maščobah topen vitamin, v telesu deluje lokalno in sistemsko. Potreben je pri razmnoževanju, za nastanek posteljice in razvoj zarodka, sodeluje v
sintezi vidnega pigmenta, pri razvoju kosti in okostja. Pomemben je v preventivi kardiovaskularnih in malignih bolezni, spodbuja delovanje imunskega sistema, preprečuje lomljenje las in nohtov, pri zunanji uporabi pomaga pri
zdravljenju mozoljev in odstranjevanju starostnih peg.
Naravni viri: ribje olje, jetra, korenje, paradižnik, temnozelena in rumena zelenjava, rumeno sadje, jajca, mleko in
mlečni izdelki.
Medis, d.o.o.,
Brnčičeva 1, Ljubljana
37
38 K a k o d e l u j e | Pogumno v mraz
Z
imske temperature ki smo jim
izpostavljeni, za zdravega in
primerno hranjenega človeka ne
predstavljajo težav. Slaba prehrana
in utrujenost pa oslabita imunski
sistem, tako da se telo ne more več
uspešno braniti niti pred sicer
relativno nenevarnimi okužbami.
Vitaminsko bogata hrana, dovolj
počitka in zmerna telesna aktivnost
so najenostavnejše zagotovilo, da
vam bolezen ne bo pokvarila
zimskih užitkov.
Vitamin D (kalciferol)
Delovanje: vitamin d je v maščobah topen vitamin. Pospeši vsrkavanje kalcija in fosforja v črevesju ter uravnava
ravnovesje med njima pri nalaganju v kosteh.
Naravni viri: ribje olje, sardine, losos, tuna, mleko in
mlečni izdelki.
Nove smernice (Nove smernice za
prehrano zdravih dojenčkov so pripravili strokovnjaki iz cele Slovenije) glede
dodajanja vitamina d otrokom: vitamin d po novem priporočamo dodajati dojenčku že po prvem tednu
po rojstvu. Odmerek je 400 internacionalnih enot (i.e.) dnevno.
Vitamin E – tokoferol
Delovanje: vitamin e je v maščobah topen vitamin. Shranjuje se pretežno v celičnih membranah in je ključnega pomena za normalno celično presnovo. Je najpomembnejši antioksidant, topen v maščobah. Kot »lovilec prostih
radikalov« ščiti pred poškodbami celične membrane. Ščiti
pred stanji, ki jih povzroča oksidativna obremenitev, to so
staranje, artritis, rak, srčno-žilna obolenja in okužbe.
Naravni viri: rastlinska olja, zlasti olje žitnih kalčkov,
sončnično olje in semena, olje iz koruznih kalčkov, mandlji,
arašidi, jajca, brstični ohrovt, listnata zelenjava, špinača, rastlinska olja, polnovredna žita.
Vitamin K
Delovanje: sodeluje pri strjevanju krvi.
Naravni viri: listnata zelena zelenjava, brokoli, cvetača,
jogurt, jajčni rumenjak, sojino olje, ribje olje.
Kar krepko smo že zakorakali v čas prehladov, gripe, virusov, bakterij in ostalih nesramnosti, ki nam lahko za kakšen teden zagrenijo življenje. Tudi kratki dnevi ne vplivajo
ravno blagodejno na našo dušo in telo. Potem so tukaj še
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
stresna služba, otroci, aktivnosti in še kaj. Želimo si, da bi
zmogli vse, bili prisotni vsepovsod, nihče pa si ne želi nahoda, glavobola, vročine ali česa hujšega. Vse več nas posega po
raznih zdravilih in prehranskih dopolnilih za povečanje
odpornosti in dodatno energijo, mednje spadajo tudi vitaminski in mineralni pripravki v različnih oblikah. Pri nenadzorovanem jemanju obstaja nevarnost hipervitaminoze,
zato je vitamine dobro jemati po priporočilu zdravnika ali
farmacevta. Dobro je izbirati pripravke priznanih proizvajalcev, ker so ti izdelki rezultat dokumentiranega, večletnega razvoja. Strog nadzor njihove proizvodnje in upoštevanje
predpisanih farmacevtskih standardov omogočata njihovo
varno uporabo. Praviloma izbiramo izdelke, ki ne vsebujejo
umetnih barvil, okusov in konzervansov. Preveriti moramo
rok uporabnosti, ker se tudi v zaprtih stekleničkah po izteku roka uporabnosti vitaminska vrednost izdelka izgubi. ¶
39
40 N A Š A L E K A R N A Kako
zdraviti
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
Astmo danes
uspešno zdravimo
prof. dr. Ema Mušič, dr. med., spec. internistka, Bolnišnica Golnik
Astma je kronično vnetje dihalnih poti od sapnika do
najmanjših bronhiolov, ki so vhod v področje pljučnih
mešičkov. Stalno vnetje bronhiolov onemogoča prost
dostop vdihanega zraka do pljučnih mešičkov, saj se
premer teh dihalnih poti zoži, in to tem bolj, čim
intenzivneje je vneta sluznica.
41
42 K a k o z d r av i t i | Astmo danes uspešno zdravimo
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
N
asprotno pa zožitve ni, kadar je
vnetje umirjeno in ne povzroča
zadebelitev bronhialne sluznice.
Na vnetje se refleksno odzovejo
tudi gladke mišice v bronhialni steni, ki se
pri pojačanju vnetja ali ob določenih snoveh
v vdihanem zraku skrčijo. Vneta bronhialna
sluznica je tudi preveč vzdražljiva na različne provokacije, kot so: alergeni v zraku, mrzel zrak, cigaretni dim, virusi, megla, telesni
napor ... V takih okoliščinah se razvije oživitev astmatskega vnetja. Živčni končiči v sluznici se vzburijo, bronhiji se refleksno zožijo. V vneti sluznici, ki oteče, pa nastajajo
sluz in vnetni produkti, kar povzroči astmatske napade dušenja in kašlja. V vnetju
nastajajo tudi snovi, ki kot posredniki sprožijo krč gladkih mišic v bronhialni steni. Po
zoženih dihalnih poteh se zrak le s težavo
prebija, kar se kaže kot dihanje s piskanjem,
otežen in piskajoč je zlasti izdih.
Bolnik v astmatični aktivnosti torej težko diha, kašlja, ima občutek tesnobe v prsih
in diha s slišnim piskanjem. Na srečo je danes mogoče astmo preprečevati in zdraviti s
sodobnimi zdravili. Še en dejavnik dobre
napovedi je: pojavi aktivne astme so v napadih, v časovno omejenih poslabšanjih, kar z
zdravili zaustavimo, novo poslabšanje pa
lahko z bazičnimi protivnetnimi zdravili
uspešno preprečujemo.
Kdo je kandidat za astmo?
Pogosto imajo astmo tudi sorodniki, torej
je dedni dejavnik pomemben. Prav tako pod
dednost uvrščamo alergije na inhalacijske in
prehranske alergene ter na zdravila. Posamično je dedno pogojena tudi sama bronhialna
prevzdražljivost. V določenih poklicih se vdihavajo snovi, ki so poklicni alergeni, nespecifični dražilci dihal, kjer je kritičen prah ali
kemikalije. Neredko je bronhialna prevzdražljivost prebujena med virusnim prehladom,
kar traja še do 3 mesece po takem prehladu,
prehlajena oseba kar ne neha kašljati in stanje
zaustavimo le z zdravljenjem kot pri astmi.
Kašelj je pogosto dolgo neprepoznan simptom astme.
Vse pogostejši so primeri kroničnega kašlja in
simptomov astme ob refluksni bolezni želodca ali požiralnika.
Astmo ima 6–10 % odraslih. Aktivirajo jo
lahko tudi pozitivna in negativna čustva oz.
stres. Danes govorimo o različnih oblikah
astme v različnih starostih in vzroki za reaktivacijo astme so zelo raznoliki. Pravimo, da
je astma heterogeni sindrom, ki ga razvrščamo v podtipe: alergijska astma, nealergijska
astma, ki se začenja pri odraslih, poklicna astma, astma pri debelosti, celo astmo z začetkom po meni opredeljujemo danes kot poseben podtip astme. Poleg dednih dejavnikov
in nagnjenosti k alergijam imajo pomembno
vlogo za njen razvoj in aktivnost dejavniki
okolja: domačega, poklicnega, splošnega okolja in vremena. V domačem okolju so lahko
sprožilni dejavnik domače živali, pršice, ščurki, plesni, na kar postanemo pozorni ob značilnostih alergijske astme, alergena pa dolgo
nismo odkrili.
Kako astmo dokažemo?
Diagnostika je zelo enostavna. Pozorni
moramo biti na epizode kašlja, na kroničen
kašelj neznanega vzroka, na kašelj sredi noči
in zgodaj zjutraj, ki ga spremlja težko dihanje
s piskanjem v pljučih. V družini so neredko še
drugi člani z astmo, bolezni v otroštvu so pogosti bronhitisi ali pa že kar otroška astma.
Ob teh dejstvih obvezno uporabimo spirometrijo, večkrat, po možnosti ob simptomih. Če
so simptomi sumljivi, spirometrija pa ne prikaže obstrukcije v bronhijih, uporabimo provokacijski test z metaholinim, med katerim se
takoj razvije obstrukcija in jo zatem odpravimo z olajševalnim zdravilom, ki deluje takoj.
Dobili pa smo podatek o prevzdražljivih
bronhijih, kar je značilno za astmo in še za nekaj drugih stanj. S spirometrijo pri obstrukciji
v bronhijih izmerimo zmanjšan volumen zraka v začetnem delu izdiha, kar je večinoma
kazalec astme, če so drugi merjeni volumni
normalni. So pa tudi manj tipični primeri astme, ko je spirometija normalna, bolnik pa
kronično kašlja – to je »astma s kašljem«. Spirometrija pomaga tudi k razločevanju med
astmo in kopb, saj je obstrukcija pri blagi do
srednje težki astmi reverzibilna, pri kopb pa
ne. Reverzibilnosti pa ni tudi pri najtežjih
oblikah kronično aktivne astme. Dinamiko
astme zasledujemo z merilcem pef, to je merilec maksimalnega pretoka zraka v silovitem
izdihu, ki ga imajo bolniki tudi doma, in rezultatom meritev prilagajamo terapijo. Pri veliki spremenljivosti merilnih rezultatov moramo terapijo intenzivirati. Na aktivnost
vnetja v bronhijih kaže tudi vsebnost dušikovega oksida v izdihanem zraku. Merilec zanj
je enostaven. Povečana količina dušikovega
oksida v izdihu pa ni le kazalec astme, ampak
tudi drugih vnetij v pljučih.
Alergološki testi
Pri vsaki odkriti astmi so na mestu kožni
testi s standardno serijo alergenov, morda še
testi z alergeni v poklicu in z nekaj specifičnimi alergeni, ki jih lahko bolnik izpostavlja kot
verjetne sprožilne dejavnike simptomov astme. Rezultate kožnih testov vrednotimo le v
povezavi s kliničnimi opažanji, pripovedjo
43
Astma in sodoben način življenja
Z ustreznim zdravljenjem se lahko napredovanje astme spremlja in dosega dobro stopnjo urejenosti. Pri
tem sta ključna dobro sodelovanje z zdravnikom in
obveščenost javnosti. Kako prepoznati simptome in
kdaj je največja verjetnost njenega pojava? Ali je priporočljivo iskati vzroke v dednih zapisih? Ali se lahko
s prepoznim ukrepanjem njeno napredovanje poslabša? Kaj lahko storite sami, da si olajšate težave, povezane z astmo? Kdaj je priporočljivo obiskati zdravnika
in kakšne so spremembe, ki jih astma vnese v življenje posameznika? O tem in še drugih vprašanjih lahko
prebirate na spletnem zdravstvenem forumu Astma
in druge pljučne bolezni. Obiščite ga, preverite urejenost astme in povprašajte za strokovno mnenje strokovnjakov bolnišnice Golnik.
Več preberite na www.med.over.net.
bolnika in testi pljučne funkcije. Samo pozitiven kožni test za neke alergene še ne pomeni
astme. Pri domnevnih poklicnih alergenih izvedemo tudi specifične provokacijske teste z
vdihavanjem in meritvami – spirometrijo.
Astma ali kopb?
Če bronhialno obstrukcijo odpravimo z
olajševalnim pršilom dihanja in to izmerimo,
gre verjetneje za astmo. Nasprotno pa obstrukcija ni popolnoma reverzibilna pri kopb,
kjer gre največkrat za kadilca. Bolj kompleksno je razločevanje med tema boleznima pri
starejših, kjer se prepleta več bolezni, tudi že
srčno popuščanje, še vedno je možna novo
odkrita alergija, morda na zdravila, prisotne
pa so tudi starostne spremembe v strukturi in
funkciji pljuč in prsnega koša. Simptomi
kopb, večinoma pri kadilcih, se pojavljajo zjutraj, ko bolnik vstane, pri astmi pa je to že sredi noči in podnevi v kritičnih okoljih. V izpljunku pri astmi so pomnoženi eozinofilci,
pri kopb pa nevtrofilci. Izdihani dušikov
oksid je v večjih količinah predvsem pri astmi.
44 K a k o z d r av i t i | Astmo danes uspešno zdravimo
Alergijski rinitis in astma
Nad 20 % prebivalstva ima alergijski rinitis in kar pri do 40 % teh ljudi se bo razvila v
nekaj letih tudi astma. Tako je spomladanski
nahod, ki traja nekaj tednov in nato nanj pozabimo, lahko napovednik astme, če rinitisa
nismo uspešno in sodobno zdravili. Z zdravljenjem alergije v nosu namreč preprečimo
nov alergijski proces nekaj nižje v dihalnih
poteh. Nekateri menijo, da se z nastopom astme spremeni etaža alergije, bolj sprejemljivo
pa je dejstvo, da je alergija vselej po več sistemih telesa navzoče imunsko vzburjenje in se
le bolj občutena alergija po regijah nekoliko
menja. V odrasli dobi ima okrog 80 % bolnikov z astmo tudi rinitis in zdraviti moramo
oba, še bolj primerno pa je, da že sam rinitis
radikalno preprečujemo in zdravimo. Možni
so trije načini: izogibanje alergenom, zdravila
in specifična imunoterapija, ki je najuspešnejša ter edina vzročna terapija. Strokovnjaki
Svetovne zdravstvene organizacije že nad 10 let
raziskujejo alergijski rinitis in njegovo vlogo
pri astmi, o čemer nastajajo znani dokumenti
in priporočila aria (Allergic Rhinitis and its
Impact on Asthma). Predzadnja obnova priporočil je bila leta 2008, zadnja pa letos. V njih
opozarjajo, da je alergijski rinitis izredno pomembna in pogosta bolezen dihal, ki zmanjšuje kvaliteto življenja ter sposobnost za delo
in učenje. Zdravljenje je strokovno in ekonomsko odgovorno, saj zanemarjanje rinitisa
lahko vodi v razvoj astme z novimi zdravstvenimi in ekonomskimi problemi.
Zdravljenje astme in izobraževanje bolnika
Astmo uspešno zdravimo, če sta zdravnik in astmatik v sožitju in skupaj spremljata spreminjajoče se aktivnosti astme. Prva
zdravnikova naloga je vzgoja bolnika o naravi bolezni, predvsem pa tudi, da z bolnikom izdelata program samozdravljenja astme. Zdravljenje astme mora biti redno, tako
dosežemo popolno ali vsaj delno urejeno
astmo, to je stanje brez ali z malo simptomi.
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
Rinitis ima do 20 % ljudi, astmo pa do 10 % ljudi.
Bolezni sta povezani. Možnosti zdravljenja
obeh so danes optimalne, tako da že z zdravljenjem rinitisa preprečujemo kasnejši nastop astme. Astmo lahko preprečujemo in v poslabšanjih olajšujemo. Nikoli ni preveč povezav med
zdravnikom, drugim zdravstvenim osebjem in
bolnikom, saj medsebojno poučevanje, svetovanje in inštrukcije o rabi sodobnih zdravil omogočajo, da oseba z astmo živi kot zdrav človek
brez znakov aktivnosti astme.
Bolnik naj bo poučen: kaj pomeni urejena,
neaktivna astma, ko je terapija minimalna;
kaj so znaki za še sprejemljivo stanje z nekaj
dodane terapije; kdaj je astma v kliničnem
poslabšanju, ko je potrebno terapijo okrepiti. Bolnik naj ob kazalcih poslabšanja astme
obišče zdravnika. Najpogostejši dejavniki
poslabšanja astme so alergeni, okužbe dihal,
izpostavljenost dražilcem v zraku, rinitis in
kronično vnetje obnosnih votlin, refluksna
bolezen želodca/požiralnika, intoleranca za
nekatera zdravila (aspirin, analgetiki), pa
tudi opustitev vzdrževalne bazalne terapije.
Zdravila za astmo delimo na preprečevalce in olajševalce. Prvi delujejo proti astmatskemu vnetju v bronhijih, to so glukokortikoidi za vdihavanje. Njihovega učinka
bolnik ne čuti takoj, ampak na daljši rok ne
doživi poslabšanja astme. Inhalirati jih je
potrebno stalno in dolgotrajno, le dozo spreminjamo. Zadržanost do inhaliranih glukokortikoidov je odveč, če se njihovo vključevanje v terapijo in doziranje izvajata
racionalno in prilagojeno posameznemu
tipu in aktivnosti astme. Teh zdravil bolnik
brez posveta z zdravnikom naj ne bi nikoli
opustil. Olajševalci pa sproščajo priprtje
bronhijev občutno, nekateri takoj, drugi počasi z delovanjem 12 ali celo 24 ur. Taki so
β2 simpatikomimetiki s takojšnjim in drugi
s podaljšanim delovanjem. Oboja zdravila
so v obliki različnih pršil in prašnih aerosolov, o pravilni rabi katerih naj bo bolnik po-
učen. Protivnetna zdravila so tudi v obliki
tablet. Med olajševalci so najučinkovitejši
kratko in takoj delujoči β2 simpatikomimetiki. Še vedno so med njimi danes manj aktualni teofilini, ki dobivajo že svoje naslednike. Olajševalci so tudi antiholinergiki v
pršilih, vendar je njihova raba pri astmi
manj pogosta kot pri kopb. Obstajajo pa
tudi njihove kombinacije z β2 simpatikomimetiki, ki pa so v rabi kot olajševalci astme.
Kombinacij vdihanih glukokortikoidov z
olajševalci je več vrst in zdravnik odloči,
kdaj so na mestu posamezni pripravki, kdaj
pa kombinirani za določeno aktivnost astme. Najpomembnejši je plan za bolnika, sledenje bronhialne obstrukcije z meritvami
in prilagajanje terapije rezultatom in bolnikovemu počutju. V najtežjih stopnjah poslabšanja astme vključimo za nekaj dni tudi
45
glukokortikoide v tabletah ali injekcijah,
kar pa opustimo, ko je ogrožajoča stopnja
obstrukcije v bronhijih obvladana. Dolgotrajni terapiji s sistemskimi glukokortikoidi
se izogibamo. ¶
Slovar Naše lekarne
Spirometrija - merjenje volumnov zraka v
dihalnih poteh pri dihanju
Reaktivacija astme - ponovitev težav z astmo
Prevzdražljivost bronhov - pojav kašlja in
priprtja bronhov po vdihavanju določene
snovi ali med virusnim prehladom
Nevtrofilci, eozinofilci - posebne oblike
levkocitov, ki se pojavijo v vneti sluznici
in v krvi
Vabimo vas, da obiš~ete novo spletno stran
www.revmatoidni-artritis.si
S pomo~jo slovenskih revmatologov in drugih strokovnjakov smo zbrali številne
uporabne informacije o revmatoidnem artritisu za bolnike, svojce in širšo javnost.
Menimo, da se dobro pou~en bolnik lažje soo~a z boleznijo, bolje razume svojo
vlogo pri zdravljenju in tako kakovostneje živi. Hkrati je z informiranostjo svojcev in
osveš~enostjo širše javnosti bolnik bolje razumljen.
Del vsebin je namenjen tudi zdravstvenim delavcem, kjer se je za dostop do vsebin
potrebno registrirati z izpolnitvijo enostavnega elektronskega obrazca.
Veselimo se vašega obiska!
Roche farmacevtska družba d.o.o., Vodovodna cesta 109, 1000 Ljubljana, www.roche.si
46 N A Š A L E K A R N A d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
Medicinsko
zrcalo
Bolezni prostate –
moške težave
prof. dr. Andrej Kmetec, dr. med., Klinični oddelek za urologijo ukc
Prostata je moška spolna žleza, ki leži pod sečnim mehurjem in
obdaja začetni del sečnice. Ob spolni zrelosti moškega, to je
nekako med 20. in 30. letom, tehta okoli 20 gramov in spominja
po velikosti in obliki na divji kostanj. Izloča tekočino, v kateri so
snovi, ki varujejo, prehranjujejo in omogočajo gibljivost semenčic.
Izločki prostate, ki se izločajo v sečnico ob semenskih izvodilih,
predstavljajo 30 % količine semenske tekočine in ne pridejo v
krvni obtok, razen pri oboleli žlezi, ki lahko prepušča nekatere
snovi v kri. Po 40., zlasti pa po 50. letu pa se lahko začne
razraščanje žleznega tkiva ob sečnici, ki onemogoča uriniranje in
odtok seča iz mehurja. Pravimo, da gre za benigno povečanje
prostate, ki je lahko raznih stopenj in se lahko pojavi skoraj pri
polovici moških, vendar bo le četrtina moških v določenem
obdobju potrebovala zdravljenje.
47
48 M e d i c i n s k o z r calo | Bolezni prostate — moške težave
O
b prvem stiku z bolnikom je potreben temeljit in odprt pogovor, saj bolniki lahko težave zmanjšujejo ali jih
pripisujejo predvsem starosti. Za učinkovito zdravljenje bolezni sta zgodnje odkrivanje in čimprejšnje zdravljenje
ključnega pomena, zato so smiselni preventivni pregledi že po 40. letu.
T
ežave, ki jih povzroča prostata, nastopijo postopoma, curek seča je vse tanjši, tudi uriniranje traja dalj
časa in na koncu seč le še kaplja. Ker se stena mehurja zaradi napora vse bolj debeli, postane bolj vzdražljiv, tiščanje na vodo je bolj pogosto, pojavi se nezadržen
pritisk na vodo ali tudi pekoč seč pri uriniranju. Z napredovanjem bolezni se urin nabira v mehurju, pride do okužbe,
nastanka sečnih kamnov in popolne zapore sečne poti. Pogosto se ti znaki med seboj prepletajo, odvisno od teže bolezni. Znake lahko natančneje opredelimo s pomočjo posebnega vprašalnika (ipss-vprašalnik), ki ga moški izpolni.
Katere preiskave so potrebne pri težavah z uriniranjem?
Ob prvem stiku z bolnikom je potreben temeljit in odprt
pogovor, saj bolniki lahko težave zmanjšujejo ali jih pripisujejo predvsem starosti. Za natančnejšo opredelitev težav
uporabljamo mednarodni vprašalnik, imenovan ipss, ki
točkuje odgovore in na podlagi seštevka točk lahko oceni-
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
mo težo bolezni, pa tudi kakovost življenja. Druga preiskava
je otipanje velikosti prostate z digitorektalnim pregledom.
Ocenimo velikost žleze, čvrstost, pa tudi morebitne zatrdline v tkivu, ki bi lahko pomenile prisotnost rakavega tkiva.
Naslednja preiskava je določitev psa (prostatični specifični
antigen) v krvi. To je beljakovina, ki jo izloča prostata in je
prisotna v njenem izločku, v krvi pa se ne pojavlja, razen pri
oboleli prostati. Pri povišanih vrednostih psa, zlasti nad
3 ng/ml, moramo biti pozorni, ker je mogoče, da gre za skrit
rak prostate, ki ga tudi pri tipanju prostate ne začutimo. Poleg teh preiskav priporočamo še določanje elektrolitov, sečnine in kreatinina v krvi ter pregled seča zaradi morebitne
okužbe sečil. Vedno je priporočljiva tudi ultrazvočna preiskava trebušnih organov in sečil, s katero ugotavljamo velikost prostate, zastajanje seča v mehurju ali spremembe na
ledvicah. Vse to so predvsem prve preiskave, kasneje pa lahko urolog oceni, da so potrebne še razne dodatne preiskave,
kot je odvzem tkiva prostate z ultrazvočno vodeno biopsijo
pri sumu na raka v žlezi ali dodatne preiskave, ki pokažejo
razširjenost in napredovanje bolezni ali pa okvare, ki jih
povzroča zastoj seča v sečilih.
Katere bolezni se pojavljajo v prostati?
Nekatere bolezni se pojavijo že v mlajših letih, druge pa v
kasnejšem obdobju življenja. Med 40. in 50. letom sta značilni
zlasti dve, to je vnetje prostate in zožitev ali skleroza notranjega izhoda iz mehurja, imenovana tudi Marionova bolezen.
Vnetje prostate ali prostatitis se kaže z bolečinami v presredku in spodnjem delu trebuha ter zlasti znaki draženja ali tudi zapore seča. Lahko poteka kot akutno ali kronično bakterijsko vnetje, kot kronično nebakterijsko vnetje
in sindrom kronične medenične bolečine. Le v 5 % do 10 %
lahko dokažemo bakterije, v zadnjih letih predvsem okužbo
s klamidijo, sicer pa ostane pogosto vzrok nepojasnjen. Bolezen zdravimo z antibiotiki, dodamo še protibolečinska zdravila, zaviralce adrenergičnih receptorjev, ugodno delujejo
tudi zaviralci 5 alfa reduktaze. Pogosti, ponavljajoči se prostatitis, ki preide v kronično, zlasti nebakterijsko obliko, lahko
povzroča tudi motnje erekcije, včasih tudi ejakulacije, predvsem pa zmanjša oploditveno sposobnost, ker poslabša dozorevanje in gibljivost semenčic.
P
ri diagnosticiranju težav s
prostato je priporočljiva
ultrazvočna preiskava trebušnih
organov in sečil, s katero
ugotavljamo velikost prostate,
zastajanje seča v mehurju ali
spremembe na ledvicah.
49
50 M e d i c i n s k o z r calo | Bolezni prostate — moške težave
Zoženje ali skleroza vratu mehurja je druga bolezen prostate, ki se pojavi v srednjih letih. Prostata sama je
lahko normalne velikosti, čeprav so težave pri uriniranju
podobne kot pri povečani prostati. Vzrok bolezni je povečana napetost in skrčenje gladkih mišic na vratu mehurja, ki
prepletajo tudi žlezo. Pod vplivom povečane aktivnosti simpatičnega živčevja so mišice trajno skrčene, pri praznjenju
mehurja pa se vrat ne odpira, zato se pojavijo motnje v odtekanju seča. Pri zdravljenju predpisujemo predvsem zaviralce
adrenergičnih receptorjev alfa, ki sprostijo gladke mišice, če
pa je zaradi trajnega krča mišic že nastalo vezivno tkivo, pa
je za olajšanje težav potreben kirurški poseg.
30 milijonov Evropejcev ima benigno hipertrofijo
Benigna hipertrofija je po 50. letu najpogostejša bolezen
prostate. Pri njej pride do razraščanja žleznega tkiva v notranjem delu žleze, ki ovira pretok seča iz mehurja. Pojavijo se
značilni znaki, kot je nepopolno praznjenje mehurja in tanek
ter obotavljiv začetek uriniranja. Za bolezen je značilno, da
počasi napreduje, je torej kronična. Poleg starosti moškega so
dejavniki tveganja za napredovanje bolezni še velikost žleze
več kot 30 ml in vrednosti psa, višje kot 1,4 ng/ml. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima to bolezen okoli 30
milijonov moških v Evropi. V preteklosti so bile operacije
prostate najbolj pogost način zdravljenja, danes pa imamo na
voljo učinkovita zdravila, to so zaviralci encima 5 alfa reduktaze, ki zmanjšajo velikost žleze vsaj za 25 %, izboljšajo težave
pri uriniranju in zmanjšajo možnost zapletov, kot sta nenadna zapora seča ali možnost, da bo potreben kirurški poseg.
Še boljši učinek dosežemo, če pri zdravljenju dodamo poleg
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
Ne spreglejte prvih znakov težav s prostato
Združenje urologov Slovenije je 19. novembra na
Prešernovem trgu v Ljubljani postavilo ogromen
model prostate (slika na sosednji strani), ki so ga
nato razstavili še v Mariboru, v naslednjem letu
pa bo na ogled tudi v vseh ostalih večjih mestih
po Sloveniji. S to akcijo želijo povečati stopnjo
ozaveščenosti o zdravju in boleznih prostate.
Urologi namreč opozarjajo, da je v Sloveniji stopnja ozaveščenosti o skrbi za zdravje prostate
nizka, stopnja obolevanja pa relativno visoka.
Istega dne so na novinarski konferenci poudarili, da je moškim zelo neprijetno iti k zdravniku zaradi težav, povezanih s prostato, navadno
jih k zdravniku pospremijo ženske. Vendar je
prav pri boleznih prostate po besedah prof. dr.
Andreja Kmetca s Kliničnega oddelka za urologijo v ukc Ljubljana preventivna skrb izredno
pomembna. »Na srečo le ugotavljamo boljšo
51
ozaveščenost, saj je zelo porasel delež bolnikov,
pri katerih je rak omejen samo na prostato, trenutno je delež okoli 70 %,« pravi Kmetec. Prim.
mag. Igor Bizjak, predstojnik Oddelka za urologijo v Splošni bolnišnici Celje, posebej poziva
mlade moške, naj pozabijo na mit, da se težave s prostato pojavijo šele v starosti, in naj
bodo pozorni na znake bolezni prostate. Skupaj so opozorili tudi na pomen pogostejših
preventivnih pregledov.
Novinarske konference se je udeležil tudi Franci Gorjanc, ki se že od svojega 55. leta sooča s
težavami s prostato. Trpel je zaradi stranskih
učinkov zdravil in šele po zamenjavi urologa in
drugih zdravilih je začel živeti normalno. Dodal
je, da je k temu verjetno veliko prispevalo tudi
dejstvo, da je po upokojitvi začel bolje skrbeti
za svoje zdravje. (sš)
teh zdravil še zaviralce adrenergičnih receptorjev alfa. Kombinacija obeh zdravil, to je zaviralcev encima 5 alfa reduktaze
in zaviralcev adrenergičnih receptorjev alfa, se je pokazala za
bolj učinkovito kot posamezno zdravilo posebej in govorimo
o sinergističnem učinku obeh zdravil. Zato je prišlo na trg in
tudi v naše lekarne zdravilo, ki vsebuje kombinacijo obeh
zdravil v eni kapsuli, kar poenostavi in izboljša učinkovitost
zdravljenja benigne hipertrofije prostate. Seveda pa zdravljenje, zlasti če bolnik ne jemlje zdravil redno in dalj časa, ni
učinkovito, prav tako ne, če je prišel na pregled prepozno, ko
je že prišlo do nenadne zapore seča z okužbo seča v mehurju,
kjer se lahko naredijo tudi kamni. V takih primerih je še vedno potreben kirurški poseg, ki ga izvedemo navadno endoskopsko skozi sečno cev, kamne pa podrobimo.
Z današnjim sodobnim pristopom v diagnostiki in zdravljenju benigne hipertrofije prostate je bilo potrebno tudi
uveljaviti ustrezne smernice in kriterije za odkrivanje in
uspešno zdravljenje bolnikov, predvsem z namenom, da se
poenoti odkrivanje in zdravljenje bolezni po vsej državi.
Skoraj 900 novih rakov na prostati letno
Rak prostate je bolezen, katere pojavnost se letno povečuje, saj ga najdemo skoraj pri 900 moških v Sloveniji vsako leto.
Na srečo najdemo že v več kot 70 % rak, ki je omejen samo na
žlezo, torej v zgodnjem stanju. Opažamo pa, da se starostna
doba, ko se bolezen lahko pojavi, vse bolj niža, ravno zato
Skoraj
vedno
5
Pogostost - Kolikokrat v zadnjem mesecu ste morali
ponovno urinirati manj kot dve uri po prejšnjem uriniranju?
0
1
2
3
4
5
Prekinitve - Kolikokrat v zadnjem mesecu ste ugotovili,
da se je curek urina ustavil, potem pa ste večkrat ponovno
začeli urinirati?
0
1
2
3
4
5
Nuja - Kako težko ste v zadnjem mesecu zadrževali urin?
0
1
2
3
4
5
Šibek curek - Kolikokrat v zadnjem mesecu ste imeli šibek
curek urina?
0
1
2
3
4
5
0
1
2
3
4
5
Enkrat
Dvakrat
Napor - Kolikokrat v zadnjem mesecu ste morali potiskati
ali se naprezati, da ste začeli urinirati?
Nokturija - Kolikokrat povprečno na
noč se zbudite zaradi potrebe po
uriniranju?
0
1
2
3
4
Vaš rezultat
Več kot pri
polovici uriniranj
4
Pet- ali
večkrat
Približno pri
polovici uriniranj
3
Štirikrat
Manj kot pri
polovici uriniranj
2
Trikrat
Manj kot enkrat
na pet uriniranj
1
5
Skupni rezultat: 0-7: blago izraženi simptomi, 8-19: zmerno izraženi simptomi, 20-35: hudo izraženi simptomi.
Mednarodni vprašalnik IPSS: Priredilo Združenje urologov Slovenije, December 2009
Objavo vprašalnika omogočilo podjetje GlaxoSmithKline.
3
Grozno
2
Nesrečno
1
Večinoma
nezadovoljno
0
Mešani občutki
Kako bi se počutili, če bi morali preostanek
življenja živeti s sedanjim stanjem uriniranja?
približno v enaki meri
zadovoljen in nezadovoljen
Kakovost življenja
in težave z uriniranjem
Zmerno zadovoljno
Skupni rezultat vprašalnika IPSS
Zadovoljno
Kaj lahko stori moški zase in za preprečevanje bolezni?
Na prvem mestu je predvsem zavest, da so tudi za moškega priporočljivi preventivni pregledi, zlasti po 50. letu življenja. Zgodnje odkrivanje bolezni prostate, tako benignega
povečanja kot raka prostate, omogoča uspešno zdravljenje
in ozdravljenje. Zavedati se moramo, da s staranjem narašča
tveganje za pojav bolezni, na kar seveda ne moremo vplivati.
Poleg zgodnjih preventivnih pregledov priporočamo opuščanje nezdravih navad, aktivno življenje, športno udejstvovanje z veliko gibanja v naravi in uživanje zdrave prehrane,
v kateri je več zelenjave, zlasti stročnic, in manj mesa. ¶
Datum:
0
Nepopolno izpraznjenje - Kolikokrat v zadnjem mesecu
ste imeli občutek nepopolno izpraznjenega mehurja po
uriniranju?
53
Ime:
Nikoli
Moškim svetujemo, naj
izpolnijo vprašalnik na desni
strani. V primeru rezultata,
višjega od 8, se posvetujte z
zdravnikom.
Mednarodni vprašalnik
o simptomih prostate (IPSS)
Nikoli
Z
godnje odkrivanje bolezni
prostate, tako benignega
povečanja kot raka prostate,
omogoča uspešno zdravljenje in
ozdravljenje, zato naj moški ne
odlašajo s pregledom, ko opazijo
prve težave.
­priporočamo redne preglede moških po 50. letu, pri moških,
ki so družinsko obremenjeni zaradi bolezni prostate, pa že po
40. letu. Rak prostate ne povzroča posebnih težav pri uriniranju, razen če ni pridružena še benigna hipertrofija, zato je potrebno bolnike aktivno poiskati z določanjem vrednosti psa
v krvi in rednimi pregledi. Seveda pa priporočamo, da si moški v skrbi za svoje zdravje tudi sami določajo psa. Vrednost
psa nad mejno 3 ng/ml je lahko pokazatelj bolezni, če izključimo morebitno vnetje ali kakšne druge posege v tem področju, ki tudi zvišajo vrednosti psa. Raka potrdimo z biopsijo
žleze in na podlagi histološkega pregleda vzorcev tkiva patolog določi stopnjo bolezni. Poleg biopsije žleze in vrednosti
psa so včasih potrebne še dodatne preiskave, s katerimi ugotavljamo razširjenost bolezni, kot je izotopska scintigrafija
kosti in preiskava z magnetno resonanco. S pomočjo vseh teh
preiskav se odločimo za vrsto zdravljenja. V začetnem stadiju,
ko je bolezen omejena na samo žlezo, je najpogostejši način
kirurška odstranitev cele prostate s semenskimi mešički. Posegu pravimo radikalna prostatektomija. Možno je tudi obsevanje žleze ali vstavitev drobnih radioaktivnih delcev v prostato. Pri napredovali bolezni pridejo v poštev predvsem
zdravila, ki zavirajo delovanje moškega spolnega hormona testosterona v prostati. Ta zdravila delujejo tako, da zasedejo
mesta vezave za testosteron v prostati ali pa delujejo centralno, da preprečijo izločanje hormonov v hipofizi, ki usmerjajo
izločanje testosterona v modih. Z zdravili lahko več let uspešno preprečujemo širjenje bolezni, ne moremo je pa pozdraviti. Če pa se z leti razvijejo hormonsko neodvisne rakaste celice, je možno zdravljenje z nekaterimi citostatiki, ki pa
trenutno še niso učinkovitejši kot hormonsko zdravljenje.
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
Vaš
rezultat
M e d i c i n s k o z r calo | Bolezni prostate — moške težave
Srečno
52 4
5
6
54 N A Š A L E K A R N A Zdravilne
rastline
d e c e m b e r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
?
Vprašajte
strokovnjaka
Drage bralke in bralci, vabimo vas, da vprašanja in opis svojih težav pošljete
na naslov Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti
[email protected]. Skupaj z našim partnerjem, podjetjem Medex,
bomo skušali poiskati odgovore.
Ne bi rekla, da me je prav zares strah letenja,
vsekakor pa se že ob misli na polet nelagodno
počutim. Tudi med poletom me ves čas skrbi,
sem živčna, komaj čakam na pristanek, čeprav
se ravno pristanka najbolj bojim … Ker me v bližnji prihodnosti čaka veliko letov po službeni dolžnosti, me zanima, ali lahko strah omilim na čim
bolj naraven način. Zdravil oziroma pomirjeval ali
alkohola namreč ne želim jemati.
Nataša, Ljubljana
Proti stresu, ki vam ga povzroča letenje, vam kot pomoč priporočam kapsule Stres kontrol. Kapsule vsebujejo izvleček korenine rožnega korena (Rhodiola rosea), ki
deluje adaptogeno in tako ščiti človeka pred duševnim in
fizičnim stresom. V ljudski medicini je bil rožni koren znan
že v času Valvazorja in se je uporabljal za zvišanje odpornosti, proti višinski bolezni, proti utrujenosti, depresiji in
demenci. Glavni učinkovini rožnega korena sta salidrozid
in rosavin, ki delujeta protistresno, tako da pomagata
ohraniti notranje ravnovesje in izboljšata fizično sposobnost in počutje. Priporočamo, da uživate 1–2 kapsuli zjutraj, najbolje pred zajtrkom, nekaj dni pred letenjem. Kapsul ne uživajte v večernih urah, ker blažijo tudi kronično
utrujenost in izboljšajo delovno aktivnost ter koncentracijo,
zaradi česar bi lahko imeli težave s spanjem.
Moja hčerkica je novembra dopolnila eno leto.
Zdaj je dober mesec v vrtcu, pravzaprav pa je
zaradi bolezni več doma kot v vrtcu. Pred tem še
nikoli ni bila bolna, zdaj pa je imela v mesecu in
pol že tri viroze! Ali lahko že tako majhnemu otro-
ku dajem kaj za povečanje odpornosti? Zdrava
prehrana in gibanje na svežem zraku očitno ne
zadostujeta.
Zaskrbljena mamica Neja
Z multivitaminskim medenim sirupom Čebelica Maja
lahko pomagate svoji hčerki pri krepitvi odpornosti. Sirup
Čebelica Maja vsebuje poleg medu, cvetnega prahu in sadnih sokov še 9 vitaminov in je popolnoma brez umetnih
barvil, sladil in konzervansov. Otroku nad enim letom starosti lahko daste tudi matični mleček Gelée Royale v kapsulah, in sicer tako, da vsebino kapsule primešate v jutranjo
kašico. Matični mleček predstavlja naravni ščit imunskega
sistema in je odlična pomoč pri preventivi ob sezonskih boleznih. Matični mleček se nahaja tudi v izdelku Apikompleks,
ki vsebuje tudi med, cvetni prah, propolis in B2, ki bo otroku
prav tako okrepil obrambno sposobnost organizma.
Imam sina, starega 6 let, in me zanima, če lahko
uživa matični mleček v obliki kapsul Gelée Royale ali je boljše kakšno drugo sredstvo za povečanje odpornosti, ki je namenjeno prav otrokom.
Lep pozdrav, Andreja
Za otroke med 3. in 14. letom starosti smo razvili nov izdelek Gelée Royale Junior. Vsebuje 250 mg matičnega
mlečka, naravne vitamine C, E in beta karoten. Brez umetnih arom, barvil in konzervansov je odlična pomoč pri krepitvi naravne odpornosti otrok, pri neješčih otrocih vpliva na
povečanje apetita in izboljša krvno sliko, izboljšuje koncentracijo in moč razmišljanja in se priporoča pri preventivi ob
sezonskih boleznih (ob prehladu in gripi). Vsebino ene stekleničke naj popije zjutraj na tešče.
Zelo si želiva otroka, vendar imava pri zanositvi
težave, trudiva se že nekaj let. Saj veva, da čudežev ne morete delati, vseeno pa prosiva za nasvet, kako bi s pomočjo naravnih izdelkov povečala najine možnosti, da bi kmalu v naročju
držala svoje dete.
Hvala za odgovor, Anja in Igor z Gorenjske
Lahko si pomagate z uživanjem matičnega mlečka Gelée Royale. Matični mleček je posebej dragocen čebelji pridelek, s katerim čebele hranijo čebeljo matico celo življenje.
Zaradi tega se, kljub temu da je genetsko enaka drugim čebelam, edina pari in je najplodnejše bitje na planetu. Vsak
dan izleže okoli 3000 jajčec, ki presegajo njeno lastno težo,
in doživi izjemno starost, saj preživi kar 15 rodov čebel delavk. Matični mleček deluje na celoten organizem, in ne le
na posamezne organe. Je kompleks hranilnih snovi, vitaminov, mineralov, nenasičenih maščobnih kislin, esencialnih
aminokislin in encimov, ki okrepijo organizem, uravnavajo
žleze z notranjim izločanjem in pomagajo k uravnovešenju
hormonskega sistema.
Matični mleček Gelée Royale je na voljo v več oblikah
in koncentracijah. Na voljo je svež, v kapsulah ali v majhnih stekleničkah. Gelée Royale izdelki so standardizirani
na vsebnost 10 HDA, nenasičeno maščobno kislino, ki zagotavlja kakovost in učinkovitost matičnega mlečka. Matični mleček uživamo vedno zjutraj na tešče, 30 minut
pred zajtrkom.
Poleg matičnega mlečka pa lahko uživate tudi kapsule
Stres kontrol z rožnim korenom, ki so sicer v pomoč pri
stresu. Izdelana je bila študija, v kateri so ženske, ki niso
mogle zanositi, uživale kapsule z rožnim korenom (Rhodiola
rosea). Pri nekajmesečnem uživanju 1–2 kapsul s 100 mg
Rhodiole rosea dnevno je bilo dokazano povečanje števila
zanositev. Moškim z motnjami erekcije pa se je izboljšala
spolna funkcija. Zato priporočamo, da uživata matični mleček in kapsule Stres kontrol oba partnerja.
Jana Potokar, vodja razvoja v Medexu
Veliko zdravja vam želita Medex in
uredništvo revije Naša lekarna.
55
56 N A Š A L E K A R N A d e c e m b e r 2 0 1 0 | N A Š A L E K A R N A
Logotip na zeleni podlagi:
Znanje
za zdravje
Zdrava
nosečnost
Vsaka ženska se med nosečnostjo pogosto
sprašuje, kako poskrbeti za zdravje svojega
otroka in svoje zdravje.
Da bi vam olajšali negotovost, smo za vas
pripravili odgovore na nekatera vprašanja o izdelku Pregnium, ki je bil predstavljen na strokovnem večeru v Zdravstvenem domu Adolfa
Drolca v Mariboru. Seminarja se je udeležil
predavatelj iz tujine dr. Rob Winwood, ki je
poudaril pomen substance dha (dokozaheksanojska kislina) v času nosečnosti. Med udeleženci seminarja so bili slovenski ginekologi,
ostali zdravniki in medicinske sestre.
Oglasno sporočilo
Kdaj je pravi čas, da začnem jemati izdelek
Pregnium?
Primerno je, da začnete jemati Pregnium, ko
načrtujete nosečnost, najbolje 3 mesece pred
načrtovano nosečnostjo, da se telo bodoče matere pravočasno pripravi na povečane potrebe
med nosečnostjo.
Ali Pregnium res ne vsebuje nobenih
vitaminov in mineralov?
Ne, izdelek Pregnium vsebuje samo sestavine, za katere je potrjen učinek na razvoj zdravega ploda in splošnega zdravja nosečnice. Druge vitamine in minerale lahko v zadostni meri
pridobite iz uravnotežene in raznovrstne prehrane. Morda ste opazili, da nekateri ginekologi
odsvetujejo jemanje multivitaminskih preparatov nosečnicam in ženskam, ki dojijo. Zato smo
razvili preparat, ki vsebuje samo sestavine, za
katere je potrjen učinek na zdrav razvoj ploda
in splošno zdravje nosečnice.
Ali izdelek Pregnium vsebuje konzervanse?
Prebrala sem, da naj bi se dha uporabljala
skupaj z e-vitaminom. Zakaj Pregnium ne
vsebuje e-vitamina? Kakšna je sploh
učinkovitost dha kisline brez vitamina e?
Pregnium ne vsebuje nobenih konzervansov.
Vsebuje samo tiste sestavine, za katere je znanstveno dokazan učinek na zdrav razvoj ploda in
zdravje nosečnice. Vitamin e je topljiv v maščobah, najdemo ga v rastlinskih oljih, polnozrnati
hrani, plodovih zelene barve, torej je na splošno
prisoten v hrani. Vitamin e ima antioksidacijsko
vlogo in stabilizira izdelek. V Pregniumu je vitamin e prisoten samo kot neaktivna sestavina
(mešanica tokoferonov, ki imajo antioksidacijsko vlogo) in tako ščiti nenasičeno maščobno
kislino (dha) pred oksidacijo.
Katere sestavine vsebuje Pregnium in kakšen
vpliv imajo na zdravje nosečnice?
Pregnium vsebuje magnezij, jod, folno kislino in dha, torej sestavine, ki znanstveno dokazano koristijo zdravju nosečnice. Magnezij je
povezan s krči v nogah, ki se zelo pogosto pojavljajo v času nosečnosti, pomanjkanje magnezija pa lahko povzroči tudi krčenje maternice in s
tem predčasni porod. Potreba po jodu se v času
nosečnosti zaradi izločanja s sečem poveča.
Vnos jodirane soli ne zadostuje za dnevne potrebe, zato priporočamo dodaten vnos z izdelkom Pregnium, kar zadošča za normalno vzdrževanje ščitnice in razvoj ploda. Presežek joda
se izloča z urinom, torej prekomerno uživanje ni
nevarno, medtem ko pomanjkanje joda lahko
povzroči golšavost, splav, prezgodnji porod itd.
bitax
Folna kislina je potrebna za pravilen razvoj ploda in preprečuje nepravilnosti nevralne cevi.
Dha so omega 3 maščobne kisline in študije potrjujejo njihov pozitiven učinek na plod in mater. Dha je potrebna za razvoj živčnega sistema,
možganov, oči, zmožnost prepoznavanja in
splošne inteligence. Predvsem ima pomembno
vlogo med drugim trimesečjem nosečnosti in
drugim letom starosti otroka, zato je pomembno, da jo mati uživa tudi po porodu, saj jo z dojenjem vnese tudi v otroka. Dha je naravnega
izvora, pridobivamo jo iz alg v kontroliranem
področju, kjer ni nevarnosti zastrupitve. Način
pridobivanja te substance je patentiran in v
skladu s standardi dobre proizvodne prakse.
Raziskave kažejo, da nosečnice in doječe
matere v srednji Evropi zaužijejo izredno malo
dha, kar negativno vpliva na razvoj oči in možganov. Vendar v zadnjem času že opažamo, da
potrošniki čedalje bolje poznajo podatke o jemanju teh sestavin, ki imajo odlične koristi za
mater in otroka. ¶
Spoštovane nosečnice in doječe matere, če želite prejeti brezplačen letak in nosečniški koledarček (količina je omejena), pokličite v Bitax
d.o.o.: (01) 544-3833.
Po elektronski pošti vam lahko pošljemo tudi
predstavitev izdelka Pregnium in vseh sestavin
v njem.
57
58 N A Š A L E K A R N A d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
Preudarno
za zdravje
Okužbe sečil
bolj ogrožajo ženske
mag. Klemen Jagodič, dr. med., specialist urolog, Splošna bolnišnica Celje
Okužbe sečil so eno najpogostejših vnetnih obolenj, saj je
15 % vseh antibiotikov predpisanih zaradi vnetij sečil.
Najpogostejši povzročitelji enostavne okužbe sečil so
gram negativne bakterije črevesne flore, med njimi je
najpogostejša povzročiteljica E. coli.
59
P r e u d a r n o z a zdravje | Okužbe sečil bolj ogrožajo ženske
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
K
ar gre noter, mora tudi ven. Več
tekočine ko popijemo, več je
tudi izločimo. S tem pa iz telesa
izpiramo odvečne snovi, tudi
bakterije, ki se znajdejo v urinarnem
traktu. Še posebej so koristni
napitki, ki imajo blagodejne učinke
na urinarni trakt, na primer sok
iz brusnic.
M
ikroorganizmi v sečila najpogosteje pridejo iz perinealnega
dela (presredka) preko sečnice
(ascendentna pot). Zaradi relativno kratke sečnice ženske zbolevajo 30krat pogosteje kot moški. Redkeje se vnetje
razširi po krvi, limfi ali neposredno iz sosednjih organov. Vnetje mehurja lahko povzročijo tudi ostali mikroorganizmi (virusi,
glivice) ter kemični (npr. citostatiki) ali fizikalni (npr. obsevanje) dejavniki.
Okužbe
sečil delimo na enostavne in komplicirane.
Med enostavne okužbe uvrščamo vnetje mehurja (cistitis) in vnetje ledvice (pielonefritis) pri
mlajših, zdravih ženskah. Med komplicirane
okužbe uvrščamo okužbe pri: bolnikih s funkcionalnimi in anatomskimi okvarami sečil (motnje pretoka seča), moških, nosečnicah, bolnikih nad 65 let ter pri bolnikih s spremljajočimi
sistemskimi obolenji z zmanjšano naravno odpornostjo (npr. bolniki s sladkorno boleznijo).
Posvet z urologom na forumu
Sečila imajo pomembno vlogo in pomen. Uhajanje
urina, njegova spremenjena barva in prepogosto
uriniranje so sprva neprijetnosti, ki lahko brez
ustrezne obravnave prerastejo v resnejše težave.
Pekoč občutek, ki spremlja uriniranje, vsekakor
ni običajen in brezskrben pojav. Kateri simptomi
opozarjajo na bolezni sečil in kdaj lahko težave
pomenijo resnejša in bolj zapletena stanja? Kako
potekajo preiskave in kako razumeti postavljeno
diagnozo? Kdaj je priporočljivo obiskati zdravnika in
kako se pripraviti na posvet? Kakšne ukrepe ponuja
medicina v boju z boleznimi sečil, rakom prostate in
pri hormonskih zdravljenjih, preberite na spletnem
zdravstvenem forumu Urologija. Zaupajte svoje
izkušnje in povprašajte za nasvet strokovnjaka
urologa.
Več preberite na www.med.over.net.
Klinična slika je odvisna od
prizadetega organa
Klinična slika vnetja sečil je odvisna od
prizadetega organa. Ločimo vnetje sečnice
(uretritis), mehurja (cistitis), ledvice in ledvičnega meha (pielonefritis) ter pri moških
še vnetje prostate (prostatitis). Večinoma gre
za akutna vnetja, izjema je vnetje prostate,
kjer ima bolezen ponavadi kronični potek.
Uretritis
Vnetje sečnice je ponavadi posledica
okužbe s spolno prenosljivimi mikroorganizmi (zlasti s klamidijo in gonokokom).
Okužba lahko poteka brez kliničnih znakov (asimptomatsko) ali pa se kaže s pekočimi
bolečinami v sečnici in/ali z izcedkom.
Okužbo ponavadi dokažemo z brisom seč-
61
Zdravje je
v plodovih
narave.
Zdravilne lastnosti brusnice smo
združili z grozdjem v okusen sok
Fructal Natura.
• 100 % sok brez dodanega sladkorja
• za zdravo delovanje seËil
• prepreËuje okužbe mehurja in
urinarnega trakta
Za doseganje blagodejnih uËinkov
priporoËamo, da dnevno popijete
vsaj 250 ml soka, ob tem pa
poskrbite tudi za uravnoteženo
in raznoliko prehrano ter zdrav
naËin življenja.
Fructal d.d., Tovarniška cesta 7, 5270 AjdovšËina www.fructal.si
60 62 P r e u d a r n o z a zdravje | Okužbe sečil bolj ogrožajo ženske
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
S
ečnica pri ženskah je krajša kot
pri moških, zato so ženske bolj
dovzetne za uroinfekte. Zato ni
priporočljivo dolgotrajno
namakanje v kopeli. Intimna higiena
pri ženskah posebno pozornost preprečevanje okužb je mnogo
enostavnejše od zdravljenja.
nice. Zlasti dolgotrajna asimptomatska
okužba s klamidijo lahko vodi v okvaro jajcevodov in težave pri zanositvi (neplodnost,
zunajmaternična nosečnost).
Cistitis
Vnetje mehurja se ponavadi kaže s pogostim in pekočim uriniranjem, neprestanim
tiščanjem na vodo, redkeje je urin tudi krvav. Bolniki pogosto navajajo tudi bolečino
nad mehurjem oziroma nad sramno kostjo
(suprapubična bolečina). Telesna temperatura
ponavadi ni povišana.
Pielonefritis
Pri vnetju ledvice in ledvičnega meha se
pojavi povišana temperatura (38 °C in več)
ter mrzlica, bolečina ledveno, ponavadi tudi
težave zaradi pridruženega vnetja mehurja.
Prostatitis
Vnetje prostate je večinoma kronične narave. Kaže se z nejasnimi bolečinami v predelu presredka z bolj ali manj izraženimi težavami pri uriniranju. Bolnik nima povišane
telesne temperature. Zbolevajo zlasti mlajši
moški. Natančnega vzroka bolezni ne poznamo, kronična bakterijska okužba je prisotna samo v 5 % primerov. Pri akutnem
vnetju prostate ima bolnik povišano temperaturo, bolečino v predelu presredka, pogoste in pekoče mikcije in tanjši curek urina.
Vnetje lahko povzroči popolno zaporo pretoka seča (urinska retenca).
Diagnoza in zdravljenje
Pri diagnozi vnetja sečil si poleg klinične
slike pomagamo s pregledom seča ter z odvzemom urinokulture. Pomembno je, da si
Preprečimo vnetja sečil!
Pred vnetji sečil se lahko do določene mere zavarujemo sami. Z uživanjem večje količine tekočine se poveča produkcija seča. Seč tako
sproti izpira bakterije, ki morebiti pridejo v mehur. Pomembna je tudi ustrezna higiena. V predelu ženskega splovila so bakterije, občutljive
na pH, ki ščitijo pred patogenimi mikroorganizmi. Tako priporočamo uporabo mil za intimno
nego (pH 5,5). Občutljivim ženskam odsvetujemo kopanje, še slasti z dodatkom penečih kopeli. Po končanem kopanju je potrebno čim prej
urinirati. Prva vnetja mehurja lahko sovpadajo s
pričetkom spolnih odnosov. Svetujemo tuširanje pred odnosom in obvezno uriniranje po odnosu. Iz domače lekarne je priporočljivo uživanje brusnic, črnega ribeza, borovnic ter čajev iz
bezga, šipka, kopriv in kamilic.
bolnik pred odvzemom seča umije oziroma
obriše splovilo in da odda srednji curek seča.
Pri navadnem pregledu seča ugotavljamo zlasti prisotnost belih krvnih telesc – levkocitov
(levkociturija) in bakterij (bakteriurija). Pri
odvzemu urikulture seč (in bakterije v njem)
zasejemo na pripravljena gojišča in ugotavljamo število in vrsto mikroorganizmov ter njihovo občutljivost na antibiotike (antibiogram). Pri vnetjih s povišano temperaturo je
potrebno preiskati tudi bolnikovo kri. Ponavadi so povišani vnetni parametri (levkociti,
crp). Pri kompliciranih vnetjih sečil opravimo tudi ultrazvočno preiskavo sečil, da izključimo motnje pretoka seča. Zastajanje
seča namreč vodi v hitro razmnoževanje mikroorganizmov, ki lahko ­pričnejo prehajati v
NOVO!
63
Multi-Gyn
FloraPlus
®
je prava re�itev za
va�e intimne težave!
Naravno in u~inkovito
odpravi glivi~no vnetje
(kandido)
• Odpravi srbenje in draženje.
• Prepre~uje ponovni nastanek kandide.
• Je bioaktiven, varen in naraven.
FloraPlus gel varuje pred nožni~nimi težavami:
• po mese~nem perilu,
• med ali po uporabi zdravil,
• pri pogostem plavanju na po~itnicah,
• pri ob~utljivosti na nožni~ne okužbe.
Dosegljiv v lekarnah in specializiranih prodajalnah.
Uvoznik: GORDO d.o.o. Maribor
www.multi-gyn.si • 041/43 55 56
Proizvajalec: BIOCLIN, Nizozemska
64 P r e u d a r n o z a zdravje | Okužbe sečil bolj ogrožajo ženske
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
Slovar Naše lekarne
Z
a večino vnetij sečil je značilen enostaven potek in uspešno zdravljenje,
pa vendar nam lahko krepko zagrenijo življenje. Zato se jim raje izognimo
z nekaj preprostimi ukrepi in zdravim načinom življenja.
kri, to pa lahko vodi v sepso. Redkeje so potrebne še dodatne preiskave (cistoskopija,
različne oblike rentgenskega slikanja).
Bakterijske okužbe sečil zdravimo z antibiotiki. Enostavno vnetje mehurja pri zdravi
mlajši ženski navadno zdravimo z enostavnimi antibiotiki (npr. sulfametoksazol in trimetoprim) 3–5 dni. Po končanem zdravljenju je potrebno opraviti navaden pregled
seča, da preverimo, ali je bilo zdravljenje
uspešno. Pri kompliciranih okužbah uporabimo močnejše antibiotike. Pogosto je potrebno bolnišnično zdravljenje, redko tudi
dodatni posegi (npr. vzpostavitev drenaže
pri motnjah pretoka urina, kirurško zdravljenje pri tvorbi ognojkov). Pomembna je
tudi ustrezna hidracija, saj večja količina
seča iz sečil izloči tudi več mikroorganizmov. Kadar se vnetja mehurja ponavljajo
zelo pogosto, se lahko odločimo za dolgotrajnejšo zaščito z antibiotikom (1 tableta
sulfametoksazola in trimetoprima zvečer).
Pri tako nizki dozi ne dosežemo zadostne
koncentracije antibiotika v plazmi, ki bi delovala na črevesno floro. Ker pa se antibiotik
izloča preko ledvic, je njegova koncentracija
čez noč zadostna, da uniči bakterije v mehurju. S tem se izognemo razvoju rezistence.
cistoskopija: pregled mehurja s kamero
mikcija: Mokrenje ali uriniranje je odvajanje
urna iz mehurja. Pri zdravih odraslih je
dejanje nadzorovano, pri novorojenčkih in
nekaterih boleznih pa je mokrenje nekontrolirano.
urinokultura: Zasejanje vzorca urina na
hranljive bakteriološke podlage z namenom
odkrivanja in identifikacije bakterij, ki bi
lahko povzročale infekcije urinarnega
trakta. Pri zdravih ljudeh je urin sterilen
(brez bakterij in mikroorganizmov). Testira
se jutranji vzorec, vzet takoj po prebujanju.
hidracija: Dovajanje primerne količine vode
telesu; nasprotno dehidraciji oz. pomanjkanju tekočine. Vzorki za dehidracijo so lahko
prekomerno znojenje (telesna aktivnost,
povišana telesna temperatura), driska ... S
tem se iz telesa ne odvaja zgolj voda ampak
tudi mineralne snovi, torej je za pravilno
hidracijo potrebno dodajati tudi te snovi
(rehidracijska raztopina).
Prva pomoč pri kroničnem prostatitisu
Težave zaradi kroničnega prostatitisa
lahko do določene mere omilimo s higiensko-dietetičnim režimom. Odsvetujemo
uživanje mrzlih, gaziranih in alkoholnih pijač ter ostro začinjene hrane. Pri dolgotrajnem sedenju (sedeče delo, vožnja z avtomobilom) priporočamo sedenje na obroču, ki
razbremeni perinealni predel (presredek).
Prav tako priporočamo lokalno pregrevanje
(tople kopeli) ter topla oblačila v hladnih
mesecih. Priporočamo tudi redne ejakulacije (praznjenje prostate). Težave lahko omilimo tudi z uporabo antagonistov adrenergičnih receptorjev. ¶
Več na
www.uroweb.si in na www.urologija.eu.
65
66 N A Š A L E K A R N A Preudarno
za zdravje
Kardamom –
tretja najdražja začimba na svetu
mag. Nada Tržan - Herman, mag. farm.
Kardamom je dišava, ki s svojim toplim vonjem napolni prostor
in ustvari praznično vzdušje, saj je začimba, ki jo pogosto
dodajamo k božično-novoletnemu pecivu, sadnim solatam,
likerjem, kavi in še in še ... Izvira iz Indije – predvsem iz
obmorskega področja Malabar na jugu Indijskega polotoka,
zato je znana pod imenom malabar kardamom.
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
67
68 P r e u d a r n o z a zdravje | Okužbe sečil bolj ogrožajo ženske
D
Pripravite si čaj iz kardamoma
Zdrobite 15 kardamomovih
semen in jih prelijte z 1 dl vroče vode; za boljši okus lahko
dodate ščepec cimeta. Pustite
stati na vroči plošči 15 minut.
Nato dodajte 1 dl mleka ter
pustite na vroči plošči še 10
minut. Za kraljevski okus lahko dodate malo vanilijevega
stroka in osladkate z medom.
Če imate ulkus na želodcu
ali dvanajsterniku, pogosto
uživanje tega čaja ni priporočljivo!
r. Pavle Bohinc, znani profesor na Fakulteti za farmacijo in avtor knjig s področja farmakognozije,
je napisal zanimivo knjigo Koren lečen, koren
strupen (dzs, 1992). V njej tako opisuje kardamom: »Ob jugozahodni obali prednje Indije rastejo na področju
vlažnih gozdov, po jasah, tri do štiri metre visoki grmiči Elettaria
cardamomum. Zaradi kač in pijavk je tu nevarno obirati plodove. Plod kardamomovca vsebuje semena, ki so bogata z eteričnim
oljem in ostrimi snovmi. Kitajci in Indijci poznajo kardamom že
dolgo. Grki so ga spoznali najbrž prek Perzijcev. V Evropi so ga v
srednjem veku uporabljali kot zdravilo, za razkuževanje s predimljanjem, kot začimbo in v kozmetiki.«
Kardamom kot začimba
Začimbe ob pravilni uporabi in zdravih ledvicah spodbujajo tek in spreminjajo puste jedi v užitne in slastne. Kardamom spada med začimbe, ki vsebujejo poleg eteričnega olja,
ki daje prijeten vonj, tudi snovi, ki dražijo sluznico.
Trgovanje z začimbami z Daljnega vzhoda je bilo razvito
že od egipčanskih časov naprej. Po ustaljenih trgovskih poteh je prihajal v Evropo tudi kardamom. Vikingi pa so s svojih
osvajalskih pohodov prinesli kardamom prav do severa Evrope in v skandinavskih deželah je postal izredno priljubljen.
Zanimivo je, da je učenjak sveti Hieronim (rojen blizu Ilirske
Bistrice, kasneje poznan po kakovostnem prevodu Svetega pisma – Vulgata) odsvetoval uporabo kardamoma. Morda se je
»prestrašil« njegovega poživljajočega učinka, saj je kardamom
v tradicionalni medicini naveden tudi kot afrodiziak.
Kardamom je danes tretja najdražja začimba na svetu (za
žafranom in vanilijo).
Semena sušijo, pražijo in meljejo. Na tržišču lahko kupimo semena ali prah.
Največji proizvajalci kardamoma so Indija in Šrilanka
ter Gvatemala.
Kardamom se uporablja kot začimba v sladkih in slanih
jedeh in je tudi ena od sestavin karija. Z njim se lahko odišavi kava ali čaj.
Zdravilni učinki kardamoma
Pripravke iz kardamoma je leta 1997 znanstveno raziskala in opisala nemška strokovna komisija, ki je priporočila
kardamom kot sredstvo pri dispepsiji. Dnevna doza je en do
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
69
dva grama v različnih pripravkih (prašek, tinktura). Kardamom je naveden tudi kot karminativ.
Tradicionalna medicina priporoča kardamom, ker:
• pomirjujoče deluje na prebavni trakt oz. blaži krče in pomirja
zgago; pomirja tudi slabost in bruhanje,
• tinktura iz kardamoma oz. njegovo eterično olje deluje stimulativno na organizem, posebej pa na živčni sistem, saj ublaži občutek skrbi,
• zaradi poživljajočega delovanja omili težave z impotenco,
• pri prehladu pomirja kašelj in razkužuje dihalne poti,
• seme kardamoma ob žvečenju daje prijeten dah in zmanjšuje
zobno gnilobo.
Kitajska medicina priporoča otrokom, ki ne morejo prebaviti glutena (glutenska intoleranca), da omilijo prebavne težave tako, da
posipajo po jedeh iz žitaric kardamomov prah.
Metilevgenol v kardamomu
Metilevgenol je ena od značilnih snovi iz skupine več
kot dvajsetih komponent, ki sestavljajo glavnino eteričnega
olja kardamoma. Daje mu prijeten vonj in pekoč okus. Dodajajo ga tudi kot dišavo v razna kozmetična sredstva. V večjih količinah pa je metilevgenol škodljiv, zato je Evropska
komisija za zdravila leta 2005 odločila, da sme eterično olje
kardamoma vsebovati le do 0,1 % metilevgenola. Študije dokazujejo, da metilevgenol peroralno v glavnem ne povzroča
težav, bolj pazljivi pa moramo biti, ko ga vnašamo z eteričnim oljem na kožo (npr. masaže, predvsem aromaterapija).
Skratka: potrebna je prava mera pri eteričnem olju iz kardamoma, da človeku koristi, in ne škoduje.
Vonjava kardamoma je kraljica
med dišavami
Pravilna uporaba kardamoma kot začimbe ali naravnega
zdravila daje človeku poživljajoč občutek, saj že njegov vonj
napolni naše nosnice s polnim, toplim občutkom in z vonjem neznanih krajev.
Vedno znova pa se moramo zavedati, da so v rastlinah takšne in drugačne snovi – tako kot pravi Shakespeare v pesnitvi Romeo in Julija: »... dva kralja križata si pota v rastlinah
in ljudeh: zlo in dobrota.« ¶
Opozorilo
Kardamom se sme uživati –
tako kot vse začimbe – le v
majhnih količinah; za terapevtske namene pa ga lahko vzamemo nekoliko več. Vsako
pretiravanje je seveda lahko
škodljivo.
Slovar
Naše lekarne
dispepsija: želodčne težave,
krči, zgaga
karminativ: sredstvo proti
vetrovom
70 N A Š A L E K A R N A Otroci in
mladostniki
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
Dojenje:
prva izbira,
a včasih ni mogoče
Lidija Žalec, dr. med., spec. pediatrije, Splošna bolnišnica Novo mesto,
svetovalka za dojenje ibclc
Dojenje je najbolj naraven, optimalen, preprost in zdrav način
hranjenja dojenčka. Vse od rojstva do zaključenih šestih mesecev
starosti mu zagotavlja popolnoma vsa hranila, ki so potrebna za
rast in razvoj, kasneje pa predstavlja pomembno dopolnilo
mešani prehrani. Poleg hranilne vrednosti dojenje za dojenčka
pomeni veliko ugodje, priložnost za razvoj varne navezanosti z
mamico in pridobivanje prvih pozitivnih izkušenj v človeških
odnosih. Tudi za mamico je dojenje, sploh kadar je uspešno,
pozitivna in zadovoljujoča izkušnja.
71
72 O t r o c i i n m l a dostniki | Dojenje: prva izbira, a včasih ni mogoče
V
mnogih kulturah je za ženske povsem samoumevno, da dojijo. V industrijsko razvitem svetu, kjer so mlečni nadomestki široko sprejeti in
dostopni, pa se ženske odločajo o tem, ali
bodo dojile ali ne. Naloga zdravstvenih delavcev, še posebej svetovalcev za dojenje, je
seznaniti matere s prednostmi dojenja in
jim tako pomagati pri odločitvi za dojenje.
Kljub visoko razviti sodobni farmacevtski
in prehrambeni industriji, ki proizvajata vedno nove in izboljšane mlečne formule, ima
materino mleko številne prednosti. Samo
materino mleko vsebuje bioaktivne sestavine
z imunološkim delovanjem kot so žive celice,
imunoglobulini, encimi, rastni faktorji in
hormoni. Materino mleko je posebej prilagojeno prav njenemu otroku in se tudi spreminja med podojem in s starostjo otroka.
Ob zapletih pri dojenju poiščite pomoč
V Sloveniji je vse več svetovalcev za dojenje, katerih telefonske številke so dostopne na spletu
in so dosegljivi 24 ur dnevno. To so laične svtovalke llli (La Leche League International) in svetovalci ibclc (International Board Certified Lactaction Consultant). Oboji so naši, slovenski
svetovalci, ki so posebej usposobljeni in imajo
večinoma tudi sami izkušnje z dojenjem.
Ko dojenje steče, je najbolj enostaven in
naraven način prehrane dojenčka, ki je dolgo
v zadovoljstvo cele družine, še najbolj pa matere in dojenčka. V prvih dnevih in tednih
po rojstvu pa se večkrat zapleta in poraja materam nešteto vprašanj in dvomov. Žal se prepogosto dogaja, da otrok prehitro in po nepotrebnem dobi dodatek mlečne formule.
Matere spodbujamo, da čim bolj izkoristijo
strokovno pomoč posebej usposobljenih
zdravstvenih delavcev v porodnišnici, saj
tam lahko kadarkoli dobijo nasvet ali praktično pomoč. Tudi po odpustu nas vedno
lahko pokličejo, če se ­pojavijo težave in dobijo nasvet medicinske sestre ali pediatra, če je
to potrebno. Neprecenljivi so tudi obiski patronažnih sester na domu v prvih tednih po
rojstvu otroka, saj se doma pojavijo nove situacije in vprašanja, na katera prej nisi niti pomislil. Ko starši izberejo otrokovega pediatra,
naj se posvetujejo tudi z njim.
Kako vemo, da otrok dobi dovolj mleka?
Dobro hranjen otrok že na pogled deluje
zdrav, ima napeto in rožnato kožo, pridobiva
na teži in raste. Porodno težo ponovno doseže v desetih dneh po rojstvu. Redno odvaja
blato in urin: po petem dnevu urin najmanj
6-krat dnevno in blato 2-3-krat dnevno (v 24
urah). Dojen je najmanj 8-krat v 24 urah, lahko pa večkrat neomejeno in po lastni želji.
Dnevno pridobi 20-35 gramov telesne teže.
Ko mati vidi, da vse našteto pri njenem otroku deluje, je lahko pomirjena, čeprav je otrok
zahteven in se ji zdi, da je neprestano na prsih. Kot odrasli imajo tudi dojenčki različne
potrebe po hrani: nekateri želijo sesati pogosto in kratek čas, drugi so bolj zaspančki,
predvsem v prvih dneh. Če je otrok nedonošenček, z majhno porodno težo ali bolan, ga
je za hranjenje potrebno zbujati na dve do tri
ure in spodbujati k sesanju.
Razlogov za omejevanje pri dojenju ni.
Ko se dobro prisesa, naj sesa, dokler sam ne
preneha in zaspi ter izpusti dojko. Če po izpraznjenju ene dojke želi še sesati, mu ponudimo še drugo. Tudi če se materi zdi, da
nima zadosti mleka in so dojke izpraznjene,
je pomembno, da otroka pogosto pristavlja
na prsi, saj s tem sproža ponovni nastanek
mleka. Šele ko je otrok izpraznil obe dojki
in je še vedno lačen, naj mu ponudi dodatek.
Izpuščanje obrokov na prsih je pogosta napaka, ki privede do zmanjševanja zalog mleka in predčasnega prenehanja dojenja. Za
povečanje zalog mleka je poleg pogostega
pristavljanja, ustrezne prehrane in pitja te-
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
kočine zelo pomemben tudi počitek matere,
saj se takrat sproščajo hormoni, ki spodbujajo tvorbo mleka.
Ali duda in steklenička škodita?
Sesanje dude in stekleničke povzroča sesalno zmedo pri otroku v prvih tednih, ko
se šele uči sesanja. Gre za različno tehniko
od sesanja na dojki, drugačne gibe jezika,
ust in čeljusti. Že eno sesanje po steklenički lahko zmede otroka. Po približno šestih
tednih otrok toliko osvoji sesanje, da ga
duda ne zmede več in mu jo lahko ponudimo, če se staršem to zdi potrebno. Še bolje
pa je, če bo živel brez nje, s čimer se strinjajo tudi zobozdravniki.
Kadar je otrok delno dojen in delno hranjen po steklenički, se lahko zgodi, da začne
odklanjati dojko. Odklanjanje dojenja se
lahko pojavi v kasnejših mesecih in lahko
traja nekaj dni. Otrok odklanjanje kaže z
nemirom med dojenjem, odrivanjem in iztegovanjem, izpuščanjem dojke med sesanjem.
Takim materam je dobrodošla pomoč svetovalca za dojenje, ki jim pomaga najti vzrok
in ga odpraviti. Materi svetujemo, da doji v
mirnem in zatemnjenem prostoru; otroku
ponudi dojko, ko je umirjen, zaspan ali se
prebuja. Omogoči naj mu tudi več pestovanja in telesnega stika. Če ne gre drugače, naj
poskusi mleko izbrizgati in ga ponuditi iz
brizge, žličke ali skodelice.
Zdravila in dojenje
Kadar doječa mati potrebuje zdravljenje,
naj vedno opozori zdravnika na dojenje. Za
večino zdravil velja, da so združljiva z dojenjem. Točni podatki za skoraj vsako zdravilo
so navedeni v strokovni literaturi, ki se je v takih primerih poslužujemo. Ob pogostih boleznih, kot so viroze, gripa, mastitis, se uporabljajo zdravila, ki ne škodijo otroku (paracetamol, ibuprofen, pencilinski antibiotiki).
73
Boleče bradavice
V prvih dneh dojenja se velikokrat pojavijo boleče in občutljive bradavice. Bolečina
na začetku dojenja, ki se zmanjša, ko otrok
prične sesati, je posledica slabega pristavljanja. Pomembno je pravilno pristavljanje
otroka na prsi, kar učimo matere že ob prvih podojih v porodnišnici. Mati naj z bradavico draži otroka po zgornji ustnici, da
otrok na široko odpre usta in nato z ustnicama objame ves kolobar. Med samim dojenjem naj bo otrok tesno privit k materi. Če
otrok na dojki zaspi in se ne hrani več, naj
ga mati nežno odstavi tako, da mu v kotiček
ust potisne mezinec in razpre usta.
Če se na boleči bradavici pokažejo kožne spremembe, jih zdravimo. Prva pomoč
je materino mleko, ki ga razmažemo na bradavici in pustimo, da se posuši na zraku.
Kadar se bolečina med dojenjem poslabša in nadaljuje še potem, ko je dojenje končano, gre lahko za okužbo s Candido albicans.
Pri tem je bolečina žgoča, zbadajoča, tudi
globoko v dojki. V tem primeru je potrebno
zdravljenje matere in otroka z antimikotiki.
Zastoj mleka in mastitis
Če dojke z dojenjem ne izpraznimo, pride do zastoja mleka, posledično se zmanjša
tudi kroženje krvi in limfe, kar privede do
otekanja. Dojke postanejo vroče, trde, boleče in svetleče. Otrok tako dojko in bradavico težko zgrabi in sesa, kar povzroča še boleče bradavice. Tudi tukaj je pomembno
pravilno pristavljanje otroka. Že pred dojenjem naj mati z nežno masažo iztisne nekaj
mleka in tako dojko zmehča. Pretok mleka
sprostijo tudi topli vlažni obkladki na dojki
pred dojenjem ali topel tuš oziroma kopel. V
času med podoji pomagajo hladni obkladki
na dojki. Spodbujamo pogosto dojenje, kadar koli otrok želi.
Kadar se znakom zastojne dojke pridružijo splošno slabo počutje, zvišana tempera-
O t r o c i i n m l a dostniki | Dojenje: prva izbira, a včasih ni mogoče
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
75
Vsak otrok
je zgodbica
zase.
Vzroki za odklanjanje dojenja
Pri otroku:
• nepravilen položaj med
dojenjem,
• bolezen ali poškodba,
• izraščanje zob,
• cepljenje.
Pri materi:
• mastitis,
• stres,
• kajenje,
• menstruacija,
• reakcija na določeno hrano,
• zdravila,
• parfum.
Mleka Novalac tudi.
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
tura, mrzlica, pordela, vroča in otekla dojka,
se je razvil mastitis – vnetje vezivnega tkiva
dojke, ki je lahko infektivno ali neinfektivno. Infektivni mastitis povzročajo bakterije
in ga zdravimo s sistemskimi antibiotiki ob
podpornih ukrepih kot pri zastojni dojki.
Otrok naj bo kljub zdravljenju matere še naprej dojen.
Nedojeni otroci
Žal obstajajo tudi medicinski razlogi, zaradi katerih otrok ne more ali sme biti dojen.
Razlogi so lahko pri otroku zaradi hujše bolezni ali presnovne bolezni (galaktozemija neprenašanje laktoze, fenilketonurija - dovoljeno omejeno dojenje). S strani matere
odsvetujemo dojenje ob prejemanju nekaterih zdravil, če je odvisnica od drog ali ima
določene infekcijske bolezni (začetna aktivna tuberkuloza, aids).
Nekatere matere se za dojenje ne odločijo
zaradi osebnih razlogov, ki jih ne želijo ali ne
znajo pojasniti. Po tem, ko jim obzirno predstavimo prednosti dojenja, njihovo odločitev
spoštujemo. Predstavimo in spodbujamo pa
druge oblike navezovanja stika z otrokom –
ravno tak otrok še bolj potrebuje materino
bližino, pestovanje, kožni stik z materjo.
Tudi mati, ki ne doji, je lahko dobra mati.
Za nedojene otroke je potrebno izbrati
primerno mlečno formulo, kar pa v današnji
široki ponudbi ni vedno enostavno. Takim
staršem svetujemo, da se o izbiri mlečne formule posvetujejo z izkušenim farmacevtom
v lekarni. ¶
Univerzalna in specijalna
inovativna mleka vrhunske
kakovosti za optimalno
rast in razvoj ter za uspešno
lajšanje najpogostejših tegob,
s katerimi se sreËujejo
dojenËki (polivanje, kolike,
zaprtje, alergija, lakota).
Na voljo samo v lekarnah in specializiranih trgovinah.
C E LOV I TA PA L E TA I N OVAT I V N I H M L E K V R H U N S K E K A KOVOS T I
Materino mleko je najboljša hrana za dojenËka. Mleka Novalac se uporabljajo samo po nasvetu strokovnjakov s podroËja medicine, farmacije ali prehrane ali druge strokovne osebe, ki je odgovorna za skrb matere in otroka.
Medis, d.o.o.
BrnËiËeva 1, Ljubljana
idejološka ordinacija
74 76 O t r o c i i n m l a dostniki | Dojenje: prva izbira, a včasih ni mogoče
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
Ne obsojajmo mamic,
ki ne morejo dojiti
Odzivi okolja so bili zelo različni. Najbolj si
bom zapomnila odziva svoje ginekologinje, ko
sem šest tednov po porodu prvič prišla na pregled. Vsa v strahu sem jo vprašala, kakšno je njeno mnenje o dodajanju adaptiranega mleka. Razumevajoče me je pogledala in rekla: »Moji
sestri sta zrasli na adaptiranem mleku in sta danes odličnega zdravja in še kako živi.« Dodala je,
da se ji zdi najbolj pomembno, da je mamica
srečna, kajti edino tako je lahko dojenček zadovoljen. Rekla je, da bi jo najverjetneje večina pediatrov križala zaradi teh besed. Meni pa se je
odvalil kamen od srca in najraje bi jo objela.
Naša pediatrinja se je odzvala zelo profesionalno in je na vsakem pregledu vprašala, če
še dojim. Ko sem pri štirih mesecih popolnoma prenehala, sem ji to tudi povedala. Ni ime-
Ana Velepič, mamica 6-mesečnega Tila
Seveda sem bruhnila v jok. Kamorkoli sem se
ozrla ali karkoli sem prebrala, povsod so nas
bombardirali z dojenjem, nikjer pa ni pisalo, kaj
naj naredi mamica, ki je na smrt utrujena, njen
otrok pa ogromno joka, ker je lačen.
Til je bil zelo velik dojenček in je izredno hitro rasel, torej je potreboval veliko mleka in očitno mu samo moje mleko ni zadoščalo. Pri šestih tednih smo mu prvič dali adaptirano mleko,
vendar sem ga še vedno večinoma dojila. Počutila sem se, kot bi mu po steklenički dajala strup
in res mi je bilo težko pri srcu. Zdaj ko to pišem,
se kar malo neumno počutim, da sem tako komplicirala, tega ne privoščim nobeni mamici. Bila
sem tako pod vplivom vseh kampanj o dojenju,
forumov, medicinskih sester, pediatrov, nasvetov raznih mamic, da sem bila čisto obsedena z
dojenjem. Prepričana sem bila, da bo moj otrok
neznansko prikrajšan ali celo bolan, če ga ne
bom dojila do x leta.
Vendar je bila razlika očitna. Moj mali gusar
se je prelevil iz jokajočega dojenčka, ki ponoči
ne spi, v veselega dobrovoljčka, ki je spal tudi
deset ur v kosu. Ko smo mu prvič dali adaptirano mleko po steklenički, sem imela grozno slabo vest, vendar ko sem ugotovila, da moj otrok
krasno napreduje in je vidno bolj zadovoljen,
sem bila popolnoma pomirjena.
Ne bom rekla, da nimamo tudi slabših dni –
prav tako kot vsi starši. Vendar je dejstvo, da je
bil naš otrok lačen, in samo moje mleko mu ni
zadostovalo. Morda bi mu zadostovalo, če bi
dojila na pol ure, vendar tega niti psihično niti
fizično nisem bila sposobna.
la nobenega komentarja. Prav tako velja za patronažno sestro. Obe sta bili zelo človeški in
razumevajoči. Iz osebnih izkušenj bi rekla, da je šel pritisk
na mamice glede nujnosti dojenja absolutno
predaleč. Mamica, ki ne more dojiti, se zato
počuti nesposobna in slaba mati. Če ima mamica dovolj mleka za normalno prehranjevanje
svojega malčka, je dojenje gotovo najboljše in
najbolj zdravo. Vendar velikokrat ni tako. Takrat pa svetujem mamicam, naj se držijo svojega občutka, ker one najbolje vedo, kaj je najboljše za njihove malčke.
In najbolj pomembno: vprašanje glede dojenja je zelo osebno in vsaka zgodba o dojenju
je zgodba zase, zato mamic, ki ne morejo dojiti, ne smemo obsojati. ¶
Popolnoma blizu.
Edina mlečna formula
s prebiotiki in probiotiki
– naš vzor je materino mleko.
oblikovanje: Polona Kopač za Element studio
Pred porodom do dojenja nisem imela nobenega posebnega stališča. Zavedala sem se
vseh prednosti dojenja. A čim bolj se je porod
bližal, tem večji pritisk sem čutila (s strani materinske šole, razne literature, forumov ...).
Zdelo se mi je, da je ženska, ki ne more dojiti
ali preneha z dojenjem, označena kot slaba
mama, ki je svojega otroka »zafurala«, še preden se je dobro rodil.
V porodnišnici je dojenje potekalo po pričakovanjih, enkrat boljše, drugič slabše. Z dojenčkom sva se še spoznavala in ugotavljala,
kako nama najbolj ustreza. Ni čisto takoj sesal,
vendar nama je dojenje sčasoma steklo.
Pomoč osebja v porodnišnici bi lahko bila
boljša. Sestre v porodnišnicah vsak dan vidijo
novopečene mamice, zato bi jim morale vsaj
na začetku bolj potrpežljivo pomagati pri
vzpostavljanju dojenja. Ampak to naredijo bolj
na hitro in prikažejo kot nekaj samoumevnega
in enostavnega, zato ženske, ki imajo težave
pri dojenju, dobijo zelo negativne občutke.
Ko smo prišli domov, se je najino dojenje
lepo nadaljevalo, čeprav me je neznansko izčrpavalo. Bila sem še utrujena od težkega poroda
in občutek sem imela, da imam otroka neprestano na sebi. To me je resnično dušilo in po
vsakem dojenju sem se počutila čisto izžeto.
Hkrati pa so me obhajale zle misli o tem, kako
slaba mama sem, ker se tako počutim. Globoko
v sebi sem si želela samo eno noč malo naspati.
Ko mi je partner prvič omenil, da bi lahko
on nahranil fantka s stekleničko, da si jaz malo
spočijem, sem se sama sebi zdela grozna mama.
77
Materino mleko je najboljše za
Vašega dojenčka. Za dojenčke, ki po
6. mesecu niso več dojeni, je HiPP po
vzoru materinega mleka razvil novo
nadaljevalno mleko. Ker smo vedno
usmerjeni k naravi, da bi delali najboljše
za zdrav razvoj Vašega dojenčka.
To jamčim s svojim imenom.
HiPP d.o.o., Brnčičeva ulica 5, 1231 Ljubljana-Črnuče. Vse dodatne informacije lahko dobite na brezplačni liniji: 080 2221 ali na spletni strani www.hipp.si
78 N A Š A L E K A R N A Stresno
Tudi holesterol je
nujen za življenje
Ivanka Brus, mag. farm., spec.; Kraške lekarne Ilirska Bistrica, Lekarna Postojna;
Nacionalna koordinatorica Programa farmacevtske skrbi pri hipertenziji pri
Lekarniški zbornici Slovenije
Čeprav holesterol večinoma poznamo kot nekaj slabega, pa brez njega
ne bi mogli živeti. Je sestavni del celičnih membran in je potreben za
nastanek nekaterih pomembnih hormonov, vitamina d in žolčnih kislin.
Problem nastane, kadar se ga v našem organizmu nakopiči preveč.
Zvišana raven holesterola namreč povzroča aterosklerozo ali z drugimi
besedami poapnenje žil, kar je ena od najpogostejših bolezni srca in
ožilja. Ne pozabimo, da so bolezni srca in ožilja po nekaterih dostopnih
podatkih skoraj v 40 odstotkih vseh primerov vzrok smrti v Sloveniji.
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
79
80 S t r e s n o | Tudi holesterol je nujen za življenje
Priporočene ciljne vrednosti
maščob
• s kupni holesterol:
manj kot 5 mmol/l
•h
olesterol ldl:
manj kot 3 mmol/l
• t rigliceridi:
manj kot 2 mmol/l
•h
olesterol hdl:
več kot 1 mmol/l
Dober in slab holesterol
Holesterol proizvaja naše telo, in sicer ta proces poteka v
jetrih, del pa ga zaužijemo s hrano. Holesterol potuje iz jeter
do celic po krvi in zagotavlja nemoteno delovanje organizma. Odvečni holesterol se izloča iz krvi preko jeter v črevo.
Večji del se izloča v obliki žolčnih kislin, ki so nujno potrebne pri presnovi maščob v črevesju. Pretežni del izločenega
holesterola v črevesju se ponovno vsrka v jetra in nato v kri.
Večina holesterola se prenaša v lipoproteinih majhne gostote (Low Density Lipoproteins ali skrajšano ldl), majhen delež pa se ga prenaša v lipoproteinih visoke gostote (High Density Lipoproteins ali skrajšano hdl). Gre za tako imenovan
slab (ldl) in dober oziroma koristen (hdl) holesterol. Koristen holesterol sestavljajo lipoproteini visoke gostote, ki vsebujejo več beljakovin in manj holesterola. Ta omogoča, da
gre t. i. slab holesterol, ki se kopiči v stenah žil in tkiv, v jetra
in se od tam preko žolča odstrani iz organizma.
Lipoproteini majhne gostote (ldl oziroma t. i. slab holesterol) vsebujejo manj beljakovin in več holesterola. Ta holesterol se kopiči v stenah žil, kar imenujemo ateroskleroza in
lahko privede do motenj v oskrbi s kisikom, ki potuje po krvi.
V najslabšem primeru se nakopičeni delci v žilni steni odluščijo in s krvjo potujejo po žilnem sistemu. Če tak strdek zaide v žile manjšega premera, lahko povzroči angino pektoris,
srčno, možgansko ali pljučno embolijo oziroma zastoj.
Redno spremljajmo ravni holesterola
Neustrezna raven maščob v krvi je eden izmed dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Vsak odrasel
človek bi moral poznati svojo raven maščob v krvi, saj z rednim spremljanjem ravni holesterola lahko pomembno prispevamo k zgodnjemu odkrivanju bolezni.
Pri zgodnjem odkrivanju nekaterih zelo razširjenih kroničnih nenalezljivih boleznih, na katere med drugim lahko
kaže tudi povišana raven holesterola, imamo lahko pomembno vlogo tudi magistri farmacije v lekarnah. Gre za tako imenovane programe farmacevtske skrbi, ki smo jih slovenske
­lekarne povzele po modelu, ki je nastal v okviru skupnega
projekta Svetovne zdravstvene organizacije in evropskega farmacevtskega združenja EuroPharm Forum. Glavni cilj programov
farmacevtske skrbi je boljše obvladovanje teh bolezni na ravni družbe z aktivnim sodelovanjem magistra farmacije v lekarni pri njihovem preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju.
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
O maščobah v krvi
Maščobe so eden od virov energije in so nujno potrebne za
pravilno delovanje telesa. So vir nepogrešljivih maščobnih kislin in so nujne pri prenosu in zagotavljanju v maščobah topnih vitaminov (a, d, e in k). Zaužite maščobe se v črevesju
pod vplivom žolčnih soli in encimov trebušne slinavke razgradijo v maščobne kisline in glicerol, ki lahko prehajata v
kri. Po krvi se maščobe prenašajo v obliki lipoproteinov, ki so
sestavljeni iz maščob (holesterol in trigliceridi) ter beljakovin. Kadar je maščob v krvi preveč, govorimo o skupini presnovnih bolezni (hiperlipidemijah).
Če uživamo pretirane količine nasičenih maščob, ki se nahajajo predvsem v mesu, mesnih izdelkih, mleku, maslu in
siru, se nam zveča količina holesterola v krvi. Bolj priporočljivo je uživati nenasičene maščobe, ki jih najdemo predvsem v
rastlinskih oljih in ribah.
Zdrav način življenja
Raziskava Cindi je pokazala, da ima v Sloveniji kar več
kot 60 % prebivalcev preveč holesterola v krvi. Zvišana raven
trigliceridov, skupnega holesterola, holesterola ldl ali znižana raven holesterola hdl kažejo na potrebo po spremembi življenjskega sloga. Uravnotežena prehrana in redno gibanje sta za naš organizem koristna ter posredno ­pomagata
uravnavati raven maščob v krvi. Pomembna pa sta tudi z vidika znižanja prekomerne telesne teže, kar je tudi eden od
ukrepov za zmanjšanje maščob v krvi.
Zdrava prehrana
Za normalno delovanje naše telo potrebuje uravnoteženo prehrano, ki vključuje beljakovine, ogljikove hidrate,
Najpomembnejši ukrepi za
zmanjšanje maščob v krvi
•u
ravnotežena prehrana z
majhno količino nasičenih
maščob
•d
oseganje in vzdrževanje
normalne
telesne teže
• r edna telesna vadba
•o
pustitev kajenja
• z manjšana poraba soli in
alkohola
• izogibanje stresu
81
82 S t r e s n o | Tudi holesterol je nujen za življenje
Skrivnosti boja s holesterolom
Človeško telo potrebuje holesterol za tvorbo pomembnih snovi,
toda pri tem se lahko tudi zaplete. Sodoben način življenja, navade
in razvade zahtevajo svoj davek.
Premalo fizičnih aktivnosti, težko
dosegljive poslovne zahteve, preveč sedenja, stres, neredni in nekakovostni obroki ter pomanjkanje volje in časa za sprostitev so le
nekateri izmed dejavnikov, ki preizkušajo vzdržljivost organizma. Ali
lahko redna fizična aktivnost pripomore k zmanjšanju slabega holesterola v krvi? Kakšna vadba je primerna, kakšno vlogo ima starost
in kolikšen delež odgovornosti za
tvorbo čezmerne količine holesterola je mogoče pripisati dednim
dejavnikom? Kaj lahko storite sami
in kdaj je bolje prepustiti ukrepanje stroki, sta le dve od trenutno
izpostavljenih vprašanj na zdravstvenem forumu Holesterol na
spletnem portalu Med.Over.Net.
Obiščite ga, zapišite svoje izkušnje
in povprašajte za strokovni nasvet
ali mnenje. Ne odlašajte, za vaše
zdravje gre.
Več preberite na
www.med.over.net.
maščobe, vitamine in minerale. Je osnova za naše zdravje,
dobro počutje ter telesno in psihično zmogljivost. Nepravilno prehranjevanje in nezdrav način življenja pripomoreta k
nastanku bolezni srca in ožilja, motenj v presnovi maščob,
sladkorni bolezni in zvišanemu krvnemu tlaku. Danes naše
prehranske navade večinoma niso ustrezne, saj je hrana pogosto energetsko preveč bogata (preveč kalorična), vsebuje
preveč nasičenih maščob, sladkorja, soli in alkohola ter premalo prehranskih vlaken.
Vsakodnevni jedilnik naj sestavlja čim bolj pestra hrana,
razporejena na tri do pet obrokov. Bistvenega pomena je
zdrav zajtrk, saj le-ta vpliva na dnevni ritem prehranjevanja.
Pomemben element zdrave prehrane sta sadje in zelenjava, saj sta biološko visokovredni skupini živil z nizko energijsko gostoto. Sadje in zelenjava vsebujeta veliko vitaminov,
mineralov, antioksidantov, prehranskih vlaknin in drugih
zaščitnih snovi. Pri izbiri sadja in zelenjave naj sodelujejo
tudi oči, saj je zaradi snovi v barvnih delih priporočeno
kombiniranje različnih barv.
Izberimo živila iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov,
saj je v teh poleg vitaminov, mineralov in nenasičenih maščobnih kislin tudi veliko prehranskih vlaknin, ki se skrivajo predvsem v lupini in kalčkih. Maščobe so pomemben element v zdravi prehrani, vendar v omejenih količinah.
Izogibati se moramo nasičenim maščobam živalskega izvora, katere nadomestimo z nenasičenimi maščobami (rastlinska olja, mastne morske ribe, oreški). Meso (oz. njegove nadomestke) moramo vključiti v jedilnik zaradi vsebnosti
beljakovin visoke biološke vrednosti, vitaminov, železa in
ostalih mineralov. Odločimo se predvsem za puste vrste
mesa in vidno maščobo odstranimo.
Mleko zaradi visoke hranilne in biološke vrednosti tudi
sodi med pomembna živila v uravnoteženi prehrani. Poleg
visoke vsebnosti beljakovin z življenjsko pomembnimi esencialnimi aminokislinami je mleko bogat vir kalcija ter vitaminov a, d, e in k. Mleko pogosto v zmoti obravnavamo kot
pijačo in ga uživamo kot tekočino ob rednih obrokih.
Prekomeren vnos soli in s tem natrija dokazano vpliva na
zadrževanje vode v telesu in povišan krvni tlak, zato ne zaužijmo več kot 5 gramov soli na dan, pri tem pa upoštevajmo,
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
da je sol že vključena tudi v pripravljenih živilih. Sladkor,
tako čisti kot skriti, in alkohol sta pravi kalorični bombi brez
večjih pozitivnih hranilnih učinkov. Tudi alkohol pijmo v
zmernih količinah ali se mu celo odpovejmo, sol in sladkor
pa omejimo, predvsem z odrekanjem dodatnemu vnosu v že
pripravljeno hrano (npr. ko smo že za mizo).
V okvir zdrave prehrane sodi tudi dnevno uživanje zadostne količine tekočine. Za povprečnega odraslega je to 1,5 do
3 litre dnevno, potrebe pa se povečajo pri povečani telesni dejavnosti, večji telesni teži, vročini, suhem in vlažnem zraku,
slani hrani, velikem vnosu beljakovin in pri patoloških stanjih, kot so: vročica, bruhanje, driska ipd. Tudi pri izbiri pijače velja, da naj bo ta brez dodanih sladkorjev – navadna in mineralna voda ter sadni in zeliščni čaji so prava izbira.
Zadostna telesna aktivnost
Če s hrano v telo vnesemo več energije, kot je le-to dejansko porabi, pride do pozitivne energijske bilance, pri kateri
se skoraj celotna količina presežne energije, ne glede na
njen izvor, na koncu shrani v obliki maščevja. Priporočena
redna zmerna aerobna telesna dejavnost vključuje hojo, tek,
plavanje in kolesarjenje. Telesna dejavnost, posebno hoja, je
obratno sorazmerna s telesno težo, indeksom telesne mase,
razmerjem pas/boki, krvnim tlakom, koncentracijo inzulina, holesterola in trigliceridov; pomanjkanje telesne aktivnosti pa dokazano povečuje tveganje za srčno-žilne zaplete.
Redna aerobna telesna aktivnost je priporočena vsaj dvakrat do trikrat na teden, in sicer naj traja od 25 minut do eno
uro. Za posamezno vajo ali aktivnost lahko s preprostim testom ugotovite, ali je za vas primerna: če med vadbo lahko
spregovorite pet besed, ne da bi pri tem vdihnili, je vaja primerna. Če pa ne morete spregovoriti niti treh besed, ne da bi
vdihnili, je vaja prenaporna.
Ustrezna težavnost vadbe je odvisna od tega, kakšna je
vaša začetna telesna kondicija in pripravljenost. Tisti, ki
imajo zdrav­stvene težave ali se že dlje časa niso ukvarjali s
športom, naj se o vadbi posvetujejo z zdravnikom. Prav tako
niso primerne aktivnosti z dolgotrajnimi in nenadnimi napori ter hitrimi obremenitvami (fitnes, skoki v hladno vodo
itd.) Dobrodošlo pa je izvajanje sprostitvenih tehnik, kot sta
na primer joga ali avtogeni treningi, saj ugodno vplivajo na
psihofizično počutje ljudi. ¶
Slovar
Naše lekarne
hiperholesterolemija:
zvišan holesterol v krvi
hiperlipidemija: zvišan
holesterol in preveč
trigliceridov v krvi
hipertrigliceridemija:
preveč trigliceridov v krvi
83
84 N A Š A L E K A R N A Pozitivka
Spet polno živeti
po poškodbi možganov
Irena Reberšak, direktorica Zavoda Zarja
Zavod za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave Zarja iz Ljubljane nudi
različne poškodbi. Celovit strokovni pristop temelji na spoštovanju,
sodelovanju in individualnosti posameznika ter njegovem aktivnem
vključevanju v okolje z namenom izboljšanja kvalitete življenja. Zavod sledi
potrebam v družbi, izvaja preventivne, izobraževalne in svetovalne programe.
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
85
86 Po z i t i v k a | Spet polno živeti po poškodbi možganov
Z
avod Zarja je bil ustanovljen leta 1993 zaradi potrebe mladih, ki zaradi hujših posledic poškodb po zaključku rehabilitacije v takratnem zri Soča niso
imeli možnosti nadaljevanja šolanja ali delovnega
razmerja in so potrebovali dolgotrajno rehabilitacijo.
Začetki delovanja so bili težki, saj smo morali potrebo
po obstoju tovrstne ustanove pristojnim ministrstvom in
drugim odgovornim v državi šele dokazati. Vodila in usmerjala nas je najpomembnejša zahteva in potreba, ki temelji na
raznolikosti posledic poškodbe možganov: da sledimo izbiri in potrebam posameznika. Prizadevamo si za zakonodajo,
ki bo posamezniku, dokler napreduje, omogočila strokovno
pomoč pri vrnitvi v domače okolje. Predvsem zaradi majhnosti Slovenije se ne ukvarjamo samo s posamezniki, poškodovanimi v nezgodah, ampak tudi z ostalimi pridobljenimi poškodbami možganov.
Le z intenzivno strokovno pomočjo lahko posameznik
razvije svoje sposobnosti do največje možne mere in se
vključi v družbeno življenje, v katerem je lahko aktiven še
več desetletij. Življenjska doba oseb s poškodbo možganov
se podaljšuje enako kot pri ostalih ljudeh.
Delo v Zavodu Zarja poteka timsko s tesnim prepletanjem in sodelovanjem različnih strokovnih delavcev in sodelavcev: socialnih delavcev, psihologa, andragoga, socialnega pedagoga, defektologa, logopeda, delovnih terapevtov,
fizioterapevtov, medicinskih sester, psihiatra, tehnologa,
delovnih inštruktorjev in spremljevalcev.
Zarja za 60 oseb s pridobljeno
poškodbo možganov
V različne oblike pomoči z organiziranim prevozom in
prehrano je danes v Zavodu Zarja vključenih 60 oseb s pridobljeno poškodbo možganov. Za posameznika je storitev
dnevnega programa brezplačna, saj je plačana iz različnih
družbenih virov:
• s toritve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi
pogoji: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
• dolgotrajna medicinska rehabilitacija in vzdrževanje
stanja: Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije,
• v seživljenjsko učenje: Ministrstvo za šolstvo in šport in
Andragoški center Slovenije,
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
Upoštevati specifične potrebe posameznika
Biopsihosocialni pristop sloni na odnosu med
osebo s pridobljeno poškodbo možganov, njenimi bližnjimi in strokovnimi delavci, ki so
vključeni v njeno rehabilitacijo. Tak odnos je
nujen za dobro timsko sodelovanje. Tovrstni
pristop poudarja rešitve, vezane na posameznikove prioritete in cilje. Osnovan je na podlagi Mednarodne klasifikacije funkcioniranja,
zmanjšane zmožnosti in zdravja (icf), kar zagotavlja širše razumevanje posameznikovega delovanja v družbenem in socialnem okolju. Klasifikacija upošteva posameznikove telesne funkcije in njegovo telesno zgradbo, njegove dejav-
87
nosti, sodelovanje, okoljske ter osebne
dejavnike in spremlja njihov vpliv na njegovo
zdravstveno stanje.
Obstajajo različne metode in pristopi za delo z
osebami s pridobljeno poškodbo možganov.
Primeren pristop upošteva specifične potrebe
posameznika, je celosten, pozitiven, usmerjen
na posameznika in dosleden. Upoštevati mora
posameznikovo socialno okolje in njegovo
podporo, posameznikovo zgodovino, kulturo,
prepričanja in njegov vrednostni sistem.
— Danielle Jagodic, diplomirana fizioterapevtka,
samostojna svetovalka, koordinatorka mednarodnega projekta abi (Aquired Brain Injuries)
• program psihosocialne rehabilitacije: Mestna občina
Ljubljana,
•p
rogram javnih del: Zavod za zaposlovanje rs in Mestna
občina Ljubljana.
Pomemben vir so tudi donatorji in sponzorji, ki omogočijo nakup opreme in razvoj novih programov.
Organiziramo bivanje za 14 oseb v stanovanjskih skupinah, kjer posameznik storitev plača v skladu z zakonodajo
za institucionalno varstvo odraslih (storitev doplača občina
stalnega bivališča).
Hiša v Dravljah s šestimi sobami nudi bivanje za šest
oseb, v 6-sobnem stanovanju v centru Ljubljane živi šest
oseb, dvosobno stanovanje v Šiški pa nudi možnost bivanja
še za dve osebi.
V pripravi so štiri stanovanjske skupine za najtežje poškodovane.
Stanovanjske skupine so namenjene pripravi na čim prejšnjo osamosvojitev. Posameznikom, ki samostojnega življenja
nikoli ne bodo zmogli, pa nudijo bivanje in predstavljajo dom.
Omogočiti jim želijo samostojnost
V dnevnih programih sledimo željam in potrebam posameznika, ki jih spremljamo z individualnim načrtovanjem.
Glavni namen je posamezniku v najkrajšem možnem času
omogočiti najvišjo možno stopnjo samostojnosti in prevzem
želenih socialnih vlog. V Zavodu Zarja želimo pomagati posamezniku, da se osamosvoji do te stopnje, da nas ne potrebuje več in da ve, kje lahko dobi pomoč, ko jo potrebuje.
88 Po z i t i v k a | Spet polno živeti po poškodbi možganov
Projekt ozaveščanja o možganih (pom)
ti šolanja ali se vključevati nazaj v službo, v družZavod Zarja že dolgo sodeluje s posamezniki, ki bo, kvaliteta prostega časa je nizka in je odvisna
so utrpeli nezgodno ali pridobljeno poškodbo od pomoči drugih. Nemogoče je ponovno izvajamožganov, in z njihovimi svojci in bližnjimi. Na nje rutin, vlog in navad, motivacija je nizka.
osnovi dolgoletnih izkušenj ugotavljamo, da v Glede na obsežnost poškodbe ali bolezni so
Sloveniji obstaja vrzel, ki jo lahko zapolnimo z težave lahko izražene na posameznem podrododatnimi preventivno-izobraževalnimi aktiv- čju delovanja, praviloma pa pride do zapletenostmi, ki bi prispevale k temu, da do poškodb nih kombinacij na vseh področjih človekovega
sploh ne bi prišlo. Projekt ozaveščanja o možga- delovanja. Ravno zaradi obsežnosti težav, ki se
nih pom je dolgoročno in vsebinsko zelo pestro lahko pojavijo, in drastičnega vpliva na posazasnovan. Glavni namen in cilj je spodbuditi meznika, na njegove bližnje in posledično tudi
zdrave ljudi k aktivnemu razmišljanju o zdravju okolico želimo v prihodnosti s kontinuiranimi
svojih možganov. Sporočilo projekta je, da mo- družbeno koristnimi aktivnostmi, akcijami in
ramo pomembno varovati in da imamo mo- dogodki ozaveščati o pomembnosti zdravja
žnost izbire, kako bomo to storili.
naših možganov.
Zdravje naših možganov, organa, ki nas vodi sko- Trenutno potekajo aktivnosti v sodelovanju z
zi življenje, je pomembno. Možgani so tisti, ki Multimedijskim centrom rtv Slovenija. V sonam omogočajo, da se lahko premikamo, se spo- delovanju s Sinapso, Slovenskim društvom za nerazumevamo, razmišljamo, odločamo, reagiramo, vroznanost, pa pripravljamo aktivnosti za Teden
znamo, čutimo … To pomeni, da lahko skrbimo možganov 2011 z naslovom Kognitivni trening
zase, smo produktivni in zmoremo osmisliti svoj in rehabilitacija.
prosti čas. Oseba, ki ima težave na področju de- Vsekakor pa si v okviru projekta pom želimo prilovanja možganov, si mogoče ni sposobna sama dobiti še druge sodelavce in sogovornike, ki meumiti zob, obleči puloverja, si pripraviti zajtrka, ni nijo, da bi v skladu z lastno in pa filozofijo svoje
mobilna, ne zmore poskrbeti za osebne pripo- organizacije lahko pripomogli k večjemu zavedamočke, ne zmore skrbeti za svoje bližnje, ni spo- nju o pomembnosti delovanja možganov.
sobna uporabljati komunikacijskih sredstev, ne — Špela Mihevc, diplomirana delovna terapevtka,
zna upravljati z denarjem, ni sposobna nadaljevasamostojna svetovalka in vodja projekta pom
Več o Zavodu Zarja in njihovih
dejavnostih:
http://www.zavod-zarja.si
Dnevni program sestavlja veliko najraz­ličnejših aktivnosti, ki posamezniku omogočajo izbiro glede na njegove želje
in potrebe. Aktivnosti potekajo individualno in skupinsko, v
prostorih Zavoda Zarja in v okolju.
Dnevni program poteka v treh enotah. Posamezniki, ki so
sposobni in si želijo več časa nameniti delu, se vključijo v zaposlitev pod posebnimi pogoji, kjer nastajajo lepi izdelki iz
gline, svile, ročno izdelanega papirja, lesa in drugih materialov. Izdelke prodajo in s tem zaslužijo nekaj sredstev za osebne
potrebe. Nekateri so vključeni v integrirano zaposlitev v zelenem programu in pisarni v Baumaxu.
Tudi lastni zeleni program smo razvili do stopnje, ki je
omogočila ustanovitev Zaposlitvenega centra Zarja, v katerem je možna redna zaposlitev na zaščitenih delovnih
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
89
Uporabniki in zaposleni Zavoda Zarja so poleti križarili po Jadranu. (Fotografija: Miran Hergula)
­ estih. V zc Zarja gojimo okusne in zdrave eko gobe šitake.
m
Razvili smo svojo blagovno znamko Zakladi zdravja. Kupiti
jo je mogoče v prostorih Zaposlitvenega centra in pri večjih
trgovcih. V zc Zarja je možno sodelovanje z različnimi podjetji za nadomestno izpolnitev kvote za zaposlovanje invalidov. Izvajamo različna kooperantska dela in razvijamo darilni program. V načrtu je še precejšnje povečanje števila
zaposlenih oseb na zaščitenih delovnih mestih.
Dobro sodelujemo s Centrom za poklicno rehabilitacijo iz
uri Soča, da bi oblikovali čim bolj kontinuirano pomoč pri
napredovanju do želene in možne zaposlitve.
Dolgotrajno rehabilitacijo osebam po pridobljeni poškodbi možganov v Sloveniji omogočajo tudi Zavod Korak v Kranju in Zavod Naprej v Mariboru in Murski Soboti. Poleg teh
organizacij nudijo različne oblike dolgotrajne pomoči tudi
druge organizacije: vdc Nova Gorica, Zavod Dornava, Sonček,
Golovec in druge, ki prvenstveno niso namenjene osebam s
pridobljeno poškodbo možganov. V Sloveniji je organizirano
tudi društvo za pomoč po nezgodni poškodbi glave Vita,
Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo in drugi. ¶
V
Zavodu Zarja ugotavljamo, da
nas v Sloveniji čaka na področju
dolgotrajne pomoči osebam po
pridobljeni poškodbi možganov še
veliko dela. Potrebno je zagotoviti
enako in zadovoljivo, strokovno in
drugo pomoč po celi Sloveniji.
Potrebno je razviti nekaj programov,
ki jih v Sloveniji še ni, zagotoviti
primerno usposobljenost oseb, ki
delajo na tem področju, in vzpostaviti še boljše sodelovanje med
organizacijami v Sloveniji in Evropi.
Vse z enim samim namenom:
vsakemu posamezniku s pridobljeno
poškodbo možganov omogočiti
najboljšo pomoč za razvoj
sposobnosti in čim samostojnejše
aktivno življenje v družbi.
90 N A Š A L E K A R N A Odkrito
o skritem
Moške težave
ne poznajo
kulturnih razlik
Luis Guillermo Martinez Bustamante, dr. med., specializant urologije,
gostujoči zdravnik, Oddelek za urologijo, Splošna bolnišnica Izola
Večkrat poslušam o stereotipu strastnih latino ljubimcev.
Prihajam namreč iz Mehike, za specializacijo pa sem izbral
področje urologije. Torej k meni prihajajo na pregled tudi moški,
ki imajo zaradi motnje erekcije težave v svojem spolnem
življenju. Morda obstaja stereotip latino ljubimcev zaradi naše
ljubezni ali bolje rečeno strasti do plesa in glasbe, ki imata
izjemen pomen v kulturah držav Latinske Amerike. Verjetno
lahko rečem tudi, da smo ljudje v Mehiki precej odprti in
komunikativni. Ogromno pa je verjetno k stereotipni podobi
latino ljubimcev pripomogla hollywoodska filmska produkcija.
Sami se namreč vidimo drugače in pri nas veljajo drugačni
stereotipi. Med našimi ženskami je na primer razširjeno
prepričanje, da so Italijani in Francozi strastni ljubimci. Lahko bi
torej rekli, da nekaj lahko pripišemo kulturnim razlikam, nekaj
pa različnim percepcijam kulturnih razlik.
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
91
92 O d k r i t o o s k r item | Moške težave ne poznajo kulturnih razlik
G
otovo določene kulturne razlike
med
latinskoameriškimi
in
evropskimi državami vseeno obstajajo, vendar bi težko rekel, da
obstajajo bistvene razlike v spolnem življenju. Prepričan sem, da smo vsi lahko enako
strastni, če imamo za to prave spodbude, motivacijo. To, da smo bolj odprte narave, pa še
ne pomeni, da se znamo tudi pogovarjati o
spolnosti. Spolnost je intimna, je stvar človeka oz. para, in čeprav gotovo tudi na tem področju obstajajo določene razlike med kulturami, imamo verjetno vsi bolj ali manj
podobne težave. Ko govorimo o moških težavah, kot je na primer motnja erekcije, je to
enako neprijetna tema tako za moške v Mehiki kot v Sloveniji. S psihološkega vidika
moški svojo samopodobo povezujemo tudi s
spolno močjo, zato nam je vsem neprijetno
govoriti o tem. Najraje svojih težav ne bi priznali nikomur. Ampak ker vemo, da obstajajo možnosti zdravljenja, se prej ali slej vendarle opogumimo in poiščemo pomoč.
Zdravila za zdravljenje motnje erekcije so
v Mehiki bolj dostopna
Zanimiv je podatek, da so v državah Latinske Amerike zdravila za zdravljenje motnje erekcije med najbolje prodajanimi zdravili nasploh. Morda bi ob tem pomislili, da
je za moške v teh državah spolno življenje
preprosto tako pomembno, da brez težav
poiščejo pomoč. Po moji oceni pa je bolj razširjena raba teh zdravil prej posledica tega,
da so zdravila bolj dostopna, saj za njihov
nakup načeloma ni potreben obisk pri
zdravniku in so na voljo tudi brez recepta.
Bolj je razširjena tudi uporaba med mladimi,
zdravimi moškimi.
Čeprav je moškim zelo neprijetno govoriti o težavah z erekcijo, pa vendarle ni dobro,
da se odločajo za samozdravljenje z zdravili.
S
psihološkega vidika moški svojo samopodobo povezujemo tudi s spolno močjo,
zato nam je vsem neprijetno govoriti o tem.
Najraje svojih težav ne bi priznali nikomur.
Že res, da so zdravila varna in v ­številnih primerih zaradi svojega učinkovanja tudi koristna za organizem moškega. Vendar pa je motnja erekcije pogosto simptom kakšne druge
bolezni, kot so na primer srčno-žilne bolezni
ali pa sladkorna bolezen. Zato je v vsakem
primeru dobro, da se moški odloči za pregled
pri zdravniku, ki bo preveril tudi njegovo
splošno zdravstveno stanje in se po pogovoru
z njim odločil za ustrezno terapijo.
Težko bi torej govorili o kulturnih razlikah, ko gre za neprijetne moške težave v spolnem življenju. Opažam pa razlike med generacijami. V grobem lahko govorimo o treh
starostnih skupinah moških, ki pri specialistih urologih ali pa tudi pri splošnih zdravnikih iščejo pomoč. V prvi skupini so najstarejši moški, ki imajo težave z erekcijo, pa so vsaj
občasno še vedno tudi spolno aktivni. V drugo skupino lahko uvrstimo srednjo generacijo spolno aktivnih moških, ki so stari od 40
do 65 let, v tretji skupini pa so tisti mlajši. Po
mojih izkušnjah so mlajši dokaj odprti in neposredni s svojimi vprašanji, običajno pa se
tudi že vnaprej dobro pozanimajo glede svojih zdravstvenih težav ter možnih vzrokih na
spletu. Splet je lahko dober vir informacij, seveda pa je še vedno pomembno, da se o svojih
težavah posvetujete z zdravnikom.
Pogovor o vzrokih za težave z erekcijo
Seveda je pri vseh zdravnikih pomembno,
da skozi pogovor s pacienti skušamo ugotoviti čim več o njihovem počutju in bolezni, saj
nam je to v pomoč pri postavitvi diagnoze ter
zdravljenju. Še posebej to velja pri tistih pacientih, kjer je vzrok morda psihološke narave.
Kadar so zdravstvene ­težave organskega izvora, to običajno ugotovimo s pomočjo
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
­pregledov oziroma testov. Kadar pa sumimo
na psihološke vzroke, je pri postavljanju diagnoze ključnega pomena pogovor s pacientom. V tem primeru je zelo pomembno, da
zdravnik s pacientom vzpostavi zaupen odnos. Morda bi kot slovensko posebnost lahko
izpostavil, da se zaradi majhnosti prostora
pacienti včasih bojijo, da bi tudi drugi izvedeli o njihovih neprijetnih težavah. Vendar
pa je ta strah odveč, saj tisto, kar se zdravnik
in pacient pogovarjata, ostane v ordinaciji.
Drži, da v Sloveniji ni veliko specialistov,
ki se ukvarjamo s spolnim zdravjem moških
oziroma parov. Verjetno se s podobnimi težavami ukvarja tudi še marsikatera druga skupina specialistov za ­posamezna zdrav­stv­ena
93
Čeprav
je moškim zelo neprijetno govoriti o težavah z
erekcijo, pa vendarle ni dobro, da se odločajo
za samozdravljenje z zdravili. Že res, da so
zdravila varna in v številnih primerih zaradi
svojega učinkovanja tudi koristna za organizem moškega. Vendar pa je motnja erekcije
pogosto simptom kakšne druge bolezni, kot
so na primer srčno-žilne bolezni ali pa sladkorna bolezen.
področja. Vendar pa naj to ne bo ovira za
moške, ki imajo težave z erekcijo, pa si še
vedno želijo aktivnega spolnega življenja.
Spregovorite o svojih težavah s svojim
osebnim zdravnikom ali pa se za pregled
naročite v eni od ambulant za zdravljenje
motnje erekcije. ¶
94 N A Š A L E K A R N A Portret
farmacevta
Fotografija
Žiga Koritnik
Veseli se drobnih reči,
morda se boš nekoč ozrl
in spoznal, da so bile velike.
Zdenka Petruna, mag. farm.
Lekarna Novo Mesto
96 N
ZA
A ŠM
AI Z
LE
O K A| R N A V gibanju
Drsanje –
šport za vsakogar
Metka Jerman Šenica, prof., predavateljica znanosti v športu – kineziologija
Zaradi sodobnega načina življenja nam vse manj uspe
najti dovolj časa za sebe. Prav tako pogosto pozabimo, da
je prijetno doživetje s svojimi bližnjimi, z otroki, v naravi
najlepše, še posebej, če nas druži ista dejavnost in skupno
doživljanje vsega, kar k njej spada. Zato je drsanje zelo
primerna športna dejavnost pozimi, saj nam trgovski
centri skoraj v vsakem večjem kraju ponujajo pokrita
drsališča in še izposojo drsalk. Drsamo pa lahko tudi na
zamrznjenih jezerih, ko so le-ta prekrita z dovolj debelo
plastjo ledu. V toplih zimskih obdobjih je drsanje na
jezerih in bajerjih lahko zelo nevarno, zato se vedno
prepričajte o debelini in nosilnosti ledne površine.
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
97
98 V g i b a n j u | Drsanje – šport za vsakogar
D
rsanje nam nudi prijetno razvedrilo, družabnost
in konec koncev tudi športno aktivnost in s tem
pozitiven vpliv na krvno-žilni in dihalni sistem
ter na razvoj koordinacije celega telesa, krepitev
mišic nog in zadnjice.
Za drsanje ni potrebna posebna predpriprava, dobro pa je,
če se vsaj dvakrat tedensko ukvarjamo s kakšno telesno dejavnostjo, hitro hojo ali kolesarjenjem v službo. Včasih so bile
drsalke usnjene in je bila čvrstost gležnjev zelo pomembna,
danes, ko so drsalke izdelane iz plastike, pa že ta sama po sebi
fiksira gležnje in nam omogoči lažji začetni drsalni korak.
Drsanje je precej podobno rolanju
Prvi koraki so veliko lažji kot pri letni različici tega športa – rolanju, saj imamo na urejenih drsališčih največkrat ob
sebi ograjo, ki se je lahko oprimemo in nam pomaga pri prvih korakih in lovljenju ravnotežja. Sicer pa se drsanje ne
razlikuje veliko od rolanja, ki je večini ljudi bližje in dostop­
nejše, saj lahko rolamo kjerkoli in kadarkoli. V bistvu pa je
drsanje veliko bolj varno, saj nas ne vrže iz ravnotežja kak
kamenček na asfaltu, pesek, veja ali kasneje klanec navzdol
ali navzgor, pa stopnice, kaj šele avtomobili in rdeči semaforji. Drsališče je vedno ravno, da ne rečem gladko, saj na
odprtih drsališčih ne poznajo rolbe (tj. čistilec ledne plošče),
ki gladi in čisti sneg na organiziranih pokritih drsališčih, in
ni nepredvidenih ovir, ki nam grenijo užitke pri rolanju. Pa
še bolj mehak pristanek je ob padcu.
Uporabljajmo čelado, rokavice in ščitnike
Pri drsanju največkrat pademo nazaj, zadnja plat nas vleče
navzdol, zato je priporočljiva uporaba varnostne čelade, kolesarske ali smučarske. Da bi take padce preprečili, pa je pomembno, da se ves čas skušamo upogniti v kolenih in težišče
telesa prenesti vsaj na sredino drsalke, če že ne raje malo naprej. Veliko bolj varen padec je naprej na roke, saj imamo vse
pred sabo v vidnem polju in pod kontrolo. Zato je nujna uporaba rokavic, saj si roke lahko popraskamo, v najslabšem primeru pa nam še kdo zapelje z drsalko čez prste. Če imamo ščitnike za kolena in komolce še od rolanja, je dobrodošla
uporaba le-teh vsaj ob nekaj prvih vadbah. Pa na toplo in
udobno oblačilo ne pozabimo, saj je drsanje zimski šport.
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
Na drsališču se pridružite otrokom
Otrokom drsanje pomeni veliko zabavo, hkrati pa pridobivajo spretnost, ravnotežje, predvsem pa sproščajo odvečno
energijo. Z njimi se lahko lovimo, igramo igre posnemanja,
noč in dan, skrivalnice in vse, kar so se sami naučili v vrtcu
ali šoli. Marsikdaj postanejo naši animatorji, le pripravljeni
moramo biti za igro. In ni lepšega, kot da te otrok nekaj nauči in se potem s tabo podi po drsališču. Otroku bo to pomenilo več, kot si lahko mislite.
Primerna starost za prve korake na drsalkah je 2-3 leta.
Drsalke na smejo biti nikoli premajhne, zato jih ne preverjajmo v zadnjem trenutku pred prvim drsanjem v sezoni, da
ne bo otrok v njih zeblo in tiščalo. Užitkov in veselja ne bo.
Otroške drsalke do številke 35 so večinoma nastavljive, vendar moramo paziti, da niso previsoke. Na tržišču imamo
mnogo različnih proizvajalcev in modelov plastičnih drsalk,
ki so na prvi vtis sicer zelo udobne in trdne, vendar nikakor
niso prožne. Tistim, ki bi se želeli z drsanjem ukvarjati intenzivneje, priporočamo polprofesionalne ali profesionalne
drsalke, ki so narejene iz usnja.
Pred sezono nabrusite drsalke
Pred prvim drsanjem preverite velikost in stanje drsalk:
prsti morajo imeti prostor za gibanje, zaponke naj se brezhibno zapenjajo do našega občutka trdnosti, rezilo naj bo
ostro. Če večkrat hodimo z njimi po betonu, potem so vsekakor potrebne brušenja, saj so drsalke narejene za led ali
kvečjemu hojo po gumi. Brušenje je zaželeno vsako sezono.
Obstajajo tudi ščitniki, ki jih nataknemo na drsalke, z njimi
pa lahko hodimo tudi po betonu, saj ščitijo rezilo. Koristno
je, da drsalke po vsaki uporabi obrišemo s suho mehko krpo,
v nasprotnem primeru bodo ob naslednji uporabi zarjavele.
Vsekakor pa je najbolje, da se za prve korake odločite pod
strokovnim vodstvom izkušenih učiteljev drsanja. Otroci v
Ljubljani in morda še kje imajo to srečo, da jih osnov drsanja
učijo že v vrtcih, ostali pa poskusite vaditi po občutku, da
boste dobili zaupanje vase in da boste v ravnotežju. K temu
pomagajo počepi, izmenično dvigovanje nog, porivanje in
vlečenje v paru, prestopanje z noge na nogo, vijuganje, limonce in vse, kar vam pade na pamet, ko se spomnite, kako
ste učili hoditi svojega otroka. ¶
99
100 N A Š A L E K A R N A d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
Za mizo
Želodec –
izvir zdravja
Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh.
Življenje je lepo, če nam ne gre nič narobe.
Ponavadi pri tem pomislimo le na zunanje
dejavnike, ki sodijo v kategoriji »imeti srečo«
ali »iti vse po maslu«, medtem ko na
drobcene vsakodnevne zdravstvene težave ne
pomislimo. Dokler nas same ne opomnijo ...
101
Z a m i z o | Ž elodec – izvir zdravja
Znamenja pomanjkanja želodčne kisline:
•n
apenjanje v trebuhu,
•h
uda napihnjenost,
•o
bčutek težkosti,
•u
trujenost po jedi,
•p
ekoč občutek v želodcu,
• občutek nabitosti po težkem mesnem obroku,
•k
olcanje,
• v etrovi,
• z aprtje.
N
a srečo želodec hitro reagira na
moteče dejavnike prehranjevanja in nas tako opozori na nevarnost. Če mu znamo prisluhniti,
nam sproti pove, kako živimo, ali smo v prehudem stresu in imamo nevarne razvade ali
nasprotno: smo mirni in ustvarjalni.
V veliko knjigah piše, da se naše zdravje
začne in konča v želodcu. Temu pritrjujem
tudi sama. No, pa vendar bi morali upoštevati, da se prebava začne že prej, v ustih. Žvečenje hrane je namreč zelo pomembno. Menda
bi morali vsak košček hrane vsaj 30-krat prežvečiti! Ko smo hrano dobro mehansko prežvečili, smo jo dejansko že v ustih prepojili s
prebavnim encimom amilazo, ki že razgrajuje
škrob v glukozo. Če nimamo zob, žal tega ne
moremo storiti! Nato hrana potuje v požiralnik. Gotovo ste že slišali za zgago. Ta nastane
tedaj, ko je moteno delovanje zgornje mišice,
zapiralke. Želodčna kislina vdre v požiralnik,
kar čutimo kot pekočo zgago. Pomagamo si
tako, da jemo v manjših obrokih, da shujšamo in si kuhamo čaj iz brinovih jagod ali
metin čaj.
Zdravje se začne v želodcu
Želodec prebavlja hrano tako kemično
kot mehansko. Notranjost želodca je plast
sluznice, ki je iz visokoprizmatskih celic. Te se
med seboj razlikujejo: prve izločajo sluz ali
mukus, druge želodčno solno kislino HCl,
tretje pa predstopnjo prebavnih encimov. Želodčna kislina ustvari ustrezen pH (1,5–4), da
encimi lahko delujejo. Tu so encimi, ki raz-
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
grajujejo beljakovine in delujejo samo v kislem okolju. Poleg tega HCl tudi uniči slabe
bakterije in parazite. Mukus ali sluz pa preprečuje, da bi kislina razžrla želodčno steno.
Morda je največji problem želodca preveč ali premalo želodčne kisline, kar je pod
nadzorom hormonov in živcev.
Premalo želodčne kisline
Po 35. letu ima večina ljudi premalo kisline in beljakovine se ne morejo povsem razgraditi v aminokisline. Drugi vzroki pomanjkanja kisline so: slab tek ali, nasprotno,
prenažiranje, če smo slabo razpoloženi, jezni,
preutrujeni, osamljeni ... Poleg neprebavljenih beljakovin bo posledično tudi slabša absorbcija vitaminov b12 in folne kisline, kalcija in drugih mineralov. Prebava je slaba in
neprebavljene snovi pričnejo v črevesju gniti
ali vreti. Počasi zastrupljamo samega sebe. V
skrajnem primeru privede to celo do raka.
Izogibati se moramo beli moki, belemu
rižu, enostavnim sladkorjem, ker vse to drastično zmanjša izločanje želodčne kisline.
Kaj pa moramo uživati? Pred obrokom je dobro spiti kozarec limoninega ali jabolčnega
soka ali oboje skupaj. Že večkrat sem tudi
omenila, da je dobro meso pred jedjo pokapljati z limoninim sokom ali priložiti žlico
brusnične marmelade.
Od količine želodčne kisline je odvisno
sprejemanje kalcija in posledično osteoporoza. Če imamo dovolj želodčne kisline, se kalcij razgrajuje že v želodcu. Pri pomanjkanju
želodčne kisline pa se kalcij slabo razgrajuje,
zato se zelo slabo vgrajuje v osteoblaste, ki
gradijo kost. Nič ne pomaga uživanje tablet
kalcija, če hkrati ne poskrbimo za to, da se
kalcij razgradi.
Preveč želodčne kisline
V steni sluznice so tudi celice, ki izločajo
hormon gastrin, ta pa nadzira količino solne
Nastajanje želodčne kisline spodbujajo:
rdeča pesa, avokado, zelena zelenjava, jetra, jajčni rumenjak, koprc, olive, kivi, banane, tofu, peteršilj, ajda, ananas, brusnice in brusnična marmelada, od začimb pa brinove jagode, žajbelj,
lovor, bazilika, muškatni oreh, rožmarin, cimet,
ingver, nageljnove žbice, janež, origano, pehtran,
majaron, koriander, šetraj in vanilija.
Zato je dobro na primer ob pršutu uživati še
melone ali olive ali pa ob divjačini brusnično
marmelado. Med jedjo ne bi smeli piti vode, ker
redči želodčni sok, vino pa lahko. Prav tako bi
bilo dobro sadje uživati pol ure pred glavnim
obrokom in tri ure po njem.
kisline. Hrana v ustih sproži poleg slinjenja
še živčne dražljaje, ki dajo ukaz o izločanju
želodčnega soka. Če je kisline preveč, se
hormon gastrin preneha sproščati. Pretirano izločanje solne kisline pa sprožijo neustrezna oziroma pomanjkljiva prehrana, alkohol, kajenje, bakterija Helicobacter pylori
ter vsakodnevni pretirani stresi.
V stresnih situacijah ali ob zavrtih čustvih
telo prek živčnega sistema dobi ukaz, naj naredi več hormonov za obvladovanje stresa.
Zanje potrebuje več beljakovin in ustrezno
več želodčne kisline. In nenadoma se zgodi,
da je kisline preveč, še zlasti, če prizadeti ni
zaužil dovolj beljakovin, da bi jih želodec predelal. Posledica je razjeda želodčne sluznice
na požiralniku ali dvanajstniku. Tipično znamenje, da imamo preveč želodčne kisline, so
neprenehne večurne bolečine v želodcu, tudi
ponoči, ki se še okrepijo ob živčni napetosti.
Prva pomoč: velik kozarec mleka
Mleko sicer ne zdravi, marveč samo trenutno
olajša težave. Hitra pomoč so tudi: ovseni kosmiči, presni zeljni, krompirjev ali korenčkov sok
ter ribezov in borovničev sok. Pred preveliko
količino želodčne kisline sluznico želodca ščiti
olje pšeničnih kalčkov, bogato z vsemi frakcijami vitamina e. Podobno deluje laneno seme, če
ga skuhamo v vodi, ohladimo, dodamo med in
pijemo zjutraj na tešče. Želodčno kislino
103
Zdravje je
v plodovih
narave.
Zdravilne lastnosti suhe slive smo
združili s svežimi slivami v okusnem
soku Fructal Natura.
• 100 % sok brez dodanega sladkorja
• pomaga uravnavati prebavo
• je naravno odvajalo, zato se ga telo
ne navadi
Za doseganje blagodejnih uËinkov
priporoËamo, da dnevno popijete
250-400 ml soka, ob tem pa
poskrbite tudi za uravnoteženo in
raznoliko prehrano ter zdrav naËin
življenja.
Fructal d.d., Tovarniška cesta 7, 5270 AjdovšËina www.fructal.si
102 27 zdravilnih rastlin učinkovito
Z a m i z o | Ž elodec – izvir zdravja
Med vitamini so poleg vitamina e pomembni še drugi, zlasti vitamin a v predstopnji, v obliki karotenoidov. V čisti obliki ga
ne smemo uživati, ker je sluznica močno razdražena. Potrebujemo tudi vitamine b kompleksa, posebno folno kislino in vitamin b12;
slednji brani pred škodljivo bakterijo Helicobacter pylori. Izredno pomembno vlogo imata vitamin c in papaja; ta vsebuje encim papain, ki močno blaži vnetja in razjede.
Podobno funkcijo imajo tudi slive, ki
imajo prav vse vitamine skupine b, razen b12 .
Za slive je značilno, da količinsko ne izstopajo z nobenim vitaminom b, a je prav sinergično delovanje celote izredno močno pri celjenju razjed sluznic od želodca navzdol po
prebavnem traktu. K temu pripomorejo tudi
vitamin a (v suhih slivah ga je skoraj dvakrat
več kot v svežih), vitamin k (v suhih slivah ga
je skoraj desetkrat več kot v svežih) in vitamin c. V njih so še antioksidanti iz vrst karotenoidov in flavonoidov. Veliko je mineralov,
zlasti učinkovita je kombinacija bakra in
cinka, slednji preprečuje živčni nemir in
­posledično razdražljivost želodca. Sicer pa so
slive bolj znane po svoji odvajalni funkciji v
črevesju. Iz njega odstranjujejo strupene snovi, torej tudi razkrojke, ki so posledica neustrezne prebave beljakovin v želodcu.
Helicobacter pylori
Helicobacter pylori je gram negativna bakterija v želodcu in povzroča kronično vnetje
želodca in dvanajstnika. Živila zoper to
odpravlja številne težave:
Živila za zaščito želodčne sluznice in celjenje
razjed: zeljni sok, omega 3 (ribe, avokado, laneno seme in orehi), borovničevo vino, karotenoidne snovi (vitamin A), metin čaj, poprova meta,
brinov sirup.
Izogibajmo se enostavnim in prečiščenim ogljikovim hidratom, kavi, čaju, kakavu, črnemu popru in ocvrtim jedem.
PREBAVNE MOTNJE:
• občutek polnosti,
napenjanja in slabosti
• počasna prebava
• blage želodčne težave
bakterijo so tista, ki vsebujejo žveplene snovi: čebula, česen, drobnjak in por, kostanjev
med, paradižnik, citrusi, probiotični jogurti
in dopolnila, zeljnica. Izogibajmo pa se sladkim jedem iz enostavnih sladkorjev!
Najboljše zdravilo za želodec je mir pri
mizi. Prav vsak obrok bi moral biti družinski praznik, saj je za želodec dobro uživati
hrano v krogu ljubljenih oseb. Znani so
primeri, ko so ljudje pozdravili želodčne
težave, ko so našli ljubljeno osebo in se
otresli samote. ¶
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
Recepti za zdrav želodec
• krompirjeva juha: skuhamo krompir, ga zmešamo z električnim mešalnikom, dodamo maslo
in malo kumine,
• brinov sirup: 500 g brinovih jagod prekuhamo
v treh litrih vode, jih pretlačimo in vnovič prekuhamo, nato pretlačimo skozi sito v lonec ter
dodamo toliko medu, da bo nastal sirup (približno en liter); uživamo trikrat na dan,
• borovničevo vino: 2 dl borovnic kuhamo v
vodi 10 minut, dodamo pol litra rdečega vina in
spet prekuhamo, ohladimo in še trikrat prekuhamo, dodamo klinčke in cimet, precedimo in
pijemo večkrat na dan,
• medeni napitek za želodec: žlico medu raztopimo v toplem mleku ali čaju. To spijemo pol
ure pred vsakim obrokom,
• brinove jagode: 10 do 15 brinovih jagod na dan
žvečimo v ustih, to ponavljamo redno štiri do
šest tednov. Opozorilo: tega ne smejo delati
osebe z okvaro ali vnetji ledvic!
105
© 2010. Adriatic BST d.o.o. - Designed by Seeman
z­ manjšujeta še prosena kaša in sezam. Izločanja
­mukusa spodbujajo jedi s cinkom. Veliko ga je v
mesu, morski hrani, pivskem kvasu, bučnih semenih, v meti, gorčici, jajcih. Zeljnica in zelje
imata veliko glutamina za celjenje pri razjedah
in veliko količino s-metilmetionina; ta regenerira želodčno sluznico. Podobno funkcijo imata
tudi peteršilj in zelena solata.
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
K
ZUNANJA UPORABA:
• vnetje kože
• vnetje ustne sluznice
• blaži bolečine v sklepih
SI.20.C.C.V1.10.11.
104 www.pervivo.si
Zdravilo se izdaja brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah.
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Proizvajalec: Richard Bittner AG, Weitensfeld 183, 9344 Weitensfeld, Avstrija
106 N A Š A L E K A R N A d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
Za mizo
Testo za pico
za telebane Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med.,
velik gurman in ljubitelj kuhanja
Pred nami sta, drage bralke in bralci zelo pomembna in veličastna, najprej
cerkveni in nato še državni praznik, a se vseeno nisem odločil, da bi tu
pripravljal katero od prazničnih jedi. Nenazadnje moramo upoštevati, da je
razen teh dveh dni vse ostalo še vedno veseli december.
In če je december vesel, smo veseli tudi mi in se zaradi tega tudi bolj
veselimo. In če se veselje malo potegne ali zavleče, je toliko bolj vesela
naslednji dan tudi lakota. In če nimamo pri roki picerije na vasi ali pa če
halo pico v istem trenutku potrebujejo vsi veseljaki iz vašega mesta,
potem si moramo znati pico speči sami.
107
108 Z a m i z o | Testo za pico za telebane
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
N
ajvečji problem načeloma pri
domači pici še nikoli ni bil nadev, vedno nas je strah testa. Bo
že držalo, da je treba pregnesti
toliko in toliko kilogramov moke, da dobiš
tisti pravi občutek. Ni izključeno, da vam
ne bi uspelo že prvič in bo uspevalo vedno.
Zakaj pa ne?
Danes vam bom zaupal, katero pot izdelave testa smo razvili s prijatelji iz študenta
v dobrih desetih letih. Ker vam bom to visoko cenjeno znanje predal naprej zastonj, mi
boste za vsako izdelano pico po tem receptu
častili pivo, ko me srečate.
Izhodišče je konec srednje šole dal moj
prijatelj Aleš (Slavč ga kličemo). Rumeni listek je vseskozi visel v moji kuhinjski omarici na notranji strani, na njem je pisalo: »za
štiri osebe rabiš 500 g moke, 2 dl mleka, eno jajco, žličko cukra in soli, en kvas, štiri žličke olja.«
To še vedno drži za tiste, ki radi tehtate
in pipetirate. Iz izkušenj je stvar taka, da enkrat pol kilograma moke zdrži le tri osebe,
drugič pa šest. Zato premerite jedce, potem
pa odmerite moko. Naslednja stvar je moka.
Enkrat je pšenična bela in drugič polnozrnata pirina za tiste, ki se delajo zdrave pri
pici. Lahko je katerakoli moka, ajdove še nisem stestiral in je verjetno nikoli ne bom.
Konstitucije moke so različne in zato v polnozrnato moko skoraj vedno vmešam dva
kvasa, iz prepričanja da tako bolje kipne. Za
ziher. In tako naprej.
Tako vam bom sedaj predstavil vse korake pri izdelavi testa s slikami in opisom, vi si
morate samo zapomniti za čase ko boste hoteli mesiti, da je to novoletnopraznična cifra revije. Jo boste odprli in začeli.
Dve tretjini moke, ki jo boste namenili
za testo vsujte v skledo. Ščepec soli in vrečkico instant kvasa vmešajte v moko (če je
moke več kot pol kilograma, vmešajte dve
vrečkici, preprosto).
Zagrejte dva decilitra mleka do mlačnosti, raztopite žličko sladkorja in soli. Dva decilitra in žličke so pomembni zaradi razmerja, vi lahko na koncu uporabite vso
mleko, ni pa nujno. Mleko prelijte čez moko,
ubijte celo jajce v skledo in prilijte štiri žličke olivnega olja. Ne rabite porabiti vsega
mleka, če se vam zdi, da bo preveč testa.
Z vilico (po Pitonu I ) v skledi v sredini
razžvrkljajte jajce in mešajte tako, da se
moka iz obrobja sipa v center. Na tak način
boste počasi pridobivali na gostoti in bo testo vedno krhko, če boste sledili navodilom.
Verjetno boste porabili vso moko, zato z
eno roko začnite počasi mesiti to krhko testo, z drugo pa dodajajte preostanek moke
in mesite.
109
110 Z a m i z o | Testo za pico za telebane
d e c e m b e r 2 0 1 0 | w w w. n a š a l e k a r n a . s i
Moko počasi dodajajte k testu tako dolgo,
dokler se vam ne neha lepiti na prste. To pomeni, če si moko s prstov odstranim in se mi
potem spet lepi na prste tako kot na sliki,
potem še dodajam moke.
Testo dam iz sklede in ga lahko narežem
na dva ali več kosov (za večje ali manjše pice,
500 g testa je za dva pladnja pice, torej damo
na pol).
Vsak posamezen kos na pomokanem delovnem pultu mesimo do gladkega. To počnemo z raznovrstnimi maserskimi gibi.
Moko po dnu sproti dodajamo po malo, ker
se nam bo sicer testo preveč lepilo na pult
ali desko ali mizo. Občutek testa mora še vedno biti mehak, ne pa kot da bi masiral zateglo mišico ali gumo.
Testo pustimo vzhajati do dvajset minut
kar na delovni površini, tako da ga pokrijemo s skledo v kateri smo ga mesili.
Za bolj testno polne pice vzhajano testo
razvaljamo po Štranklnovem principu. S prsti
pritisnemo v sredino testa in ga počasi širimo navzven.
S širjenjem testa nadaljujemo in pri tem
pazimo, da ne poškodujemo roba.
Ko smo že na dveh tretjinah želenega
premera pice ali pa ko ne gre več na roke širiti, razširimo še rob. Na hitro ga okrog in
okrog z občutkom damo skozi prste, pazimo da ga ne strgamo.
Na papir za peko v pekaču sedaj položimo testo in ga do konca razširimo na željen
premer. Od tod dalje je pa stvar okusa.
Če vam mogoče debelejše testo ni všeč,
ga še vedno lahko povaljate na zelo tanko. V
pečici bo testo še nekoliko vzhajalo, tako da
se ne bati naložiti. V naših začetkih smo
uporabljali sveži kvas v kosu in je še vedno
odličen. Treba ga je pač raztopiti v mlačnem
mleku.
Ker vsakokrat količino moke ocenim na
oko oziroma na glih prav™, lahko pomeni
dve tretjini od 200 do 600 gramov, tako da
se prepustite in dajte občutku prosto pot. V
tem primeru boste ob picopekovskih začetkih vsi nabasani do nezavesti.
Minister za šunko, sir in gobice opozarja:
dobro testo vas lahko zasvoji do te mere, da
boste cel december jedli samo pice.
Posebej bi se zahvalil Slavčnu, Pitonu in
Štranklnu za doprinos k mojemu razvoju testa za pico, na katerega sem zelo ponosen.
Vsem vam zvestim bralkam in bralcem ob
koncu leta želim srečno, predvsem pa zdravo
naslednje leto in ob vseh jedeh in sladkarijah
ne pozabite na zobno ščetko. ¶
111
N A Š A L E K A R N A R
10
Sudoku
L
E
I
Navodila:
Vstavite črke O P E R I L L E K
v prazna polja tako, da bodo v vsakem
kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem
stolpcu vse naštete črke. Črke iz
oštevilčenih polj prepišite, da dobite
geslo. Geslo pošljite na dopisnici
ali po e-pošti do 20. decembra
na naslov: Entrapharm, d.o.o.,
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana
ali: [email protected]
Žrebanje nagrad bo 22. decembra v
prostorih podjetja Entrapharm.
Nagrajenci bodo prejeli nagrade podjetja
Lek, d. d., iz Ljubljane.
Rešitev sudoku uganke iz 47. številke
je STRUMNO NA KOLO. V uredništvo
je prispelo 657 pravilnih rešitev.
Izžrebanke nagradne igre so: Leon
Petrovič iz Ilirske Bistrice, Jelka
Vičič iz Topolca pri Ilirski Bistrici in
Srečko Rudolf z Jesenic. Nagrajenci
bodo prejeli praktične nagrade
podjetja Medis, d.o.o. Čestitamo!
R
E
I
E
O
P
R
K
I
E
7
R
I
L
K
R
Pobarvaj me!
P
9
O
L
L
11
Otroški
kotiček
R
8
I
E
5
I
E
1
P
O
K
L
O
L
12
L
E
4
K
O
6
L
E
K
E
2
E
O
L
3
L
Pripravil Jure Pučko
112 Geslo:
1
2
3
4
5
8
9
10
11
12
T
6
H
A
,
7
J
A
Operil
učinkovita rešitev (nez)nosnih problemov
Ko zaradi prehlada iz nosu stalno teče in je ponoči tako zamašen, da
skozenj ne moremo dihati, je hitra in učinkovita pomoč pršilo za nos
OPERIL®. Zdravilo zmanjšuje nabreklost nosne sluznice in zavira nastajanje
sluzi. Delovati začne hitro, že po nekaj minutah in za dolgih 12 ur odmaši
nosne poti. Z njegovo pomočjo ponoči lahko dihamo skozi nos in spimo z
zaprtimi usti, podnevi pa lažje prenesemo tegobe nahoda. Tako nam
OPERIL® učinkovito blaži spremljajoče znake nahoda ter pripomore k
lažjemu okrevanju. To zimo bodite pripravljeni s pršilom za nos OPERIL®
za odrasle, pa tudi otroke.
Pobarvano jagodo skupaj z
izpolnjenimi podatki pošlji na naslov
Bayer d.o.o., Consumer Care,
Bravničarjeva 13, 1000 Ljubljana,
s pripisom »junior-angini«. Mi pa bomo
tvoj trud nagradili z barvicami.
Ime in priimek:
Naslov:
Poštna št.:
Pošta:
Starost:
114 N A Š A L E K A R N A Naša
lekarna
svetuje
so popolnoma naravne in delujejo v
optimalni medsebojni sinergiji.
Žvečljive tablete Ekolostrum MUPI
so primerne za vse priložnosti, saj za
zaužitje ne potrebujemo vode. Treba
jih je le dobro prežvečiti. Priporočamo
jemanje 2 do 4 žvečljivih tablet vsak dan.
NOVO zdravilo za kašelj
Intenzivna nega za čvrstost in
sijaj kože
Najpogostejši vzrok za kašelj je okužba
dihal. Sedaj je v lekarnah na voljo
novo zdravilo brez recepta Flavamed.
Zdravilo je izjemno učinkovito pri
zdravljenju produktivnega ali vlažnega
kašlja v povezavi z boleznimi pljuč in
sapnic. Flavamed ima učinek dvojnega
delovanja – sluz postane bolj tekoča in
jo je lažje izkašljevati. Delovati začne
že po 30 minutah in učinkuje od 6
do 12 ur. Flavamed vsebuje aktivno
sestavino ambroksol, ki ima še dodatne
prednosti: je antioksidant in deluje
protivnetno, hkrati se lahko jemlje
sočasno z antibiotiki, saj povečuje
njihovo delovanje.
Na voljo je v treh oblikah:
- Flavamed 60 mg šumeče tablete
zagotovijo močnejši odmerek z
odličnim okusom češnje,
- Flavamed 30 mg tablete so prikladno
majhne za v torbico, zareza pa
omogoča enostavno prelamljanje,
- Flavamed 6 mg/ml peroralna raztopina
je brez sladkorja in ima odličen okus
maline.
Gore kličejo
Planinci in smučarji, pozor! Ko zaslišite
klic gora, nikakor ne pozabite na
zaščito pred soncem in mrazom. Z
višino se povečuje tudi intenzivnost
UV-žarkov, poleg tega se odbijajo tudi
od snega. Zanesljiva zaščita kože pa
ni potrebna samo na visokih pobočjih,
hladnih mesecih zelo pomembna tudi
povsod drugod, saj nizke temperature
ampak je v lahko škodujejo koži. Izdelki
NIVEA Sun Alpin vsebujejo kombinacijo
posebne emulzije vode v olju in
vitamina E, ki prepreči izsušitev kože
in zagotavlja zanesljivo zaščito pred
soncem, vetrom in mrazom za otroke in
odrasle. V kolekciji so NIVEA Sun Alpin
krema z zaščitnim faktorjem 25, dva
v enem krema za obraz in negovalni
balzam za ustnice (zaščitni faktor 15 ali
30) in NIVEA SUN Alpin krema za otroke
z zaščitnim faktorjem 50+.
Ekolostrum – zakladnica zdravja
Žvečljive tablete Ekolostrum MUPI so
popolno, naravno prehransko dopolnilo
za otroke. Neprecenljivost kolostruma
in njegove številne koristi se skrivajo
v njegovi edinstveni kombinaciji
sestave, ki je ni moč najti nikjer
drugje. Kolostrum je prava zakladnica
naravnih protiteles, rastnih faktorjev
in vitaminov, mineralov ter aminokislin.
Optimizira telesno odpornost pri
zdravih ljudeh, ugodno vpliva na
prebavo, ohranja energijo in omogoča
optimalno okrevanje po intenzivni fizični
aktivnosti. Vse sestavine kolostruma
Ženske po 40. letu starosti se
spopadajo z izgubo čvrstosti in sijaja
kože, niža se raven kolagenskih in
elastinskih vlaken, zmanjša se število
fibroblastov. Hkrati se upočasni
njihovo delovanje, gube pa se
posledično poglobijo. Laboratoriji Vichy
predstavljajo svojo inovacijo v boju proti
staranju kože: serum Liftactiv CxP Total.
Edinstvena formula, ki je pri raziskavah
pokazala rezultate dolgoročnega
in takojšnega delovanja, koži v eni
potezi zagotavlja biološko delovanje,
lifting učinek in takojšnji sijaj. Serum
Liftactiv CxP Total je blagodejen kot
krema, s svojo teksturo pa omogoča
takojšnje delovanje na kožo. Koža je
pomlajena – manj gub, večja čvrstost
in takojšen učinek sijaja kože so vidni
že po eni minuti. Hkrati je zagotovljeno
dolgotrajno obnovitveno delovanje.
Rezultati kliničnih testov so pokazali
za 33 % bolj čvrsto kožo, izboljšan
sijaj kože in 18 % manj gub. Že v prvi
minuti po nanosu je koža bolj svetleča,
po 1 mesecu so gube mehkejše in po 4
mesecih je koža čvrstejša.
Drage bralke in bralci,
želimo vam vse najlepše v prihajajočem letu 2011,
predvsem veliko osebne sreče in zdravja.
Uredništvo revije Naša lekarna