1. No category

LETNO PORO^ILO
2013
»Ustvarjeno v Drami, Operi, Baletu
Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor
in na Festivalu Bor{tnikovo sre~anje«
Created in Drama, Opera, Ballet
of the Slovene National Theatre Maribor
and at Maribor Theatre Festival
MARIBOR , FEBRUAR 2014
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Ustanovitelj javnega zavoda Slovensko narodno gledali{~e Maribor
Vlada Republike Slovenije
Ime zavoda:
Skraj{ano ime:
Mati~na {tevilka:
Dav~na {tevilka:
Dejavnost:
TRR:
Telefonska {tevilka:
Telefaks:
Elektronski naslov:
Ustanovitelj:
Slovensko narodno gledali{~e Maribor, javni zavod
SNG Maribor
Slovenska 27, 2000 Maribor
5053315000
SI19801491
90.030
01100-6000012730, odprt pri UJP Slovenska Bistrica
02/ 250 61 00
02/ 250 61 08
[email protected]
Vlada R Slovenije (Ur. l. 46/2003, 68/2003, 98/2008, 59/2010 – Sklep Vlade
Republike Slovenije o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno
gledali{~e Maribor)
Javni zavod je vpisan v sodni register pravnih oseb pri Okro‘nem sodi{~u v Mariboru pod registrsko
{tevilko 397-00.
Organi zavoda: direktor, Svet SNG Maribor in Strokovni svet SNG Maribor.
Direktor SNG Maribor
Danilo Ro{ker
Umetni{ki direktor Drame
Diego de Brea
Umetni{ki direktor Opere
Simon Kre~i~
Umetni{ki direktor Baleta
Edward Clug
Umetni{ka direktorica
Festivala Bor{tnikovo sre~anje
Alja Predan
Pomo~nik direktorja
za podro~je tehnike
Drago Prosnik
Pomo~nica direktorja
za finan~ne zadeve
Aleksandra Hojnik
Svet SNG Maribor
dr. Gregor Pivec, predsednik
Jaki Jurgec, namestnik predsednika
Lidija Divjak Mirnik
Vlasta Drozg
Eva Kra{
mag. Zdravko Luketi~
Marija Ribi~
Strokovni svet SNG Maribor
Darko Brlek, predsednik
Jaki Jurgec, namestnik predsednika
Toma‘ Habe
Eva Kra{
Ana Perne
Alenka Ribi~
Toma‘ Rode
Matija Varl
dr. Jernej Weiss
3
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Gledali{~e v kriznih razmerah: s pripadnostjo vseh zaposlenih
do uspe{nih koprodukcij in izstopajo~e prezence na
mednarodnem kulturnem prizori{~u
Ne glede na {tevilne izzive in preizku{nje, ki smo jih v Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor
izkusili v letu 2013 – ali nemara prav zato –, za~en{i z var~evalnimi ukrepi in racionalizacijo
stro{kov na tako reko~ vseh podro~jih, lahko brez pomislekov trdimo, da je za nami {e eno zelo
uspe{no leto. K temu so bistveno pripomogle ozave{~enost in samozavest glede umetni{ke
identitete na{ega gledali{~a, ki je ‘e po svojem na~inu delovanja izredno kompleksen kulturnoumetni{ki organizem, in zavezanost k uresni~evanju zastavljenih ciljev, med katerimi treba posebej
poudariti predvsem visoko stopnjo dostopnosti na{ih predstav in dogodkov. Prav slednji prina{ajo
dodano vrednost v {ir{em kontekstu sodobnih estetik in praks, umetni{ke refleksije {tevilnih
‘ivljenjskih resnic ter odzivnosti na aktualno dru‘beno stanje. Kljub poglabljanju ekonomske
krize in socialnih razlik, kar se opazno odra‘a tudi v upadanju obiska (ljudje se zaradi nezaposlenosti
in zvi{evanja ‘ivljenjskih stro{kov v ve~ini primerov ‘al najprej odpovedujejo kulturnim dobrinam),
nam je z mo~no marketin{ko strategijo ter uporabniku prijaznimi in zanimivimi programi uspelo
obdr‘ati interes publike in posledi~no obiskanost na{ih dramskih, opernih in baletnih predstav
ter koncertov.
Za~etek mojega novega mandata v mesecu septembru zaznamuje predvsem samopremislek o
dosedanjem delu, ki sem ga vselej opravljal s pripadnostjo, odgovornostjo in s posluhom za ljudi,
dedi{~ino slovenske kulture, sodobno umetnost, programske usmeritve umetni{kih direktorjev
in ne nazadnje tudi specifi~nost okolja, v katerem deluje na{e gledali{~e. Ponovno potrditev
mandata dojemam kot novo prilo‘nost, da bi nekatere uspehe iz preteklosti lahko spet uresni~ili
in jih kljub recesiji v nekaterih segmentih celo presegli – v mislih imam predvsem intenzivnej{e
plasiranje na{ih produkcij v mednarodni prostor in sodelovanje z drugimi kulturnimi zavodi.
Podobno refleksijo je zahteval tudi prihod obeh umetni{kih direktorjev Drame in Opere, ki bi s
sve‘im in ~asu primernim konceptom lahko konkurirala sodobnim umetni{kim imperativom in
najvi{jim uprizoritvenim standardom: ve~ kot le uspe{no in stabilno obdobje mariborske Drame
pod vodstvom Vilija Ravnjaka se zato nadaljuje in v marsi~em nadgrajuje z inovativnimi
programskimi vizijami prodornega slovenskega re‘iserja Diega de Bree, kozmopolitski operni
orientir Benjamina Pionnierja pa se je z nastopom novega umetni{kega direktorja Opere,
perspektivnega mladega pianista in dirigenta Simona Kre~i~a, v za~etku novembra preusmeril v
intenzivnej{i naslon na slovenske operne kapacitete in v odprto sodelovanje s podobnimi kulturnimi
zavodi doma in v tujini, obenem pa {e naprej dajemo prilo‘nost najrazli~nej{im profilom slovenskih
opernih solistov in drugih svobodnih umetnikov.
K ve~ji prepoznavnosti slovenskega gledali{~a zadnja leta prispeva Festival Bor{tnikovo sre~anje
pod vodstvom Alje Predan, ki je od Ministrstva za kulturo v septembru dobila petletni mandat.
Festival je pod njenim vodstvom do‘ivel preporod. Doma in v tujini pa je postal prepoznaven
kot blagovna znamka iz Slovenije. S svojim bogatim uprizoritvenim programom ter odprto
komunikativnostjo med profesionalnimi gledali{~niki, {tudenti in ljubitelji predstavlja svojevrsten
slovenski fenomen oplajanja idej v sferi sodobnega gledali{~a in nadvse uspe{nega sobivanja
razli~nih umetni{kih estetik.
5
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Ve~plastno poslanstvo na{ega gledali{~a, ki zdru‘uje {tiri samostojne entitete – Dramo, Opero,
Balet in Festival Bor{tnikovo sre~anje –, smo kljub zmanj{anemu {tevilu zaposlenih, ki kljub te‘ki
gospodarski situaciji ~utijo nezmanj{ano pripadnost gledali{~u, uresni~ili v celoti, zaradi izjemnega
uspeha na{ih koprodukcij pa smo bili dele‘ni vse ve~jega ugleda in prezence na mednarodnem
prizori{~u. Na tem mestu velja izpostaviti sodelovanje s finskim opernim festivalom Savonlinna
pri uprizoritvi Mozartove opere Don Giovanni, v koprodukciji s francoskima opernima hi{ama iz
Metza in Toursa pa smo v Mariboru in prvi~ na slovenskih tleh do‘iveli celotno inscenacijo
Puccinijevega Triptiha.
Med najve~jimi uspehi preteklega leta velja izpostaviti mednarodno gostovanje neoklasi~nega
baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, ki je v koreografiji Valentine Turcu po‘el navdu{enje na
Dubrovni{kem poletnem festivalu; gostovanje, ki se je izkazalo kot najuspe{nej{a predstava
festivala, je bistveno prispevalo k dogovoru na{e nove koprodukcije z Dubrovni{kim poletnim
festivalom in Festivalom Ljubljana. Tudi nova uprizoritev Bizeteve Carmen je do‘ivela dober
sprejem in posledi~no tudi velik interes s strani mednarodne javnosti, saj se s predstavo
odpravljamo na enomese~no gostovanje na Japonsko junija letos. Izjemen uspeh na doma~em
odru smo dosegli z uprizoritvijo Verdijeve velike opere Aida (ob 200-letnici skladateljevega rojstva)
v koprodukciji s Cankarjevim domom iz Ljubljane. Predstava je umetni{ko rast pokazala ‘e v
zelo kratkem ~asu, v mesecu januarju 2014 pa je na ve~ ponovitvah slovensko ob~instvo navdu{ila
tudi v Gallusovi dvorani. Daljnose‘ni u~inek uspeha te koprodukcije se ka‘e ‘e v sedanjosti, saj se
dogovarjamo za vzajemno gostovanje s predstavo Aida ter z gledali{ko produkcijo na{e Drame v
mesecu oktobru v Slova{kem narodnem gledali{~u v Bratislavi.
Izstopajo~e dose‘ke je v preteklem letu zabele‘ila tudi mariborska Drama, in sicer s predstavo
Do tu sega gozd, ki je osvojila grand prix na festivalu Zlati lev v hrva{kem Umagu, predstava John
Gabriel Borkman pa je na osrednjem slovenskem gledali{kem dogodku, tj. na Festivalu Bor{tnikovo
sre~anje, osvojila kar tri nagrade, in sicer dve nagradi za igro (Nata{a Matja{ec Ro{ker, Igor
Samobor) ter za najbolj{o re‘ijo (Mateja Kole‘nik). Na omenjenem festivalu pa smo prejeli tudi
nagrado za najbolj{o scenografijo v uprizoritvi Mojster in Margareta (Numen in Ivana Radenovi}).
V mariborski Drami pa smo lahko upravi~eno ponosni na {e en dose‘ek, ki je ob splo{nem upadu
obiskanosti kulturnih dogodkov {e toliko bolj pomemben in celo presenetljiv: po na{ih podatkih
v zadnjih letih bele‘imo konstantno porast obiska, ki je v preteklem letu zna{al ve~ kot 46.000
obiskovalcev.
Visoka obiskanost in bogata ponudba raznovrstnih prireditev, tako v na{i produkciji kakor tudi
gostujo~ih dogodkov, ki se zvrstijo v na{em gledali{~u, zgovorno dokazujejo, da je na{a ustanova
dru‘beno, kulturno in umetni{ko sredi{~e {ir{ega severovzhodnega dela Slovenije ([tajerske,
Pomurja, razli~nih predelov v zamejstvu idr.), konstanten obisk tujcev iz sosednje Avstrije, Hrva{ke,
Mad‘arske in drugod pa jasno ka‘e na kvaliteto, ki jo je zaznala tudi mednarodna kulturna javnost
in ljubitelji uprizoritvenih umetnosti. K {e ve~ji mednarodni prepoznavnosti in vpetosti na{ega
gledali{~a v evropski gledali{ki prostor daje specifi~no noto tudi ~lanstvo v ETC (EuropeanTheatre
Convention) – umetni{ki direktor mariborske Drame Diego de Brea je med drugim postal ~lan
odbora omenjene institucije.
Izredno pozitivne izku{nje imamo {e z eno evropsko institucijo, in sicer z Evropskim socialnim
skladom, s katerim sodelujemo pri projektu Nove karierne perspektive. V okviru omenjenega
projekta smo anga‘irali skupno devet deficitarnih in obenem tudi te‘je zaposljivih umetni{kih
kadrov, ki pomenijo neposredno pomladitev na{ih umetni{kih ansamblov, kar bi bilo zaradi
omejenosti pri zaposlovanju sicer nemogo~e. Zaskrbljujo~e je sicer dejstvo, da smo v odlo~bi
6
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Ministrstva za kulturo prejeli za deset odstotkov manj sredstev za maso pla~ v naslednjem letu,
kljub temu da ostaja na{ obseg dela nezmanj{an – {e ve~, na nekaterih programskih segmentih
bele‘imo celo porast realizacije, kar vpliva tudi na preobremenjenost in ponekod celo izgorelost
na{ih zaposlenih, za~en{i s tehni~nimi slu‘bami pa vse do umetni{kih ansamblov. Kljub
pomanjkanju finan~nih sredstev smo v preteklem letu priskrbeli dva nova instrumenta (za ~lana
simfoni~nega orkestra).
V teh ~asih, ko finan~na in gospodarska kriza {e ni popustila, iskreno upamo in si ‘elimo
nekoliko ve~ posluha tudi s strani dr‘ave, ki bi se morala zavedati pomena vrednot
slovenske kulture, umetnosti, {e posebej gledali{ke in glasbene poustvarjalnosti, ki ni le
sve‘a oaza humanosti in inspiracije v najturobnej{ih trenutkih na{e dru‘be, ampak
tudi neusahljiv vrelec klju~nih spoznanj o nas samih ter o prostoru in ~asu, ki ga ‘ivimo –
kajti le z negovanjem umetnosti, ki spodbuja novosti in kreativnost, komunikacijo in
~ut za so~loveka, se lahko s skupnimi mo~mi pribli‘amo idealom in dose‘emo resni~nost
bolj{ega jutri.
Danilo Ro{ker
direktor SNG Maribor
7
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
VSEBINA
I.
POSLOVNO PORO^ILO
Splo{ni del
Poro~ilo o dose`enih ciljih in rezultatih
1 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podro~je javnega uporabnika
2 Dolgoro~ni cilji SNG Maribor
2.1
Temeljni cilji
2.2
Klju~ni elementi vizije in dolgoro~nega razvoja, ki ga pri svoji dejavnosti zasleduje
SNG Maribor
3 Vsebinsko poro~ilo javnega zavoda SNG Maribor – Drama, Opera, Balet, Festival Bor{tnikovo
sre~anje – za leto 2013
3.1
Zastavljeni cilji za leto 2013
3.2. Dose‘eni cilji v letu 2013
4 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev za leto 2013 in primerjava z dose‘enimi rezultati
v letu 2013
4.1
Dose‘eni rezultati v letu 2013
4.2
Analiza dose‘enih rezultatov poslovanja
4.2.1
Splo{ne ugotovitve za doseganje prihodkov
4.2.2
Splo{ne ugotovitve za doseganje odhodkov
4.3
Splo{ne ugotovitve
5 Nastanek morebitnih nedopustnih in nepri~akovanih posledic pri izvajanju programa
6 Ocena uspeha pri doseganju ciljev v primerjavi z dose‘enimi cilji iz poro~ila preteklega leta
7 Ocena gospodarnosti in u~inkovitosti poslovanja glede na opredeljene standarde in merila
8 Ocena delovanja sistema notranjega finan~nega nadzora
9 Pojasnila za podro~ja, na katerih zastavljeni cilji niso bili dose‘eni, zakaj niso bili dose‘eni
10 Ocena u~inkov poslovanja posrednega uporabnika na druga podro~ja
11 Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in investicijskih vlaganj
11.1 Poro~ilo o uporabi sredstev za investicijsko vzdr‘evanje in nakup opreme
11.2 Analiza kadrovanja in kadrovske politike
11.2.1 Sestava zaposlenih v SNG Maribor na dan 31. 12. 2013
11.2.1.1 [tevilo zaposlenih po organizacijskih enotah
11.2.1.2 Sestava zaposlenih po statusu zaposlitve
11.2.1.3 Sestava zaposlenih po delovni dobi
11.2.1.4 Sestava zaposlenih po starosti
11.2.1.5 Sestava zaposlenih po spolu
11.2.1.6 Zaposleni z omejeno delovno zmo‘nostjo
11.2.2 Napredovanja zaposlenih
11.2.3 Fluktuacija
11.2.3.1 Prenehanje delovnega razmerja po razlogih
11.2.4 Bolni{ke odsotnosti zaposlenih
11.2.4.1 Nadomestila bolni{kih odsotnosti
11.2.5 Evropski socialni sklad
9
L
I
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
POSLOVNO PORO^ILO ZA LETO 2013
Glede na namen, zaradi katerega je bil zavod ustanovljen, kot javno slu‘bo opravlja naslednje
naloge:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
10
izvaja gledali{ke, operne in plesne predstave;
izvaja koncerte, plesne in druge prireditve sam ali v sodelovanju z drugimi organizacijami;
organizira in izvaja gledali{ke, plesne in glasbene delavnice;
nudi prireditve mlaj{emu ob~instvu in te‘je prilagodljivim dru‘benim skupinam po
dostopni ceni;
programsko in poslovno sodeluje z dr‘avnimi dramskimi in opernimi gledali{~i,
Cankarjevim domom in Slovenskim gledali{kim muzejem;
na podlagi poslovnega sodelovanja svojo produkcijo in prireditve predstavlja na RTV
Slovenija;
sodeluje z Akademijo za glasbo in Akademijo za gledali{~e, radio, film in televizijo in
umetni{kim {olam omogo~a predstavitve njihove umetni{ke produkcije;
organizira in izvaja gledali{ki festival Bor{tnikovo sre~anje;
nudi domicil mednarodnemu tekmovanju opernih pevcev Ondina Otta;
skrbi za razvoj gledali{ke, operne in plesne dejavnosti z uvajanjem novitet, usposabljanjem
umetni{kih ustvarjalcev in poustvarjalcev ter usposabljanjem tehni~nega osebja;
skrbi za gledali{ko, operno in plesno vzgojo mladih, omogo~a predstavljanje novih del
slovenskim avtorjem ter vzdr‘uje ravnovesje med kulturnim izro~ilom in novimi
umetni{kimi stremljenji;
omogo~a umetni{ki razvoj najbolj talentiranim mladim umetnikom;
skrbi za kulturni razvoj z izdajanjem gledali{kih listov in drugih publikacij in neguje
strokovno in publicisti~no refleksijo;
skrbi za dokumentiranje in arhiviranje predstav;
skrbi za predstavitev kvalitetne umetni{ke produkcije z organizacijo gostovanj doma~ih
in tujih gledali{~;
predstavlja svojo umetni{ko produkcijo na gostovanjih v Sloveniji;
predstavlja svojo umetni{ko produkcijo na gostovanjih v tujini;
nudi prostorske pogoje ter produkcijsko in tehni~no pomo~ drugim izvajalcem kulturnih
programov;
sodeluje s slovenskimi kulturnimi organizacijami v zamejstvu in tujini;
sodeluje s kulturnimi institucijami v kulturnih sredi{~ih sosednjih regij in v mednarodnem
prostoru;
se vklju~uje v kulturno ‘ivljenje lokalne in {ir{e skupnosti in omogo~a uporabo svojih
prostorskih in tehni~nih zmogljivosti za druge javne kulturne prireditve;
predstavlja svojo in slovensko umetni{ko produkcijo mednarodni strokovni javnosti preko
Festivala Bor{tnikovo sre~anje in z na~rtnim vabljenjem tuje strokovne javnosti in
selektorjev mednarodnih festivalov.
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
PORO^ILO O DOSE@ENIH CILJIH IN REZULTATIH
1
ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO
DELOVNO PODRO^JE JAVNEGA UPORABNIKA
Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podro~je SNG Maribor:
• Zakon o delovnih razmerjih
• Zakon o uresni~evanju javnega interesa za kulturo
• Zakon o javnih uslu‘bencih
• Zakon o sistemu pla~ v javnem sektorju
• Zakon o javnih financah
• Zakon o ra~unovodstvu
• Zakon o zavodih
• Zakon o zaposlovanju in delu tujcev
• Zakon o varnosti in zdravju pri delu
• Zakon o varstvu osebnih podatkov
• Zakon o interventnih ukrepih
• Zakon za uravnote‘enje javnih financ
• Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledali{~e Maribor
• Kolektivna pogodba za javni sektor
• Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji
• Kolektivna pogodba o skupni metodologiji za uvr{~anje orientacijskih delovnih mest
in nazivov v pla~ne razrede
• Uredba o pla~ah direktorjev v javnem sektorju
• Uredba o napredovanju javnih uslu‘bencev v pla~ne razrede
• Uredba o kriterijih za dolo~itev vi{ine polo‘ajnega dodatka
• Pravilnik o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik
• Merila in kriteriji za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev
• Pravilnik o delovanju Festivala Bor{tnikovo sre~anje
• Pravilnik o pogojih sodelovanja na Festivalu Bor{tnikovo sre~anje
• Pravilnik o avdicijah in delu avdicijske komisije
• Pravilnik o oddaji dvoran in drugih prostorov SNG Maribor
• Pravilnik o ra~unovodstvu
• Pravilnik o enotnem kontnem na~rtu za prora~un, prora~unske uporabnike in druge
osebe javnega prava
• Pravilnik o raz~lenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava
• Pravilnik o na~inu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoro~nih in opredmetenih
osnovnih sredstev
• Pravilnik o pripravi konsolidirane premo‘enjske bilance dr‘ave in ob~in
• Pravilnik o na~inu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. ~lenu Zakona o ra~unovodstvu
• Pravilnik o sestavljanju letnih poro~il za prora~un, prora~unske uporabnike in druge
osebe javnega prava
• Navodilo o pripravi zaklju~nega ra~una dr‘avnega in ob~inskega prora~una ter
metodologije za pripravo poro~ila o dose‘enih ciljih in rezultatih neposrednih in
posrednih uporabnikov prora~una
11
L
2
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
DOLGORO^NI CILJI SNG MARIBOR
Temeljne zna~ilnosti, ki omogo~ajo dolgoro~ni strate{ki razvoj zavoda, so: poslovna stabilnost,
strokovnost in umetni{ka rast, blagovne znamke Drama, Opera, Balet SNG Maribor in Festival
Bor{tnikovo sre~anje, geostrate{ki polo‘aj mesta Maribor, dejstvo, da je Maribor univerzitetno
mesto, bli‘ina gledali{kih sredi{~, kot so Gradec v Avstriji, Zagreb na Hrva{kem in Budimpe{ta na
Mad‘arskem.
2.1
TEMELJNI CILJI
»USTVARJENO v Drami, Operi in Baletu SNG Maribor«
• biti gledali{~e, ki dosega evropsko primerljive standarde in rezultate po kakovosti svojih
programov in na~inu organiziranosti;
• var~evalni ukrepi in racionalizacija na vseh podro~jih delovanja;
• reorganizacija in konsolidacija javnega zavoda po organizacijskih enotah;
• pritegnitev ~im ve~jega {tevila mladega ob~instva (vrtec, osnovne {ole, dijaki, {tudentje) s
pedago{ko-andrago{kimi programi;
• mednarodna gostovanja;
• motiviranje zaposlenih in pove~anje marketin{kih aktivnosti na podro~ju pridobivanja
sredstev iz nejavnih virov – sponzorstva;
• pove~ati postprodukcijo in s tem prihodke;
• vzpostaviti dialog in odnos z ob~instvom – neposredna komunikacija umetnikov (umetniki,
direktor in umetni{ki direktor, dramaturgi …);
• ureditev formalnosti pravnih aktov: sprememba dolo~il kolektivne pogodbe za kulturne
dejavnosti v RS, ki so v nasprotju z delovnopravno zakonodajo in v svojih dolo~ilih
onemogo~ajo specifi~nost procesa v gledali{~u in njegov nadaljnji razvoj;
• povrnitev benificirane dobe za baletne plesalce (sprememba Zakona o ZPIS, Ur. l. RS
{tev. 106/99, ~len 193);
• sodelovanje z drugimi javnimi zavodi na podro~ju kulture;
• pospe{eno programsko sodelovanje z zamejstvom;
• pospe{eno izvajanje marketin{kih in PR aktivnosti s prepoznavnostjo Drame, Opere in
Baleta, simfoni~nimi koncerti Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor;
• izbolj{anje infrastrukture javnega zavoda - nabava tehnolo{ke opreme za izvedbo programa
Drame, Opere, Baleta in Festivala Bor{tnikovo sre~anje;
• organizacija in izvedba Festivala Bor{tnikovo sre~anje.
12
L
2.2
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
KLJU^NI ELEMENTI VIZIJE IN DOLGORO^NEGA RAZVOJA, KI JIH
PRI SVOJI DEJAVNOSTI ZASLEDUJE SNG MARIBOR
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
biti gledali{~e, ki dosega evropsko primerljive standarde in rezultate po kakovosti svojih
programov, na~inu organiziranosti in financiranju;
izgrajevati ustvarjalno, inovativno, uspe{no in prepoznavno gledali{~e v slovenskem,
evropskem in svetovnem prostoru – utrjevanje polo‘aja kulturnega sredi{~a na geografski
osi Milano–Maribor–Dunaj–Budimpe{ta;
biti generator in gibalo kulturnega, gospodarskega in turisti~nega razvoja ter razvoja
~love{kih virov in kakovosti ‘ivljenja v okolju;
vzpostavitev pogojev v okolju za vrhunsko produkcijo na podro~ju uprizoritvenih,
glasbenih in plesnih umetnosti in dvig ugleda »karakterja – branda – USTVARJENO V
DRAMI, OPERI IN BALETU MARIBOR«;
dostopnost javnih kulturnih dobrin s podro~ja uprizoritvenih, glasbenih, plesnih in
koncertnih umetnost;
slediti Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 (veljavnost 3. 12. 2013);
prispevati k uveljavljanju slovenske dramske kulturne zakladnice ter slovenske glasbene,
plesne in koncertne kulturne zakladnice v multikulturni Evropi in {ir{e v svetu;
sodelovati z najpomembnej{imi kulturno-umetni{kimi institucijami in osebnostmi v
doma~em mestu, celotnem slovenskem prostoru, zamejstvu in tujini na kulturnoumetni{kem in strokovnem nivoju;
sodelovanje z nevladnimi organizacijami;
omogo~iti umetni{ki razvoj nadarjenim mladim umetnikom na podro~ju gledali{kih
dejavnosti in na podro~ju slovenske glasbene, plesne in koncertne dejavnosti;
sistemati~no skrbeti za novo slovensko dramsko produkcijo (krstne izvedbe) in slovenske
glasbene, plesne in koncertne kulturne zakladnice;
skrbeti za ohranjanje in negovanje slovenskega jezika in kulturne dedi{~ine;
sodelovati na uveljavljenih festivalih doma, v Evropi in drugod v svetu;
biti gledali{~e, ki s svojimi kakovostnimi programi dosega standarde ustanovitelja ter s
svojim umetni{kim programom pokriva pri~akovanja in hotenja ciljnih skupin publike,
pokroviteljev in gospodarstva;
z marketin{kimi aktivnostmi pove~evati {tevilo obiskovalcev in tr‘ni dele‘;
pove~ati {tevilo abonentske publike, izbolj{ati obstoje~i abonentski sistem ter pove~ati
spletno prodajo vstopnic in abonmajev doma in v tujini (nagovarjanje mlaj{e populacije);
spodbujati kreativnost in pozitivno motiviranost zaposlenih in drugih sodelavcev;
organizacija in izvedba Festivala Bor{tnikovo sre~anje;
kljub var~evalnim ukrepom in racionalizaciji na vseh podro~jih delovanja posku{ati
ustvarjati vrhunski umetni{ki program;
ureditev ve~letnega financiranja enot Drama, Opera in Balet SNG Maribor (4 leta);
pridobivanje EU sredstev;
ureditev formalnosti pravnih aktov: sprememba dolo~il kolektivne pogodbe za kulturne
dejavnosti v RS, ki so v nasprotju z delovnopravno zakonodajo in v svojih dolo~ilih
onemogo~ajo specifi~nost procesa v gledali{~u in njegov nadaljnji razvoj;
izbolj{anje infrastrukture javnega zavoda – nabava tehnolo{ke opreme za izvedbo
programa Drame, Opere, Baleta in Festivala Bor{tnikovo sre~anje (obnova garderob za
umetni{ki ansambel in zamenjava zdravju {kodljivih talnih oblog).
13
L
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
3
VSEBINSKO PORO^ILO JAVNEGA ZAVODA SNG MARIBOR –
DRAMA, OPERA, BALET, FESTIVAL BOR[TNIKOVO SRE^ANJE –
ZA LETO 2013
3.1
ZASTAVLJENI OPERATIVNI CILJI za leto 2013
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
14
E
izvedba dramskih premier po finan~nem na~rtu in programu dela za leto 2013;
pove~anje ponovitve izbranih predstav po finan~nem na~rtu in programu dela za leto 2013;
izvedba opernih in baletnih premier po finan~nem na~rtu in programu dela za leto 2013;
izvedba simfoni~nih in drugih glasbenih koncertov po finan~nem na~rtu in programu za
leto 2013;
samostojni koncert zbora, vokalno-instrumentalna dela;
koprodukcijsko (programsko in izvedbeno) sodelovanje s slovenskimi in tujimi opernimi
in baletnimi hi{ami ter festivali;
o‘ivitev starega mestnega jedra s programi Drame, Opere in Baleta ter Simfoni~nim
orkestrom SNG Maribor in Festivalom Bor{tnikovo sre~anje;
var~evalni ukrepi in racionalizacija na vseh podro~jih delovanja;
reorganizacija in konsolidacija javnega zavoda po organizacijskih enotah;
pritegnitev ~im ve~jega {tevila mladega ob~instva (vrtec, osnovne {ole, dijaki, {tudentje)
s pedago{ko-andrago{kimi programi;
mednarodna gostovanja;
motiviranje zaposlenih in pove~anje marketin{kih aktivnosti na podro~ju pridobivanja
sredstev iz nejavnih virov – sponzorstva;
ureditev formalnosti pravnih aktov: sprememba dolo~il kolektivne pogodbe za kulturne
dejavnosti v RS, ki so v nasprotju z delovnopravno zakonodajo in v svojih dolo~ilih
onemogo~ajo specifi~nost procesa v gledali{~u in njegov nadaljnji razvoj;
povrnitev benificirane dobe za baletne plesalce (sprememba Zakona o ZPIS, Ur. l. RS
{tev. 106/99, ~len 193);
uporaba temeljnih na~el odli~nosti po organizacijskih enotah, ki bodo imela klju~ni vpliv
na motiviranje zaposlenih na vseh podro~jih;
sodelovanje z drugimi javnimi zavodi;
pospe{eno programsko sodelovanje z zamejstvom;
pospe{eno izvajanje marketin{kih in PR-aktivnosti s prepoznavnostjo Opere, Baleta,
simfoni~nih koncertov Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor;
izbolj{anje infrastrukture javnega zavoda – nabava tehnolo{ke opreme za izvedbo
programa Drame, Opere, Baleta in Festivala Bor{tnikovo sre~anje (obnova garderob za
umetni{ki ansambel in zamenjava zdravju {kodljivih talnih oblog);
dokon~na ureditev statusa oz. imenovanje pomo~nika direktorja za podro~je FBS s strani
ministra, pristojnega za kulturo.
L
3.2
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
DOSE@ENI CILJI
V letu 2013 so bili dose‘eni vsi zastavljeni cilji v Drami, Operi, Baletu, pri simfoni~nih in
zborovskih koncertih, na Festivalu Bor{tnikovo sre~anje, saj smo v preteklem letu v
Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor imeli 532 prireditev, ki jih je obiskalo 169.638
obiskovalcev. Med temi prireditvami je bila tudi 1 dobrodelna.
Med dose‘ene cilje uvr{~amo tudi:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
uspe{no pridobivanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov v projektu Nove karierne
zaposlitve, v katerem smo zaposlili 7 mladih umetnikov v Operi in Baletu;
na{a gostovanja v tujini;
gostovanja drugih pri nas;
druge prireditve, ki smo jih organizirali;
pove~anje marketin{ke aktivnosti za dvig obiskanosti predstav;
izvajanje motivacijskih in izobra‘evalnih prijemov za vzgojo osnovno{olske, srednje{olske
in {tudentske publike;
izvajanje motivacijskih in izobra‘evalnih dejavnosti za umetni{ke ansamble, tehni~ne
delavce in strokovne slu‘be;
nove programe in primerne vsebine za pove~anje programske ponudbe in s tem
zagotovitev optimalne zasedenosti zaposlenih v SNG Maribor;
dosegli smo dogovore za mednarodna gostovanja programov Drame, Opere, Baleta
SNG Maribor;
dokon~na ureditev statusa oz. imenovanje pomo~nika direktorja za podro~je FBS s strani
ministra, pristojnega za kulturo;
Dr‘avni zbor je na seji dne 17. 12. 2013 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o uresni~evanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki med drugim dolo~a, da
se baletnim plesalcem k dejanski zavarovalni dobi doda polovica obdobja, v katerega so
bili vklju~eni, v poklicno zavarovanje (biv{a benificirana doba za baletne plesalce 12 /18
mesecev).
V letu 2013 nismo dosegli:
•
•
ureditve formalnosti pravnih aktov: sprememba dolo~il kolektivne pogodbe za kulturne
dejavnosti v RS, ki so v nasprotju z delovnopravno zakonodajo in v svojih dolo~ilih
onemogo~ajo specifi~nost procesa v gledali{~u in njegov nadaljnji razvoj, na katere smo
sicer opozarjali, a so v pristojnosti vlade in sindikatov;
~eprav so prihodki iz nejavnih virov vi{ji od na~rtovanih, {e zmeraj ne dosegajo tistih
izpred dveh let zaradi globalne finan~ne krize.
Nismo uspeli izbolj{ati pogojev dela za umetni{ki in tehni~ni ansambel:
• izbolj{anje infrastrukture javnega zavoda – nabava in zamenjava tehnolo{ke opreme za
izvedbo programa Drame, Opere, Baleta in Festivala Bor{tnikovo sre~anje (obnova
garderob za umetni{ki ansambel in zamenjava zdravju {kodljivih talnih oblog, zamenjava
dvigal) zaradi nedodeljenih sredstev s strani financerja;
• nismo izpolnili plana nabave instrumentov v celoti.
15
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Poro~ilo o delu Drame SNG Maribor
v prvi polovici leta 2013
Vili Ravnjak
umetni{ki direktor
Drame SNG Maribor
do 31. avgusta 2013
V prvi polovici leta 2013 je Drama SNG Maribor premierno
izvedla dve uprizoritvi, ki spadata v okvir igralne sezone 2012/
2013: Bulgakov/Fer~ec: MOJSTER IN MARGARETA, v re‘iji
Janusza Kice (prem. 25. jan. 2013) in H. Ibsen: JOHN GABRIEL
BORKMAN, v re‘iji Mateje Kole‘nik (prem. 10. maj 2013).
Obe uprizoritvi sta bili zelo dobro sprejeti tako pri {irokem
ob~instvu kot pri strokovni javnosti oz. gledali{ki kritiki. Uvr{~eni
sta bili tudi v tekmovalni spored 48. Festivala Bor{tnikovo
sre~anje. Z njima se je zaklju~ilo sedemletno repertoarno
obdobje, ki ga je kot umetni{ki vodja usmerjal Vili Ravnjak (od
sezone 2006/2007 do sezone 2012/2013).
Umetni{ke stvaritve sezone 2012/2013 so bile v letu 2013 poleg
odmevnih gostovanj v tujini in po Sloveniji (Zagreb, Dunaj, Novi
Sad, Ljubljana …) dele‘ne {tevilnih priznanj in nagrad na
festivalih.V letu 2013 so ustvarjalci mariborske Drame za svoje
umetni{ko delo prejeli kar 9 nagrad oz. priznanj (najve~
uprizoritev John Gabriel Borkman), kar predstavlja eno
najbogatej{ih ‘etev v zadnjem obdobju. Opazno je poraslo tudi
{tevilo ponovitev in {tevilo gledalcev, kar je povezano s
koprodukcijskimi sodelovanji z drugimi gledali{~i.
Vili Ravnjak
Maribor, 9. februar 2013
16
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Poro~ilo o delu Drame SNG Maribor
v drugi polovici leta 2013
Diego de Brea
umetni{ki direktor Drame
SNG Maribor
V drugi polovici leta 2013 sem prevzel umetni{ko vodenje
Drame SNG Maribor. Za rde~o nit repertoarja, zastavljenega
v sezoni 2013/2014, sem izbral komedijo, da bi z njo ostro,
duhovito in neprizanesljivo razkrinkali na{e bolezni, na{e la‘i in
neresnice. V tem duhu je bila otvoritvena premiera sezone
pronicljiv Gogoljev Revizor v re‘iji Diega de Bree (premiera 20.
september 2013), sledila je uprizoritev multimedijskega projekta
za otroke po besedilu Levstikovega Martina Krpana v re‘iji
Janeza Burgerja (premiera 7. novembra 2013) in ob koncu leta
(6. decembra 2013) {e tragikomedija Nema poroka v priredbi
@eljke Udovi~i}, ki jo je na oder s tipi~no balkanskim humorjem
uspe{no postavil Dino Mustafi}. V na~rtu za leto 2013 je bila
napovedana {e uprizoritev No~ni portir na Malem odru, a smo
bili primorani premiero zaradi bolezni v ansamblu prestaviti na
za~etek novega leta (10. januar 2014).
V na{e veliko zadovoljstvo se je {tevilo obiskovalcev dramskih
predstav v letu 2013 {e pove~alo – v zadnjih petih letih smo
dosegli najvi{je {tevilo gledalcev. Odmevni sta bili tudi na{i
gostovanji v HNK Zagreb z Jan~arjevim Velikim briljantnim
val~kom in z Ibsenovo dramo John Gabriel Borkman v zagreb{ki
Gavelli.
Z novo sezono smo posodobil tudi pristop k vizualnim komunikacijam; prenovili smo podobo gledali{kih listov in zastavili drzne
umetni{ko dovr{ene plakate za vse dramske premiere.
Diego de Brea
umetni{ki direktor Drame
Maribor, 17. februar 2013
17
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Premierne uprizoritve
Mihail Bulgakov, Goran Fer~ec
MOJSTER IN
MARGARETA
(Mactep è Mapãapèta)
Krstna uprizoritev
Re‘iser Janusz Kica
Premiera 25. januarja 2013
Stara dvorana
»Mariborska verzija je namre~ dejansko izjemna
zaradi neverjetne (dramatur{ke) ~istosti, v
dramatizirani adaptaciji Gorana Fer~eca z jasno
vnaprej{njo strukturno zavestjo: kompleksna
problemska vozli{~a so ne samo pregledno
predstavljena in brezhibno gladko zrahljana,
temve~ {e celo ambiciozno motivno nadgrajena.
/…/ Kica v polnem kreativnem zamahu popestri
klasi~no epsko {irjavo ob anga‘maju skorajda
celotnega ansambla mariborske Drame pri
interpretaciji v preverjenih igralskih legah s
popestritvenim dodatkom komi~nih karakternih
{mink … Zagonetna romaneskna uganka se
nato dramatur{ko pravilno razre{i do razsnove.
Predstava, v kateri vse poteka predvsem tehni~no
brezhibno.«
Nika Leskov{ek, Malodane brezhibno ali kako ve~
kot 300 strani klasike strpati v tri ure,
Dnevnik, 4. februar 2013
Henrik Ibsen
JOHN GABRIEL
BORKMAN
(John Gabriel Borkman)
Re‘iserka Mateja Kole‘nik
Premiera 10. maja 2013
Stara dvorana
»Ella Nata{e Matja{ec Ro{ker je popolna
podoba lomljivega, steklenega obupa.
Od prvega trenutka je spotikajo~a se senca,
vselej tik pred tem, da jo bo odrski stroj
dobesedno zmlel. Pretresljivo nam dokazuje,
da je Ella edina, ki svoje izgube ni mogla niti za
trenutek nadomestiti z nobeno drugo vrednoto ali
zgolj iluzijo. Toda od trenutka gole resnice pred
golo steno s ‘samoborcem’ Borkmanom,
ko se steklo bole~e razbije, ga po~asi sestavi
v novo ~isto obliko.«
»Mateja Kole`nik je klasi~no dramsko besedilo
zreducirala zgolj na najbolj bistveno. /…/
Vsak segment produkcije, od premi~ne scenografije do filmskega kadriranja prizorov in iz~i{~ene igre,
izra`a natan~no premi{ljen re`ijski pristop, dodelan v vseh podrobnostih izvedbe. Tako zastavljena re`ija
zgosti Ibsenovo dramo in osnovni problemi, ki jih avtor izpostavlja, pridobijo na mo~i in napetosti. Hkrati
igralcem omogo~a, da v podrobnostih in celoti skrajno prepri~ljivo interpretirajo dramske karakterje.«
Iz utemeljitve strokovne ‘irije za Bor{tnikovi nagradi – za igro in re‘ijo
Nikolaj Vasiljevi~ Gogolj
REVIZOR
(Ðåâèçîð)
Re‘iser Diego de Brea
Premiera 20. septembra 2013
Stara dvorana
»^im dlje in ~im bolj natan~no gledamo
zabavno zgodbo, tem bolj ‘alostna postaja.
Gogoljev citat odli~no karakterizira naravo
njegovih del, naj so posamezni dialogi {e tako
duhoviti in pronicljivi, v ozadju se vedno bolj
razra{~a siva atmosfera obupa, brezizhodnosti in
jalovosti vsakega anga‘maja. Prav to vzdu{je je v
svoji inscenaciji ustvaril re‘iser Diego de Brea,
in to brez posebnih oziroma inventivnih
uprizoritvenih strategij. /…/ De Brea je na{el
odli~no ravnote‘je med modelom gledali{ke
iluzije in odmevi ‘realnega’, kljub temu pa
predstava ni kompromisna lepljenka, temve~
zaokro‘ena celota s totaliteto, ki bi jo z
Barthesovim besednjakom lahko ozna~ili kot
kvaliteto strastne jasnosti.«
Peter Rak, Prihoda revizorja v tak{ni ali druga~ni
formi se pri nas ne boji nih~e,
Delo, 26. september 2013
18
L
E
T
@eljka Udovi~i}
NEMA POROKA
Krstna uprizoritev
Re‘iser Dino Mustafi}
Premiera 6. decembra 2013
Stara dvorana
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
»Nema poroka bo dolgo slavje, se je zdelo na
premieri v Stari dvorani. Obetali so ga zlasti
neukrotljivi navali smeha gospa iz publike ob
nemih situacijskokomi~nih prizorih. Uprizoritev,
ki ne bi znala izvabiti smeha iz tega burlesknega
nastavka, bi bila res vnaprej obsojena na propad,
vendar je nema poroka re‘ijsko ({e) mo~nej{a v
drugih (komedijantskih) segmentih. /…/
Med liki k temu zagotovo najve~ prispeva
Marinela Mateje Pucko, med skupinskimi
scenami pa briljanten prizor spremljanja
kinoprojekcije. Tukaj naleti invencija re‘iserja
Dina Mustafi}a na presenetljivo pripravljenost
igralskega ansambla na ‘anrski ludizem. /…/
Publika si bo, kot vedno, vzela, kar si bo hotela, uprizoritvi pa je treba priznati, da se ne zadovolji
z zagotovljenimi poceni {tosi, temve~ posku{a narediti vsako mo‘no sme{nost res gledali{ko
kompleksno.«
Petra Vidali, Brihtno slavje, Ve~er, 10. december 2012
Predstava za otroke
Fran Levstik
MARTIN KRPAN
Re‘iser Janez Burger
Premiera 7. novembra 2013
Stara dvorana
Premiera 9. novembra 2013
SNG Drama Ljubljana
Koprodukcija s
SNG Drama Ljubljana
»Levstikova pripovedka o slovenskem junaku z
Vrha pri Sveti Trojici je seveda vedno aktualna,
v tem trenutku morda {e posebej, saj stavi na
trdo‘ivost, okretnost in iznajdljivost preprostega
slovenskega ~loveka, ki bi lahko – ~e citiramo
Slodnjaka – ’ob tragiki slovenske zgodovine
spomnil na narodovo mo~ in ga tako navdu{il
za novo ‘ivljenje’.«
Peter Rak, Koncept bi zahteval ve~ preciznega in
usklajenega dela, Delo, 18. november 2013
19
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Ponovitve uprizoritev iz prej{njih let
1. ^AROVNICA HILLARY
GRE V OPERO (2005)
1.
2.
3.
2. VILIN^EK (2007)
3. PRAVLJICA O CARJU
SALTANU (2009)
4. MALOME[^ANSKA
SVATBA (2009)
4.
5.
6.
5. OD BLIZU (2010)
6. JANKO IN METKA
(2010)
7. JURI MURI V AFRIKI
(2011)
7.
8.
8. @ENSKA, KI SEM JI
BRAL (2011)
9.
9. NEVARNA RAZMERJA
(2012)
10. SEN KRESNE NO^I
(2012)
10.
11.
11. VELIKI BRILJANTNI
VAL^EK (2012)
12.
12. ODISEJ (2012)
13. TOTALKA (2012)
14. DO TU SEGA GOZD
(2012)
20
13.
14.
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Nagrade in priznanja
VLADO NOVAK
Dobitnik Glazerjeve nagrade
za ‘ivljenjsko delo
(21. marec 2013)
DO TU SEGA GOZD
Nagrada grand prix na festivalu
Zlati lev v Umagu na Hrva{kem
(23. junij 2013)
ODISEJ
Nagrada za najbolj{o predstavo
na VIII. festivalu mediteranskega
teatra Purgatorije 2013
v Tivtu v ^rni gori
(3. september 2013)
21
L
E
T
NATA[A
MATJA[EC RO[KER
Bor{tnikova nagrada za igro za
vlogo Gospodi~ne Elle Rentheim
v uprizoritvi John Gabriel
Borkman na 48. Festivalu
Bor{tnikovo sre~anje 2013
(27. oktober 2013)
IGOR SAMOBOR
Bor{tnikova nagrada za igro za
vlogo Johna Gabriela Borkmana
v uprizoritvi John Gabriel
Borkman na 48. Festivalu
Bor{tnikovo sre~anje 2013
(27. oktober 2013)
MATEJA KOLE@NIK
Bor{tnikova nagrada za najbolj{o
re‘ijo v uprizoritvi John Gabriel
Borkman na 48. Festivalu
Bor{tnikovo sre~anje 2013
(27. oktober 2013)
22
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
NUMEN IN
IVANA RADENOVI]
Bor{tnikova nagrada za
scenografijo v uprizoritvi Mojster
in Margareta na 48. Festivalu
Bor{tnikovo sre~anje 2013
(27. oktober 2013)
VILI RAVNJAK
Veliki br{ljanov venec 2013
za ‘ivljenjsko delo
Zdru‘enje dramskih umetnikov
Slovenije
(25. marec 2013)
Grün-Filipi~evo priznanje za
dose‘ke v slovenski dramaturgiji
Teden slovenske drame Kranj
(8. april 2013)
23
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Statisti~ni pregled produkcije
2009
2 010
2 011
2 0 12
2 01 3
200
268
273
236
246
Dramine predstave
182
230
260
222
236
Predstave v SNG Maribor
165
213
230
173
195
147
5
13
175
11
27
217
13
159
14
185
10
**
**
**
35
55
43
63
51
25
10
41
14
29
14
38
25
41
10
Skupno {tevilo obiskovalcev 3 6.7
68
6.768
42.836
42.9
77
42.97
44.951
46.464
Obiskovalci na Draminih predstavah 33.7
40
3.740
35.495
38.398
41.9
17
1.91
42.402
Obiskovalci v SNG Maribor
25.836
31.0
15
1.01
33.1
73
3.17
26.0
14
6.01
31.233
• na Draminih predstavah
22.808
• na gostujo~ih predstavah
1.054
• na predstavah Festivala Bor{tnikovo sre~anje 1.974
23.674
3.319
4.022
28.594
4.579
**
22.980
3.034
**
27.171
4.062
**
10.93
2
0.932
11.82
1
1.821
9.804
18.93
7
8.937
15.2
31
5.23
8.415
2.517
8.140
3.681
5.834
3.970
11.115
7.822
11.243
3.988
81,5%
82,8%
83,7%
86,9%
81%
Skupno {tevilo predstav
• Dramine predstave
• gostujo~e predstave
• Festival Bor{tnikovo sre~anje
Dramine predstave na gostovanjih
• Sloveniji
• v tujini in zamejstvu
Obiskovalci na Draminih gostovanjih
• po Sloveniji
• v tujini
Zasedenost dvoran
*
Na odrih SNG Maribor/Drama smo v letu 2013 zabele‘ili {e 23 drugih prireditev, ogledalo si
jih je 3.422 obiskovalcev.
** Statistika Festivala Bor{tnikovo sre~anje za leto 2013 je prikazana v samostojni tabeli.
*** Predstave Martin Krpan, izvedene v SNG Drama Ljubljana, niso zajete v statistiko Drame
SNG Maribor.
24
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Drama na gostovanju
Gostovanja in festivali v Sloveniji
Gledali{~a
SNG Drama Ljubljana
• VELIKI BRILJANTNI VAL^EK
(koproducent)
• MARTIN KRPAN (koproducent)
Mestno
gledali{~e ljubljansko
• MALOME[^ANSKA SVATBA
SNG Nova Gorica
• NEVARNA RAZMERJA
SLG Celje
• MALOME[^ANSKA SVATBA
• JURI MURI V AFRIKI
Gledali{~e Koper
• JURI MURI V AFRIKI
MG Ptuj
• MARTIN KRPAN
25
L
E
T
Festivali
48. Festival
Bor{tnikovo sre~anje,
SNG Maribor
• MOJSTER IN MARGARETA
• JOHN GABRIEL BORKMAN
• DO TU SEGA GOZD
Teden slovenske drame,
Kranj
• VELIKI BRILJANTNI VAL^EK
(odigrana v
SNG Drama Ljubljana)
Festival Lent,
Maribor
• JANKO IN METKA
Festival Zlata pali~ica,
Ljubljana
• JURI MURI V AFRIKI
Pikin festival, Velenje
• JANKO IN METKA
26
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Gostovanja in festivali v tujini
HNK Zagreb, Zagreb,
Hrva{ka
• VELIKI BRILJANTNI VAL^EK
GDK Gavella, Zagreb,
Hrva{ka
• JOHN GABRIEL BORKMAN
Theater Akzent, Dunaj,
Avstrija
• ODISEJ
Srpsko narodno pozori{te
Novi Sad, Srbija
• ODISEJ (koproducenti)
!!!!!""""
!!!!!""""
Sterijino pozorje, Novi
Sad, Srbija
• ODISEJ
Festival Zlati lev, Umag,
Hrva{ka
• DO TU SEGA GOZD
27
L
E
T
Zamejstvo
Kulturni center Lojze
Bratu‘ Gorica, Gorica,
Italija
• ^AROVNICA HILLARY GRE V
OPERO
28
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Gostovanja drugih gledali{~
HNK Zagreb
v koprodukciji z
Dubrovni{kimi letnimi
igrami, Pandur.Theaters
1.
2.
1. MEDEJA
GDK Gavella, Hrva{ka
2. FINA MRTVA DEKLETA
Zagreba~ko kazali{te
mladih, Zagreb, Hrva{ka
3. IDIOT
3.
4.
HNK Vara‘din, Hrva{ka
4. PRIPOVEDUJ MI O GORKEM
INK Pula, Hrva{ka
5. GLORIJA
!!!!!""""
5.
6.
Gledali{~e Koper
6. FILOMENA MARTURANO
Mestno gledali{~e Ptuj
7. GAJA[, ARESTANT
7.
29
L
E
T
N
O
P
O
R
O
Ostale zanimivosti v letu 2013
Zbirka gledali{kih listov v letu
2013
Plakati uprizoritev
Gostiteljstvo predstavnikov ETC
in ogled predstave Nevarna
razmerja (22. april 2013)
Umetni{ko vodenje Drame SNG
Maribor prevzel Diego de Brea
(1. september 2013)
50. ponovitev uprizoritve
Malome{~anska svatba (18.
december 2013)
30
^
I
L
O
2
0
1
3
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Beseda umetni{ke direktorice Alje Predan o
48. Festivalu Bor{tnikovo sre~anje 2013
Alja Predan
umetni{ka direktorica FBS
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje je potekal med 18. in 27.
oktobrom 2013 pod sloganom Pi~imo!
Tekmovalni program po izboru selektorja Primo‘a Jesenka je
obsegal 10 predstav, 8 naslovov pa je {tel tudi spremljevalni
program, ki sta ga izbrala selektor in umetni{ka direktorica.
@e ~etrto leto smo organizirali slovenski showcase. Letos je {tel 9
predstav, ki so bile izbrane iz obeh glavnih programov, potekal
je {tiri dni, med 23. in 26. oktobrom. Gostili smo 23 mednarodnih
strokovnjakov, bodisi kritikov bodisi festivalskih direktorjev in
programerjev, ki so si ogledali na{o selekcijo. Po njihovih odzivih
sode~, je bil showcase uspe{en in je dobro reprezentiral slovensko
gledali{~e.
Seveda pa na tem mestu spet in ponovno poudarjam, da je
showcase samo prilo‘nost, kjer se snidejo na{e predstave in tuji
strokovnjaki. Kako to prilo‘nost iztr‘ijo na{a gledali{~a, je odvisno
od njih samih. Festival le prijazno omogo~i platformo, vse drugo
ni in ne sme biti ve~ v njegovi domeni. Letos smo {li potencialnim
sogovornikom celo tako na roko, da smo organizirali posebno
sre~anje mednarodnih gostov, doma~ih producentov in
predstavnikov medijev. S strani slovenskih producentov so se
ga ‘al udele‘ili le predstavniki treh gledali{~. Kak{en bo
izkupi~ek, bomo videli. Za zdaj je SNG Drama Ljubljana prejela
vabilo za gostovanje Lokomotive na mednarodnih festivalih v
Tampereju (Finska), Kijevu (Ukrajina),Varni (Bolgarija), Ohridu
(Makedonija). Povratnih informacij s strani drugih gledali{~ ‘al
nimamo.
Program mostovi je obsegal 5 predstav iz Nizozemske (2), Litve,
Mad‘arske in Hrva{ke.
V ‘ari{~u smo se posvetili nizozemski drami in gledali{~u. Izdali
smo knjigo Sodobna nizozemska drama. Pogovarjali smo se z
dramatiki Magne van den Berg, Robom de Graafom in Rikom
van den Bosom, na bralnih uprizoritvah sli{ali njihove igre in
tudi igro Peera Wittenbolsa v slovenskem prevodu, poslu{ali
predavanje o nizozemskem gledali{~u teatrologinje Lucie van
Heteren in predstavitev nizozemskega gledali{kega sistema, ki
jo je pripravil vodja uprizoritvenih umetnosti na tamkaj{njem
kulturnem ministrstvu Niek vom Bruch, in si ogledali predstavi
najpresti‘nej{ega gledali{~a Toneelgroep Amsterdam in
gledali{~a Frascati.
Tradicionalno je postalo tudi sodelovanje z obema visoko{olskima
ustanovama, AGRFT in Filozofsko fakulteto v Mariboru. Letos
smo k temu dodali {e sodelovanje s {tudenti in profesorji fakultete
FERI ter dijaki in profesorji Prve gimnazije. Povezovanje in
31
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
utrjevanje dobro uhojenih poti med nami je postalo bistvenega
pomena.Vse ve~ {tudentov postaja aktivnih tako na organizacijskem
kot tudi na svojih strokovnih podro~jih.
Festival je v svoji spremljevalni dejavnosti gostil okroglo mizo
O’Miza v lastni organizaciji o medijih in kulturi.
Konferenca Koncepti, terminologija, ideje je potekala v
soorganizaciji Dru{tva gledali{kih kritikov in teatrologov
Slovenije (DGKTS) in FBS, mednarodna konferenca Od
odra do arhiva je nastala v sodelovanju Akademije za
gledali{~e, radio in televizijo Univerze v Ljubljani (AGRFT UL)
in FBS, okrogla miza Svet se maje, jaz pa rojen, da mu
ravnam te~aje: pogovor o prevajanju Shakespeara pa v
sodelovanju z Dru{tvom slovenskih knji‘evnih prevajalcev
(DSKP) in FBS.
Festival smo ‘e preteklo leto raz{irili na druge mestne lokacije,
ki so nam ostale zveste tudi letos: Lutkovno gledali{~e Maribor,
Vetrinjski dvor, [TUK, Prvi oder Prve gimnazije, Univerza v
Mariboru, Umetnostna galerija Maribor in Kibla.
Okrepili smo tudi delo pri pridobivanju publike, predvsem je
hvalevreden podatek, da so bile letos {tudentske predstave,
odigrane na [TUK-u, odli~no obiskane s strani lokalne
{tudentske populacije. Prav tako se je pove~alo {tevilo obiskovalcev
iz Ljubljane, ki so uporabili festivalski javni prevoz.
Alja Predan
umetni{ka direktorica FBS
Maribor, februar 2014
32
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
Tekmovalni program – 10 predstav po izboru selektorja Primo‘a Jesenka
Program 48. Festivala Bor{tnikovo sre~anje sta zasnovala
selektor Primo‘ Jesenko in umetni{ka direktorica Alja Predan.
Stanislaw Ignacy Witkiewicz
Ponorela lokomotiva
Re‘ija Jernej Lorenci
SNG Drama Ljubljana
Bertolt Brecht
Mati
Re‘ija Sebastijan Horvat
SNG Drama Ljubljana
Vinko Möderndorfer
Vaje za tesnobo
Re‘ija Jaka Andrej Vojevec
Slovensko stalno gledali{~e Trst
William Shakespeare
Hamlet
Re‘ija Eduard Miler
SNG Drama Ljubljana
33
L
E
T
Aleksander Ivanovi~ Vvedenski
Bo‘i~ pri Ivanovih
Re‘ija Oliver Frlji}
SNG Drama Ljubljana
Mihail Bulgakov
Mojster in Margareta
Re‘ija Janusz Kica
Drama SNG Maribor
Vladimir Stojsavljevi},
Dragan @ivadinov,
Dunja Zupan~i~, Miha Tur{i~
Tri elizabetinske
tragedije.
Dr•ava::R.III. – Epilog
Re‘ija Dragan @ivadinov
Zavod Delak, Muzej sodobne
umetnosti Metelkova
Anja Hilling
^rna ‘ival ‘alost
Re‘ija Ivica Buljan
Mestno gledali{~e ljubljansko
34
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Avtorski projekt
25.671
Re‘ija Oliver Frlji}
Pre{ernovo gledali{~e Kranj
Henrik Ibsen
John Gabriel Borkman
Re‘ija Mateja Kole‘nik
Drama SNG Maribor
35
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
Spremljevalni program – 8 predstav
Po izboru selektorja Primo‘a Jesenka in umetni{ke direktorice
Alje Predan.
Also sprach Cage
Re‘ija Vlado G. Repnik
GVR babaLAN, Festival Ex Ponto
(KD B-51), Center urbane
kulture Kino [i{ka
Sa{a Rakef
Dolg Rakef Sa{ke /
Dolg RS
Re‘ija Barbara Kapelj Osredkar
Zavod Maska
To je {ele za~etek
Re‘ija Bojan Jablanovec
Via Negativa
Nata{a Matja{ec Ro{ker
Do tu sega gozd
Avtorski projekt
Drama SNG Maribor
36
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Irena Toma‘in
Okus ti{ine
vedno odmeva
Avtorica Irena Toma‘in
Emanat, Cankarjev dom,
Zavod Maska
Korak v dvoje
po Pii in Pinu
Avtorja Rosana Hribar in
Gregor Lu{tek
Anton Podbev{ek Teater Novo
mesto, Flota Ljubljana
Eugène Ionesco
In{trukcija
Re‘ija Matja‘ Zupan~i~
Lutkovno gledali{~e Ljubljana
Jaka Andrej Vojevec,
Simona Hamer, Klemen Jane‘i~
Robinson
Re‘ija Jaka Andrej Vojevec
BiTeater, Lutkovno gledali{~e
Ljubljana
37
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
Slovenski showcase – 9 predstav
Sestavljen je iz 7 predstav tekmovalnega in 2 predstav spremljevalnega programa.
1.
Stanislaw Ignacy Witkiewicz
1. Ponorela lokomotiva
2.
Re‘ija Jernej Lorenci
SNG Drama Ljubljana
3.
Bertolt Brecht
2. Mati
Re‘ija Sebastijan Horvat
SNG Drama Ljubljana
Irena Toma‘in
3. Okus ti{ine
vedno odmeva
Avtorica Irena Toma‘in
Emanat, Cankarjev dom,
Zavod Maska
4.
5.
Aleksander Ivanovi~ Vvedenski
4. Bo‘i~ pri Ivanovih
6.
Re‘ija Oliver Frlji}
SNG Drama Ljubljana
Mihail Bulgakov
5. Mojster in Margareta
Re‘ija Janusz Kica
Drama SNG Maribor
Vladimir Stojsavljevi},
Dragan @ivadinov,
Dunja Zupan~i~, Miha Tur{i~
7.
6. Tri elizabetinske
tragedije.
Dr•ava::R.III. – Epilog
8.
Re‘ija Dragan @ivadinov
Zavod Delak, Muzej sodobne
umetnosti Metelkova
Eugène Ionesco
7. In{trukcija
Re‘ija Matja‘ Zupan~i~
Lutkovno gledali{~e Ljubljana
Avtorski projekt
8. 25.671
Re‘ija Oliver Frlji}
Pre{ernovo gledali{~e Kranj
Henrik Ibsen
9. John Gabriel Borkman
Re‘ija Mateja Kole‘nik
Drama SNG Maribor
38
9.
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
Mednarodni program mostovi – 5 predstav
1.
Jean Cocteau
1. ^love{ki glas
Re‘ija Ivo van Hove
Toneelgroep Amsterdam (NL)
Rik van den Bos
2. Mr. Jones
Re‘ija in izvedba
Naomi Vellisariou
Frascati Producties, Amsterdam
(NL)
3. Miranda
po motivihWilliama Shakespeara
Re‘ija Oskaras Kor{unovas
Oskaro Kor{unovo teatras/OKT/
Mestno gledali{~e Vilnius (LT)
2.
3.
Ödön von Horváth
4. Kazimir in Karolina
Re‘ija László Bagossy
Örkény Színház, Budimpe{ta
(HU)
Miroslav Krle‘a
5. Leda
Re‘ija Anica Tomi}
Zagreba~ko kazali{te mladih (HR),
Kraljevsko pozori{te Zetski dom,
Cetinje in Mednarodni festival
Kotor Art, Kotor (MNE)
4.
5.
39
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
AGRFT – 11 predstav/dogodkov
1.
1. La machine de molière
(Molière stroj)
2.
3.
Eugène Ionesco
2. Stoli
3. Skozi kostum
spregovorim
Sarah Kane
4. Skomine
5. Iz zakladnice neuspeha
4.
5.
6. Brez naslova
6.
Predstava ob jezeru
7. Via Kolektiv;
8. Po motivih simfonije {t. 6
v h-molu, op. 54,
Dmitrija [ostakovi~a;
9. Tik pred revolucijo
Albert Camus
10. Kaligula et al.
7.
11. Sku{nja
8.
9.
OPOMBA:
Predstava Re{eni
je odpadla zaradi vi{je sile.
10.
11.
40
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
Na~rtovanih:
34 predstav in 3 ponovitve uprizoritve Tri elizabetinske tragedije,
skupno 37 predstav.
Realiziranih:
33 predstav in 2 ponovitvi uprizoritve Tri elizabetinske tragedije,
skupno 35 predstav.
Nagrade
Mednarodna strokovna ‘irija v sestavi dr. Barbara Orel (predsednica),
mag.Tea Rogelj, PetraVidali, Jasen Boko in dr.Tomasz Kubikowski
je ob zaklju~ku 48. FBS podelila 12 nagrad. @irija za podelitev
najvi{jega priznanja za igralsko ustvarjalnost (Ivo Svetina, predsednik,
Du{an Mlakar, Jernej Lorenci, Silva ^u{in, Alja Predan) je
Bor{tnikov prstan podelila dramski igralki Olgi Kacjan.
Podeljena je bila tudi nagrada DGKTS za najbolj{o uprizoritev
pretekle sezone. Prejela jo je uprizoritev 25.671 v produkciji PG
Kranj.
Olga Kacjan, dobitnica Bor{tnikovega prstana
Mednarodna strokovna ‘irija 48. FBS
41
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
Strokovni del
Strokovni pogovori
so potekali po vseh tekmovalnih predstavah in delno po
predstavah programskega sklopa mostovi. Vodili sta jih
teatrologinji Nika Arhar in Katja ^i~igoj.
Konference, okrogle mize, mednarodni gostje
V letu 2013 smo v sklopu 48. Festivala Bor{tnikovo sre~anje,
sekcija Strokovna sre~anja (http://www.borstnikovo.si/sl/
strokovna-srecanja-2013/) izvedli naslednje dejavnosti:
1. Koncepti, terminologija, ideje
Konferenca v organizaciji Dru{tva gledali{kih kritikov in teatrologov
Slovenije (DGKTS) v sodelovanju s Festivalom Bor{tnikovo sre~anje
Namen konference je bil pregled konceptualnih zagat in terminolo{kih razhajanj, s katerimi se danes spopadata sodobni
slovenski uprizoritveni teorija in praksa.
Konferenca je potekala v soboto, 19. 10. 2013, od 10.00 do
13.00 in od 15.00 do 18.00 na Rektoratu Univerze v Mariboru,
v dvorani Antona Trstenjaka.
Sodelovali so: dr. Kri{tof Jacek Kozak (Univerza na Primorskem),
mag. Primo‘ Jesenko (Slovenski gledali{ki muzej), Andreja Kopa~
(samozaposlena v kulturi, samostojna raziskovalka), Bogomila
Kravos (slavistka, kriti~arka, samostojna raziskovalka), dr. Bla‘
Lukan (AGRFT, Univerza v Ljubljani), dr. Barbara Orel (AGRFT,
Univerza v Ljubljani) in dr.Toma‘ Topori{i~ (AGRFT, Univerza
v Ljubljani).
Ve~ o dogodku je dostopno na
http://www.borstnikovo.si/sl/strokovnasrecanja-2013/koncepti-terminologijaideje/.
42
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
2. O:miza
Strokovna razprava o medijih in kulturi v organizaciji Festivala
Bor{tnikovo sre~anje
Vzgib za strokovno razpravo je izviral iz minulega delovanja in
analize medijskega ustroja, kulturne politike, kulturnih institucij
(neodvisnih in javnih zavodov) in dejstva, da so kulturne vsebine
kot take ~edalje manj (re)prezentirane znotraj slovenskih
medijev.
Strokovna razprava je potekala v ~etrtek, 24. 10. 2013, od 11.00
do 14.00 v Kibli.
Sodelovali so: [pela Ko‘ar (RTV SLO, moderatorka), Gregor
Butala (dnevnik Dnevnik), Mojca Jug (Zavod Bunker), Katja
Beck Kos (@iva dvori{~a), mag. Tina Kosi (SLG Celje), Rok
Vevar (publicist), Petra Vidali (dnevnik Ve~er), Melita Zajc
(Medijske komunikacije, Univerza v Mariboru).
Obisk strokovne razprave je bil izjemen, zlasti so ga popestrili
{tudentje medijskih komunikacij Univerze v Mariboru.
Ve~ o dogodku je dostopno na
http://www.borstnikovo.si/sl/strokovna-srecanja-2013/omiza/
3. Od odra do arhiva
Mednarodna strokovna konferenca o gledali{kih arhivih v organizaciji
Centra za teatrologijo in filmologijo UL AGRFT in Festivala
Bor{tnikovo sre~anje
Mednarodna strokovna konferenca Od odra do arhiva je
odgovorila na nekaj klju~nih vpra{anj, povezanih z arhiviranjem
in dokumentiranjem slovenske gledali{ke dedi{~ine.
Mednarodna strokovna konferenca je potekala v petek, 25. 10. 2013,
od 11.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 v Kazinski dvorani
SNG Maribor.
Sodelovali so:Vladislava Fekete (Gledali{ki in{titut Bratislava),
dr. Martina Petranovi} (HAZU, oddelek za zgodovino hrva{kega
gledali{~a), dr. Ksenija Radulovi} (Muzej gledali{ke umetnosti
Srbije), dr. Bojan Himmerleich (Zgodovinski arhiv Celje), Matja‘
43
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
Loboda (Lutkovno gledali{~e Ljubljana), Simona Je{elnik (CTF
UL AGRFT), Samo M. Strelec (SiGLEDAL.org) in [tefan
Vevar (Slovenski gledali{ki muzej).
Ve~ o dogodku je dostopno na
http://www.borstnikovo.si/sl/strokovna-srecanja-2013/od-odrado-arhiva/
4. Svet se maje, jaz pa rojen, da mu ravnam te~aje
Pogovor o prevajanju Shakespeara v organizaciji Dru{tva slovenskih
knji‘evnih prevajalcev in Festivala Bor{tnikovo sre~anje
V pogovoru, ki sta ga organizirala Festival Bor{tnikovo sre~anje
in Dru{tvo slovenskih knji‘evnih prevajalcev, so se sodelujo~i
prevajalci, re‘iserji, lektorji, dramaturgi in poznavalci
Shakespeara posvetili novej{im postavitvam besedil tega
slovitega avtorja na slovenske odre.
Pogovor je potekal v soboto, 26. 10. 2013, od 15.00 do 18.00 v
Vetrinjskem dvoru.
Sodelovali so: Matej Bogataj (gledali{ki in literarni kritik), Diego
de Brea (re‘iser in umetni{ki vodja Drame SNG Maribor),
Sre~ko Fi{er (prevajalec),Tatjana Stani~ (lektorica), Milan Jesih
(prevajalec) in dr. Marija Zlatnar Moe (prevajalka in
{ekspirologinja).
Ve~ o dogodku je dostopno na
http://www.borstnikovo.si/sl/strokovna-srecanja-2013/svet-semaje-jaz-pa-rojen-da-mu-ravnam-tecaje/
5. Showcase
[tevilo mednarodnih gostov, znotraj showcase programa,
ponovno dokazuje uspe{nost tovrstno zastavljenega programa
in selekcije, prav tako pa omogo~a tudi ve~jo prepoznavnost
festivala doma in v tujini. Sodelovanje je potekalo brezhibno,
kar dokazujejo tudi {tevilne pohvale, zahvale in ob{irne kritike,
ki smo jih prejeli po zaklju~ku festivala v festivalsko uredni{tvo s
strani direktorjev posameznih gledali{~ in evropskih festivalov,
priznanih gledali{kih kritikov, udele‘encev posameznih sre~anj,
zainteresirane javnosti in posameznikov. Udele‘enci so si znotraj
showcase programa skupno ogledali 9 uprizoritev.
Showcase je potekal od 23. do 26. 10. 2013.
Skupno {tevilo mednarodnih udele‘encev: 24.
Dr‘ave udele‘encev: Mad‘arska, Hrva{ka, Republika ^e{ka,
44
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
Slova{ka, [vedska, Srbija, Bosna in Hercegovina, Poljska, Avstrija,
Belorusija, Nem~ija, Finska, Nizozemska, Bolgarija, Italija,
Venezuela in Velika Britanija.
Ve~ o Showcase programu je dostopno na
http://www.borstnikovo.si/sl/showcase-2013/ in na
http://www.borstnikovo.si/sl/aktualno/odmevi-iz-tujine-v-teorijiin-praksi_1/.
Nizozemski fokus
v sodelovanju s Fakulteto za umetnost, kulturo in medije univerze
v Groningenu ter ustanovo Fondspodiumkunsten, ekvivalentom
javne agencije za umetnost (oddelek za gledali{~e) Ministrstva
za kulturo iz Amsterdama. Fondspodiumkunsten je tudi pokril
vse transportne in prevozne stro{ke obeh nizozemskih gledali{~
ter vseh nizozemskih gostov. Fokus je bil namenjen predstavitvi
sodobne nizozemske dramatike in gledali{~a. Obsegal je naslednje
dogodke:
a) izbor, prevajanje in urejanje knjige Sodobna nizozemska
drama;
b) bralne uprizoritve prevedenih {tirih dram v izvedbi
{tudentov AGRFT pod re‘ijskim vodstvom Yulie
Roschina na Prvem odru Prve gimnazije;
c) pogovori z dramatiki Magne van den Berg, Robom de
Graafom in Rikom van den Bosom (dramatik Peer
Wittenbols je bil ‘al slu‘beno zadr‘an in se fokusa ni
mogel udele‘iti) ter prevajalkama Matejo Seli{kar Kenda
in Tanjo Mlaker. Pogovore je moderirala teatrologinja
Zala Dobov{ek na Prvem odru Prve gimnazije;
d) predavanje o nizozemskem gledali{~u je imela profesorica
Lucia van Heteren, soavtorica izbora in sourednica
knjige Sodobna nizozemska drama, na Prvem odru Prve
gimnazije;
e) predstavitev nizozemskega gledali{kega sistema je predstavil vodja gledali{kega oddelka ustanove Fondspodiumkunsten Niek vom Bruch na Prvem odru Prve gimnazije;
45
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
f) predstavi ^love{ki glas gledali{~aToneelgroep Amsterdam
in Mr Jones gledali{~a Frascati.
Nizozemski fokus je potekal od 21. do 23. 10. 2013.
Knjige na FBS
Knji‘ne publikacije so bile predstavljene v Vetrinjskem dvoru.
Skupaj je bilo predstavljenih 11 publikacij s podro~ja uprizoritvene
umetnosti v treh terminih. Predstavitve je vodila Ksenija Repina
Kramberger s pomo~jo {tudentk-prostovoljkTja{e Karba, Petre
Bratu{ek, Anje Bunderla,Tine Maroh, Nikite Holc in Ur{e Kac.
Knji‘ni termini ob 12. uri so zagotovili ve~ zainteresirane publike
v primerjavi s preteklimi leti (ko so knji‘ni termini bili v
popoldanskem ~asu).
Digitalizacija
V letu 2013 smo z zavodom Novi ZATO. in Slovenskim gledali{kim
muzejem zasnovali in pilotsko izpeljali dolgoro~neje zastavljen
projekt digitalizacije festivalske zgodovine.V skladu z muzejskimi
normativi in pravili NUK smo digitalizirali prejemnika
Bor{tnikovega prstana 2012 Igorja Samoborja ter dobitnico
velike nagrade FBS za najbolj{o predstavo v letu 2012, Nevihto
A. Ostrovskega v re‘iji Jerneja Lorencija in produkciji Mestnega
gledali{~a ljubljanskega. Rezultat procesa digitalizacije je tako
imenovana e-razstava, po kateri se obiskovalec virtualno sprehaja
46
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
in na njej najde potrebno podatkovno, pisno in slikovno gradivo
obeh enot. Razstava je dvojezi~na, angle{ko-slovenska, in pripravljena
v formatu, ki ga NUK izva‘a v evropsko digitalno knji‘nico
Europeana.Vsak od {estih udele‘encev tega pilotskega projekta
(FBS, SGM, SNG Drama Ljubljana in MGL, PRODOK Teater
TV in zavod Novi ZATO., ki skrbi za portal SiGledal) je imel
mo‘nost uvoziti e-razstavo na svojo spletno stran.
Avtorica razstave je bila mag. Tea Rogelj.
S procesom digitalizacije bomo nadaljevali. Na osnovi lanskoletnega
pilotskega projekta si za cilj postavljamo v doglednem ~asu
digitalno shraniti in na na~in e-razstav prezentirati celotno zgodovino
dobitnikov in dobitnic Bor{tnikovega prstana ter najbolj{ih
predstav po presoji strokovne ‘irije.
Razstavi
• V foyeru SNG Maribor je bila na ogled razstava Vinjeta za
Petra - razstava ob 80. obletnici rojstva pisatelja in dramatika
Petra Bo‘i~a v izvedbi Narodne in univerzitetne knji‘nice in
Mestne ob~ine Ljubljana.
• V Kazinski dvorani SNG Maribor je bila javno predstavljena
virtualna razstava Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012, nastala v
izvedbi FBS, MGL, PRODOK Teater TV, Novega ZATO.,
SGM in SNG Drama Ljubljana. Na njej sta predstavljena
Igor Samobor, prejemnik Bor{tnikovega prstana 2012, in
prejemnica velike nagrade FBS za najbolj{o uprizoritev 2012
Nevihta v produkciji MGL.
47
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
AGRFT in FFUM
Akademija za gledali{~e, radio, film in televizijo ‘e vrsto let
izvrstno sodeluje s Festivalom Bor{tnikovo sre~anje, tako je bilo
tudi v oktobru 2013, ko so {tudenti AGRFT v ~asu med 18. in
27. 10. 2013 bivali v Mariboru in bili prisotni v festivalskem
‘ivljenju.
Povezava med UL AGRFT in FBS se vsako leto poglablja in
{iri in tako bi lahko leto{nje sodelovanje razdelili na naslednje
ravni:
• samostojne produkcije {tudentov prve in druge stopnje
AGRFT (na [TUK-u in v SNG Maribor),
• soorganizacija mednarodne strokovne konference Od
odra do arhiva (organizatorja CTF UL AGRFT in FBS),
• sodelovanje pri bralnih uprizoritvah v okviru Nizozemskega
fokusa ({tudenti dramske igre so izvedli drame v re‘iji
Yulie Roschina),
• bralna uprizoritev dramskih besedil {tudentov AGRFT,
• bralne uprizoritve enodejank {tudentov dramaturgije iz
Beograda, Ljubljane, Skopja in Zagreba (besedila so bila
izbrana na nate~aju, ki ga je organiziral AGRFT),
• delavnica Instant drama/Predstava, ki jo je izvedla doc.
mag. @anina Mir~evska za dijake Prve gimnazije
Maribor (besedila so javno bralno uprizorili {tudenti
AGRFT),
• razstava kostumov {tudentov drugostopenjskega
programa kostumografija v galeriji K18,
• sodelovanje {tudentov dramaturgije in scenskih umetnosti
pri ustvarjanju festivalskega ~asopisa.
Vpetost v festival in {ir{e ka‘e na vitalnost sodelovanja obeh
institucij, pa tudi na medsebojno oplajanje, saj {tudentom poleg
mo‘nosti predstavitve lastnega dela ponuja mo‘nost globljega
spoznavanja sodobnih gledali{kih tokov, navezovanja stikov z
ustvarjalci predstav in spremljanje utripa najve~jega gledali{kega
festivala pri nas.
48
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
Podrobnej{i pregled in opis sodelovanja
Od odra do arhiva
V organizaciji CTF UL AGRFT in Festivala Bor{tnikovo
sre~anje je 25. 10. 2013 v Mariboru potekala mednarodna
strokovna konferenca o gledali{kih arhivih Od odra do arhiva.
Na njej so sodelovali predstavniki razli~nih vej arhiviranja in
muzealistike iz slovenskega in mednarodnega prostora (tuje
udele‘enke so bile: Vladislava Fekete – Slova{ka, dr. Martina
Petranovi} – Hrva{ka in dr. Ksenija Radulovi} – Srbija), ki so
predstavili delo gledali{kih arhivov in muzejev, s posebnim
pogledom na konkretne strokovne probleme, s katerimi se
sre~ujejo, (ne)povezanost s sorodnimi institucijami, {e zlasti z
gledali{~i, izku{nje z digitalizacijo gledali{kih arhivov oz.
muzejskih zbirk in mo‘nosti medsebojnega sodelovanja. Simona
Je{elnik iz CTF je na konferenci predstavila dejavnost CTF,
njegovo zgodovino in zbirke, sprehodila pa se je tudi skozi erazstavo Partizansko gledali{~e.
Bralna uprizoritev 10-minutnih dramskih besedil
{tudentov AGRFT
V minulem semestru so {tudentje 1. in 2. letnika AGRFT, smer
dramaturgija in scenske umetnosti ter gledali{ka re‘ija, ustvarili
nekaj zanimivih 10-minutnih dramskih besedil in dramatizacij
kratkih zgodb pod mentorstvom doc. mag. @anine Mir~evske.
10-minutna dramska besedila so izvirna in so nastala pri
predmetu Osnove dramskega pisanja in scenaristike. Dramatizacije
so nastale pri predmetu Dramsko pisanje 1. Vsako besedilo
obravnava razli~no temo, napisano je v posebnem stilu in jeziku.
Na Festivalu Bor{tnikovo sre~anje 2013 smo predstavili
dramska besedila:
1. Padec, Sara Lucu (GLR, 1. letnik)
2. Fiona, Varja Hrvatin (DSU, 1. letnik)
3. Zabava za rojstni dan, Pia Vatovec (DSU, 1. letnik)
4. Prstan (po motivih zgodbe “Prstan” M.Vellerja), Iza Strehar
(DSU, 2. letnik)
5. ^lovek obsojen na sre~o! (po motivih zgodbe “Jubilejni
de~ek”, Sergeja Dovlatova) Tin Grabnar (GLR, 2. letnik)
Bralne uprizoritve enodejank {tudentov dramaturgije iz
Beograda, Ljubljane, Skopja in Zagreba
Na pobudo profesorice dramskega pisanja na AGRFT, doc.
mag. @anine Mir~evske, je bilo poslano vabilo Akademijam za
dramske umetnosti v Zagrebu, Beogradu in Skopju, da {tudentje
49
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
dramaturgije umetni{kih akademij napi{ejo kratka dramska
besedila, ki bi jih bralno uprizorili na FBS 2013 v izvedbi
{tudentov AGRFT. Vsi mentorji dramskega pisanja so se
dogovorili, da poziv oblikujejo kot nate~aj. Na nate~aj za kratka
dramska besedila je prispelo 12 dramskih besedil, ki so nastali v
preteklem semestru. Mentorji so se strinjali, da doc. mag. @anina
Mir~evska, kot pobudnica nate~aja, naredi izbor najuspe{nej{ih
dramskih besedil. Od prispelih 12 kratkih dramskih besedil so
bila na FBS 2013 bralno uprizorjena besedila:
1. Opro{taj, Borna Vuj~i}
ADU – Zagreb (mentorja: izr. prof. Lada Ka{telan in doc.
Tomislav Zajec)
2. Rashlebljenje, Strahinja Mad‘arevi}
FDU – Beograd (mentor: red. prof. Stevan Koprivica)
3. Jane Sorensen – Angel Veljanovski
ESRA – Skopje (mentorica: doc. mag. Zagorka PopAntoska Andovska)
4. Ne more{ spati, mali medo? – Ur{ka Sajko
AGRFT – Ljubljana (mentorica: doc. mag. @anina Mir~evska)
»Instant drama/predstava« - delavnica dramskega
pisanja na Prvi gimnaziji Maribor v sodelovanju z
AGRFT
Tokrat smo na FBS organizirali posebno delavnico dramskega
pisanja v sodelovanju s Prvo gimnazijo iz Maribora in AGRFT
iz Ljubljane. Zamisel dogodka je bila, da v enem dnevu dijaki
Prve gimnazije napi{ejo kratek dramski tekst pod mentorstvom
doc. mag. @anine Mir~evske, {tudenti AGRFT pa uprizorijo
nastalo besedilo in ga odigrajo pred publiko. Tema, dramska
struktura, dialog in zvrst dramskega besedila so nastali v samem
procesu dela. Dogodek smo poimenovali »Instant drama/
predstava«, kajti vse je nastalo v enem dnevu, med 10. in 18.
uro. Eksperimentalna dramska delavnica je predstavljala kratek
seminar dramskega pisanja in je imela namen spodbujati
kreativnost mladih ustvarjalcev in obenem predstaviti mo~
njihove kreativnosti.
50
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
Dramske produkcije in bralne uprizoritve {tudentov
oddelka za gledali{~e in radio
[tudenti so predstavili najbolj{e produkcije, ki so jih ustvarili v
{tudijskem letu 2012/2013. Obisk predstav je bil na vseh prizori{~ih
zelo velik, prav tako je bil odziv na predstave navdu{ujo~.
[tudenti so sodelovali z dogodki:
• Produkcija II. semestra
- Iz zakladnice neuspeha / Brez besed
• Produkcije IV. semestra
- Predstava ob jezeru: Po motivih simfonije {t. 6 v h-molu,
op. 54, Dmitrija [ostakovi~a
- Predstava ob jezeru: Tik pred revolucijo
- Predstava ob jezeru: Via kolektiv
• Produkcija V. semestra
- Lepljenka prizorov iz {tirinajstih Molièrovih komedij
- La machine de Molière (Moliere stroj)
• Produkcija VIII. semestra
- Sarah Kane Skomine
• Produkcija VIII. semestra
- Albert Camus Kaligula et al.
• Produkcija VIII. semestra
- Eugène Ionesco Stoli
• Projekt {tudentov dramske igre AGRFT v okviru
predmeta kostumografija
- Skozi kostum spregovorim
- Magistrski program Oblike govora AGRFT
- Darja [vajger Sku{nja
• Magistrski program Scensko oblikovanje – Kostumografija
- Razstava kostumografij {tudentov podiplomskega
{tudija v galeriji K18 v Mariboru.
• Nizozemski fokus
- Bralne uprizoritve dram v Nizozemskem fokusu –
sodelovali so {tudenti dramske igre na AGRFT
Sodelovanje z FF UM
Odli~no sodelovanje s Filozofsko fakulteto v Mariboru se je
nadaljevalo tudi pri izvedbi 48. FBS v obliki prostovoljnega dela
{tudentk in {tudentov FF UM.
Letos smo za~eli sodelovati tudi z mariborsko fakulteto FERI.
19 {tudentov smeri medijske komunikacije je o udele‘bi na FBS
napisalo kratka seminarska poro~ila.
51
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
Drugo
Pripravili smo sre~anje mednarodnih gostov, producentov
slovenskih predstav ter predstavnikov medijev, saj nas je zanimal
odziv tujcev na na{ festival ter na videno slovensko gledali{ko
produkcijo, hkrati smo vse akterje ‘eleli povezati in jim ponuditi
prilo‘nost, da se seznanijo in dogovorijo za prihodnje sodelovanje.
Pri izvedbi 48. FBS je prostovoljno sodelovalo okoli 30 {tudentk
in {tudentov FF UM in drugih prostovoljcev.
Odnosi z javnostmi
Odnosi z javnostmi
Odnosi z javnostmi so pomemben segment promocije in
komunikacije s strokovno in zainteresirano javnostjo. O dogodkih
smo skozi celo leto a‘urno obve{~ali medije in na Facebooku,
naro~nikom smo po{iljali newsletter sporo~ila; atraktivno
oblikovana in dinami~na spletna stran je poglobljeno poro~ala
o aktualnih dogodkih na festivalu. Zelo intenzivno je bilo na{e
pojavljanje na spletu.
Izvedli smo:
• Dve novinarski konferenci (junij in oktober).
• Poseben termin za medije z dobitnico Bor{tnikovega
prstana.
• Poseben termin za medije, producente in showcase
goste festivala.
• Facebook; vsakodnevne aktivnosti na zidu, napovedovanje
dogodkov, oblikovanje albumov po programskih sklopih, v
~asu festivala vsakodnevno menjavanje naslovne fotografije
in izbor fotografij za album preteklega dne, objavljanje povezav
do medijskih objav, komuniciranje z uporabniki.
• Newsletter; priprava 7 newslettrov za slovensko javnost in
priprava 2 newslettrov za tujino.
• Akreditacije; po lanski vpeljavi elektronske oddaje akreditacije
smo tak{en na~in akreditiranja izpeljali tudi letos, vodenje
akreditiranih medijev, obve{~anje o »tehni~nih« zadevah v zvezi
s festivalom, priprava seznama akreditiranih za blagajno,
obvestila o potrditvi/zavrnitvi akreditacije (ve~ kot 40
akreditiranih novinarjev).
52
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
• Medijsko sredi{~e; skrb za medijsko sredi{~e na spletni strani,
v katerem je mo~ najti vsa sporo~ila za javnost in razlagalno
gradivo tri posebna vabila (nizozemski fokus-bralne uprizoritve,
showcase-press termin in virtualna razstava).
• Pressclipping; spremljanje medijskih objav in reagiranje, po
potrebi skrb za pridobitev objav (tv, radio, tisk).
• Sporo~ila za javnost; napisanih, poslanih in objavljenih je
bilo deset (13) sporo~il za medije z naslednjimi temami: FBS
se z novo podobo predstavlja na Kulturnem bazarju, Alja Predan
dobitnica Glazerjeve listine MOM, znan je program 48. FBS,
za~etek predprodaje kart, letos dominirajo ‘enske, podpis
listin in novinarska, pred odprtjem, Nizozemski fokus, dobitnica
Bor{tnikovega prstana, pozornost mednarodnemu programu,
znani so nagrajenci, FBS dobitnik nagrade Pro universitate
labacensi; press koti~ek s tremi delovnimi mesti v SNG.
V ilustracijo nekaj primerjalnih statisti~nih analiz medijskega
pojavljanja v preteklih dveh letih:
Statistika FBS 2013 v primerjavi s FBS 2012
Povzetek
Analiza medijskih objav v letu 2013 pri~a o tem, da mediji festival
vse bolj prepoznavajo kot osrednji gledali{ki dogodek, saj o njem
ob{irno poro~ajo tudi v povezavi z nagrajenimi igralci, re‘iserji,
umetni{kimi vodji.
Potem ko je Festival Bor{tnikovo sre~anje z na~rtovanimi
aktivnostmi na podro~ju odnosov z mediji v letu 2012 kar za 65
odstotkov pove~al pojavnost v slovenskih medijih, se je ta {tevilka
v letu 2013 {e nekoliko pove~ala (za slabih 15 odstotkov);
predvsem na podlagi dejstva, da se za odnose z javnostmi skrbi
skozi celo leto. S prvimi aktivnostmi in promocijo nove edicije
festivala se tako za~ne ‘e marca, ko se festival predstavi na
Kulturnem bazarju. [tevilo objav se je zlasti pove~alo v
elektronskih medijih, a razveseljivo je tudi dejstvo, da se prostor,
ki ga festivalu namenjajo tiskani mediji, ni zmanj{al.
^e je bilo {e leta 2011 in 2012 najve~ objav v tiskanih medijih,
se je ta {tevilka v letu 2013 obrnila v prid objavam na internetu.
Iz lanskih 242 jih je bilo v letu 2013 na spletu kar 344, kar je 50 %
pove~anje objav na spletu; pri tem velja kot pomembnega
»partnerja« navesti portal www.sigledal.si.
Od tiskanih medijev sta najve~ prostora festivalu namenila
dnevnika Ve~er in Delo, in sicer v enakem obsegu kot leto prej.
Znatno sta festivalsko dogajanje pokrivala tudi lokalna TV
53
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
Maribor in Radio Slovenija, ki je v ~asu festivala v programu
imela rubriko FBS, festivalu pa je bil posve~en tudi Studio ob 17.
K rezultatom je pripomogla posodobljena novinarska adrema,
ki vsebuje okoli 500 kontaktov vseh slovenskih novinarjev,
urednikov, fotografov ipd. Skrb za odnose z mediji se izvaja skozi
vse leto, odgovori in materiali se po{iljajo a‘urno, medije se
obve{~a o dogodkih, povezanih s festivalom vse leto (Kulturni
bazar, Glazerjeve nagrade, nagrade Univerze v Ljubljani …).
1 ANALIZA PO MESECIH
Izpis statistike po datumu ~lanka za obdobje 1. 6. – 30. 12.
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December
SKUPAJ
2012
36
9
27
58
526
54
27
739
2013
66
21
10
73
468
111
88
838
V primerjavi z letom prej se je pojavnost/prisotnost Festivala
Bor{tnikovo sre~anje v medijih pove~ala za slabih 15 odstotkov,
pri ~emer se medijske objave spremljajo le v drugi polovici leta.
[tevilka bi bila gotovo {e 5 % vi{ja, ~e bi v clippingu bile
zabele‘ene objave tudi marca v ~asu Kulturnega bazarja in
podelitve Glazerjevih listin Mestne ob~ine Maribor. Porast objav
je opaziti skozi vse primerjalne mesece, {e zlasti pa v septembru,
novembru in decembru. Odmevnost festivala v medijih gre pripisati
skrbnemu na~rtovanju odnosov z mediji in konstantnemu
po{iljanju sporo~il za medije, vabil na dogodke ter poro~il o
dogajanju na festivalu.
54
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
2 ANALIZA PO TIPU MEDIJA
Izpis statistike {t. ~lankov po ’tipu zvrsti’ za obdobje 1. 6. – 31. 12.
Tiskani medij
Internet
Radio
Tiskovna agencija
Televizija
SKUPAJ
2012
299
242
92
65
41
739
2013
311
344
88
65
29
838
Tiskane medije so v letu 2013 prehiteli elektronski mediji, zlasti
internet. Potem ko se je {tevilo objav na internetu leto prej pove~alo
kar za 400 %, se je leta 2013 ta {tevilka dvignila {e za 40 %.
Glede na dejstva, da je na internetu predvsem znaten dele‘
mlaj{ih obiskovalcev, moramo biti z rezultatom zadovoljni.
Zaznati je zelo rahel upad objav na radiu, zlasti pa na televiziji,
kjer se je ponovno izkazalo, da festival pokriva le nacionalna
televizija, z izjemo nekaj lokalnih televizij. Najve~ja komercialna
televizija festivalu objavo nameni na za~etku ali na koncu, druge
komercialne televizije pa sploh ne.
Lokalno najbolj brani dnevnik Ve~er je festivalu letos namenil
enako {tevilo objav kot leto prej; v enakem obsegu je poro~alo
tudi Delo. Precej se je pove~alo {tevilo objav na portalu Siol.net
in na www.rtvslo.si. Ker je na festivalu sodeloval tudi SSG Trst,
so o njem ob{irno poro~ali tudi primorski mediji (Primorski
dnevnik 20 objav, Primorske novice 14). Od televizij prevladujeta
Televizija Slovenija 1 inTelevizija Maribor. Izmed radijskih medijev
je najve~ pozornosti festivalu posve~al Radio Maribor, ki je glede
na leto 2012 za polovico pove~al {tevilo objav. Razveseljiv je
tudi podatek, da je festivalu kar ob{irno sledil komercialni Radio
1, ~eprav ({e) ni medijski sponzor festivala.
55
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
Skozi leto
Predstavili smo se na Kulturnem bazarju
Marca 2013 se je Festival Bor{tnikovo sre~anje prvi~ predstavil
na Kulturnem bazarju, ki je potekal v ljubljanskem Cankarjevem
domu. Festival je tudi sicer naravnan v smeri vzgoje mladih,
kriti~nih ljubiteljev gledali{ke umetnosti. Ti se lahko ob
spremljanju festivalskih dogodkov seznanijo s {irokim izborom
doma~ega in mednarodnega kulturno-umetni{kega ustvarjanja.
Sodelovanje z izobra‘evalnimi ustanovami je
zato eden od glavnih ciljev festivala. Javnosti
smo na Kulturnem bazarju predstavili humorno,
ve~pomensko ter vrhunsko ilustrirano vizualno
podobo 48. FBS, ki je sestavljena iz serije treh
motivov (roka, noga, jezik).
Nagrade festivalu
56
Alja Predan prejela Glazerjevo listino Mestne ob~ine Maribor
Umetni{ka direktorica Festivala Bor{tnikovo sre~anje Alja
Predan je v letu 2013 bila ena izmed treh dobitnikov Glazerjevih
listin, nagrad, ki jih Mestna ob~ina Maribor vsako leto podeli za
dose‘ke na podro~ju kulture v zadnjih treh oziroma dveh letih.
Za prejemnico Glazerjeve listine je bila Alja Predan izbrana
izmed 15 predlaganih kandidatov. V utemeljitvi nagrade pi{e:
»Festival s svojimi mednarodnimi povezavami, mre‘enjem in
prostorom refleksije aktivno sooblikuje polje ustvarjalnega vrenja
v Mariboru, vzpostavlja nove povezave in odpira mo‘nosti za
sooblikovanje sodobnega urbanega prostora, povezanega z
ustvarjalnostjo in kulturo. Mesto Maribor v oktobru zagotovo
diha s Festivalom Bor{tnikovo sre~anje. Brez Alje Predan bi to
le te‘ko dosegli.« Umetni{ki direktorici nagrada pomeni
motivacijo in potrditev, da je mesto prepoznalo trud, voljo in
anga‘ma, ki ga je skupaj z ekipo vlo‘ila v prenovo in v ve~je
odpiranje festivala navzven, v njegovo internacionalizacijo.
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
Celostna grafi~na podoba 48. FBS v finalu Brumnovih nagrad
Mladi mariborski ustvarjalec Nenad Cizl, ki je ustvaril celostno
grafi~no podobo 48. FBS, je slednjo prijavil tudi na 6. Bienale
vidnih sporo~il Slovenije – Brumnove nagrade.Vizualna podoba
festivala se je uvrstila v finalni izbor, bila predstavljena na razstavi
in v katalogu ter se tako potegovala za najvi{ja nacionalna
priznanja na podro~ju oblikovanja. Cizl meni, da je podoba 48.
FBS odraz »stanja v dr‘avi«, saj smo se zna{li v situaciji, v kateri
je kultura le privesek dru‘be. Prvi se ji odrekajo tisti, ki bi od nje
morali najve~ imeti.Tako vsak motiv posebej ponazarja stanje duha.
@eblji~ek simbolizira uporni{tvo in pomen prisotnosti kulture v~eraj,
danes in jutri.
Hkrati s podobo
je festivalska ekipa oblikovala tudi
slogan.Ta je kratek, a udaren in
zgovoren:
»Pi~imo!«.
Nenad Cizl za celostno podobo FBS nagrajen na
tekmovanju Outstanding
V ljubljanski Operi so bila februarja 2014 podeljena priznanja
in nagrade za dose‘ke v zunanjem ogla{evanju - Outstanding
2013. S svojim delom za Festival
Bor{tnikovo sre~anje je po mnenju
strokovne komisije v letu 2013 izstopal
tudi Nenad Cizl, ki je za celostno
grafi~no podobo prejel priznanje.
Festival prejel plaketo »Pro universitate labacensi«
Festival Bor{tnikovo sre~anje je v decembru 2013 na slavnostni
seji senata Univerze v Ljubljani prejel plaketo »Pro universitate
labacensi«. Plaketo je dobil, ker je veliko in pomembno prispeval
k razvoju pedago{kih in materialnih
mo‘nosti Akademije za gledali{~e,
radio, film in televizijo, predvsem
tako, da je omogo~il nastopanje
in usposabljanje {tudentov akademije znotraj festivala.
57
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
Tr‘enje, publikacije, ogla{evanje, prevozi
a) Aktivnosti na podro~ju prodaje so se nana{ale na
oblikovanje cen predstav in oblikovanje abonmajev.
Letos smo ponovno razpisali dva Bor{tnikova abonmaja.
Sestavljena sta bila iz treh predstav tekmovalnega programa in
ene predstave spremljevalnega programa.V prvega se je vpisalo
15 abonentov, v drugega 13. Skupaj smo prodali 28 abonmajev.
Med abonente Drame SNG Maribor smo razdelili 200 brezpla~nih
vstopnic za zaklju~no prireditev.
S prodajo vstopnic smo ustvarili 15.645 € prihodka. Skupno je
bilo izdanih 4.405 vstopnic, od tega prodanih 1.030. Najve~je
prihodke smo bele‘ili pri prodaji tekmovalnih predstav, kjer smo
ustvarili 11.831,00 € ali 75,62 % celotnega prihodka. Prihodki
od prodaje vstopnic lani so zna{ali 20.250 €. To pomeni, da so
se prihodki 2013 zmanj{ali za 23,75 % glede na leto poprej.
Zmanj{anje prihodkov glede na prej{nje leto je pripisati 2 dni
kraj{emu obsegu festivala (v letu EPK je festival trajal 12 dni),
temu ustrezno manj{emu {tevilu dogodkov in seveda manj{i
kupni mo~i.
Statistika prodaje vstopnic in inkaso po posameznih programskih
sklopih:
VSTOPNICE
SKLOP
Prodane
Brezpla~ne
Vse
vstopnice
Inkaso
Tekmovalni
722
1.213
1.935
11.831,50
Mostovi
151
539
690
2.051,00
Spremljevalni
97
910
1.007
1.467,50
AGRFT
60
61
121
295,00
652
652
0
3.375
4.405
15.645,00
Sklepna prireditev*
Skupaj
1.030
*sklepna prireditev se ne prodaja, dodana je zaradi statistike
b) Letos smo na festivalu izdali naslednje tiskovine:
• predstavitvena bro{ura FBS za Kulturni bazar
• dvojezi~ni slovensko-angle{ki Almanah
• knjiga Sodobna nizozemska drama s prevodi {tirih
dramskih besedil (Freetown, ^etrti rajh, Dolgoro~ne posledice
kratke izjave, Leto {lagerja) in spremno besedo Lucie van
Heteren
58
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
•
•
•
•
•
kartica - napovednik festivala
dvojezi~na slovensko-angle{ka programska zlo‘enka
plakati city light
plakati B1
Bilten 48. FBS:Vsak dan festivala je iz{el bilten. Izdanih
je bilo 13 {tevilk:
- 9 rednih,
- 1 zaklju~ni,
- 2 posebni ediciji ob konferencah/simpozijih,
- 1 posebna izdaja, t. i. “nedeljska priloga”.
Pri biltenu so sodelovali:
• {tudentke FF UM/prostovoljke Viktorija Aleksovska,
Martina Ferlinc, Nikita Holc, Tja{a Karba, Ur{a Kac,
Vita Zgoznik, Tamara Zaner;
• {tudenti AGRFT UL Tamara Babi}, Kaja Balog,Varja
Hrvatin, Sandi Jesenik, Alenka Mrakov~i~, Iza Strehar,
Pia Vatovec, Nina Zupan~i~, @an @veplan;
• zunanje prostovoljke Anja Bunderla, Sara Koro{ec,
Ana Lorger;
• pomo~nik urednice Rok Andres.
Specifikacija ~lankov
[tudentke FF
Viktorija Aleksovska
Martina Ferlinc
Nikita Holc
Tja{a Karba
Ur{a Kac
Vita Zgoznik
Tamara Zaner
[tevilo ~lankov
2
2 (+ lektura 2 biltenov)
2 (+ lektura 2 biltenov)
3
2 (+ lektura 7 biltenov)
1
3
[tudenti AGRFT
Tamara Babi}
Kaja Balog
Varja Hrvatin
Sandi Jesenik
Alenka Mrakov~i~
Iza Strehar
Pia Vatovec
Nina Zupan~i~
@an @veplan
Rok Andres
Jure Mavri~ (sicer {tudent GLR)
1
1
3
5
3
4
3
8 (+ intervjuji za nedeljsko prilogo)
3
3 (+ intervjuji za nedeljsko prilogo)
1
Zunanje prostovoljke
Anja Bunderla
Sara Koro{ec
Ana Lorger
5 (+ intervjuji za nedeljsko prilogo)
8
5
59
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
c) Aktivnosti na podro~ju ogla{evanja so bile izvedene v
okviru omejenih finan~nih sredstev. Kljub zmanj{anju sredstev,
namenjenih promociji, smo ohranili vse dosedanje klasi~ne
oblike obve{~anja javnosti o dogodku, in sicer plakate, letake,
~asopisne in radijske oglase, city lighte, programsko zlo‘enko in
promocijski material – vre~ke, {katlice z risalnimi ‘eblji~ki,
trakove, identifikacijske kartice, nalepke na sponzorskih
avtomobilih. Glede na omejene finan~ne zmo‘nosti smo
sponzorsko uredili brezpla~no ogla{evanje v tiskanem mediju
Ve~er, na Radiu Maribor in Radiu City, v jutranji oddaji Dobro
jutro TV Slovenija. Sponzorsko smo imeli 50 brezpla~nih
plakatnih mest Snage Maribor. Ponovno smo po enoletni pavzi
sponzorsko dogovorili ogla{evanje s city lighti. Prvi~ smo
sponzorsko uvedli reklamni avtobus, ki je od aprila do konca
festivala vozil na linijah javnega avtobusnega prometa v Ljubljani.
Imel je velik odmev. Oglase v Delu in Dnevniku smo pla~ali. Z
nekaterimi mariborskimi ustanovami in hoteli (policijske postaje,
zdravstveni dom, domovi ostarelih, hoteli pod Pohorjem) smo
se dogovorili o brezpla~ni promociji s pomo~jo plakatov in
programskih bro{ur.
60
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
d) Letos je vsak dan festivala na relaciji Ljubljana–Maribor–
Ljubljana vozil kombi. Opravljenih je bilo 10 prevozov.Vseh
potnikov, ki so pla~ali prevoz, je bilo 26. Povpre~no se je dnevno
s kombijem peljalo 5 oseb. Dodatno smo s kombijem prepeljali
tudi goste. [tevilo prevo‘enih potnikov je ostalo na ravni
lanskega leta.
61
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
Statistika realiziranega programa
Dogodki
[tevilo
dogodkov
Na prizori{~ih
SNG
Na prizori{~ih
izven SNG
[tevilo
obiskovalcev
35
20
15
5.095
12
8
5
10
9
7
1
3
3
1
4
7
2.188
1.362
729
816
OSTALI DOGODKI
Razstave
Pogovori o predstavah
Nizozemski fokus
Knjige na FBS
Okrogla miza,
delavnica, konference
AGRFT bralne
uprizoritve, delavnica
Sklepna prireditev
30
4
26
1.498
3
13
3
3
2
-
1
13
3
3
207
339
52
42
4
1
3
118
3
1
1
3
-
80
660
VSI DOGODKI
65
24
41
44
PROGRAMSKI
SKLOPI SKUPAJ
Tekmovalni program
Spremljevalni program
Mostovi
AGRFT
Sklep
Na FBS se je zvrstilo 65 dogodkov, ki se jih je udele‘ilo 7.043
obiskovalcev.
Odigranih je bilo 35 predstav, ki si jih je ogledalo 5.095 gledalcev.
Ostalih dogodkov je bilo 30. Teh se je udele‘ilo 1.498
obiskovalcev.
62
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
Izbor kritik in zapisov v doma~em in tujem tisku
63
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
64
2
0
1
3
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013
Pripravili:
Alja Predan, umetni{ka direktorica, Da{a [prin~nik, producentka in odnosi z javnostmi, mag. Mojca Plan{ak,
koordinatorka simpozijev in tujih gostov, mag. Nevenka Pa{ek, ogla{evanje in promocija, Ksenija Repina
Kramberger, urednica publikacij in spletnih strani, doc. mag. @anina Mir~evska, predstojnica oddelka za
dramaturgijo in scenske umetnosti, doc. dr. Bla‘ Lukan, prodekan za {tudijsko dejavnost, izr. prof. Toma‘
Guben{ek, prodekan za umetni{ko in znanstveno-raziskovalno dejavnost.
65
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Beseda umetni{kega direktorja Opere SNG Maribor
Operno leto 2013 v SNG Maribor – v znamenju
slogovne raznolikosti in uspe{nih mednarodnih
koprodukcij
Simon Kre~i~
umetni{ki direktor Opere
SNG Maribor
66
Preteklo leto 2013 je Opero SNG Maribor zaznamovalo s
{tevilnimi umetni{kimi uspehi in sodelovanji z razli~nimi
kulturnimi ustanovami iz Slovenije in tujine. @e sam umetni{ki
program, ki smo ga uresni~ili v celoti ter v skladu s pri~akovanji,
je odraz temeljitej{e refleksije o aktualnih estetskih smernicah
v opernem ‘anru in posledi~no tudi o programu, ki bi za na{o
operno hi{o predstavljal tehten in realno uresni~ljiv umetni{ki
izziv, po drugi strani pa bi zadostil kriteriju stilne raznovrstnosti
in karseda {irokim pri~akovanjem publike.
Za~etek leta 2013 je minil v pripravah na operno premiero
Bizeteve Carmen, ki jo je re‘iral uveljavljeni francoski re‘iser
Philippe Arlaud, dirigiral pa Benjamin Pionnier (premiera je
bila 1. februarja 2013). S predstavo smo – navkljub nekaterim
kriti~nim pomislekom, da se je omenjena opera »prehitro«
ponovno zvrstila na repertoar – dosegli velik umetni{ki uspeh
in svojevrsten estetski preboj, ki se potrjuje ‘e v aktualnem
letu 2014 (mimogrede naj omenim, da bomo to predstavo
ve~krat izvedli v okviru na{ega celomese~nega gostovanja
na Japonskem junija 2014).
Naslednja operna premiera Mozartove kultne opere Don
Giovanni (premiera je bila 8. marca 2013), ki je nastala v produkciji
finskega opernega festivala Savonlinna, re‘iral pa jo je inovativni
re‘iser Paul-Émile Fourny, je prav tako dosegla velik uspeh,
predvsem zaradi izjemno nadarjenih pevcev (David Bi‘i},
Yuri Kissin, Petya Ivanova, Isabelle Cals, Martin Su{nik idr.)
in prepri~ljivo poustvarjenih opernih vlog. Sezono 2012/2013
smo zaklju~ili z eno najpogosteje izvajanih glasbenogledali{kih
del ^ajkovskega, tj. z liri~no opero Jevgenij Onjegin. Zanimiv
umetni{ki koncept re‘iserja Ivana Popovskega je poleg
izvrstnih umetni{kih kreacij nekaterih slovenskih opernih
pevcev (Sabine Cvilak, Martina Su{nika, Nu{ke Dra{~ek Rojko)
in gostujo~ega mladega ruskega baritonista Konstantina
[u{akova bistveno pripomogel k uspe{nosti predstave ter
posledi~nemu visokemu interesu in obisku publike.
Novo sezono 2013/2014 smo pomenljivo zastavili s prvo
slovensko izvedbo kompletnega Puccinijevega Triptiha (Il
trittico), ki ga sestavljajo po zna~aju nadvse raznolike operne
enodejanke Pla{~ (Il tabarro), Sestra Angelica (Suor Angelica)
in Gianni Schicchi. Predstavo, ki je nastala v koprodukciji med
Opero SNG Maribor, Opéra-Théâtre Metz in Grand
Théâtre de Tours, je re‘iral Paul-Émile Fourny, glasbeni vodja
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
predstave pa je bil uveljavljeni italijanski dirigent Claudio
Maria Micheli. Operno koprodukcijo je visoko ocenila tudi
strokovna kritika, ki jo pri{teva med najbolj{imi uprizoritvami
na slovenskih odrih v zadnjih letih.
Med posebne projekte preteklega leta velja izpostaviti
praizvedbo slovenske pravlji~ne opere Granatno jabolko
Toma‘a Sveteta, ki je lu~ sveta ugledala na odru Velike dvorane
15. oktobra. ^etudi je bilo s strani publike mo~ opaziti bolj
malo interesa za ogled nadaljnjih ponovitev, pa smo na
izvedbo projekta vendarle ponosni, saj smo z anga‘majem
mlade kreativne ekipe pod vodstvom re‘iserkeYulie Roschina
in dirigentskim vodstvom Simona Robinsona odprli novo
poglavje v operni estetiki in se tako pribli‘ali sodobnej{im
tokovom s podro~ja konceptualno utemeljenih uprizoritvenih
praks v opernem mediju. Med najve~je uspe{nice preteklega
(Verdijevega in Wagnerjevega) leta pa nedvomno spada velika
operna koprodukcija Verdijeve Aide med Opero SNG
Maribor in ljubljanskim kulturnim in kongresnim centrom
Cankarjev dom (premiera predstave je bila 29. novembra
2013 pod taktirko Francesca Rose in v re‘iji Piera Francesca
Maestrinija). O izjemni uspe{nosti koprodukcije pri~ajo tako
reko~ konstantno zasedene dvorane v na{i operni hi{i, zelo
ugoden odziv pa je do‘ivela tudi v ponovitvah v Cankarjevem
domu (sicer ‘e v januarju 2014).
^ez celotno leto 2013 je bil opazen umetni{ki napredek v
razli~nih izvajalskih sestavih na{e operne hi{e: strokovna
kritika je najpogosteje izpostavila izvajalski napredek oziroma
kvalitetno poustvarjanje opernega zbora (zborovodkinja
Zsuzsa Budavari Novak), pri ve~ini projektov (zlasti po
za~etku nove sezone 2013/2014) pa tudi ve~jo muzikalno
prepri~ljivost na{ega simfoni~nega orkestra, ki se je kot suvereno
izvajalsko telo izkazalo predvsem v koncertni produkciji
oziroma pri realizaciji Simfoni~nega cikla, v okviru katerega
smo ob 200-letnici Verdijevega rojstva izvedli tudi skladateljev
Rekviem. Pri zahtevnem projektu je poleg {tirih opernih
solistov (od tega dva solista iz na{e hi{e – Irena Petkova in
Valentin Pivovarov), opernega zbora in simfoni~nega orkestra
sodeloval {e Akademski pevski zbor Maribor. Kot umetni{ki
direktor Opere (omenjeno funkcijo sem prakti~no nastopil v
za~etku meseca novembra) si bom tudi v prihodnje prizadeval
za karseda kreativno oblikovanje umetni{kega programa, ki
zagotavlja maksimalno realno izvedljivost in uspeh, prav tako
pa za optimalno zasedenost vseh umetni{kih izvajalcev (solisti,
zbor, orkester) in njihovo nadaljnjo profesionalno motivacijo.
Simon Kre~i~
umetni{ki direktor Opere
Maribor, februar 2013
67
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Beseda umetni{kega direktorja Baleta SNG Maribor
Mednarodni uspehi mariborskega Baleta v letu 2013
Edward Clug
umetni{ki direktor Baleta
SNG Maribor
68
Leto 2013 je z vidika umetni{ke rasti kakor tudi s strani prisotnosti
na mednarodnem zemljevidu baleta in sodobnega plesa izredno
pomembno obdobje. Na za~etku leta smo se posvetili praizvedbi
sodobnega plesnega triptiha 22. marca 2013, ki smo ga naslovili
kot Ve~er sodobnih baletov. V okviru projekta so bile prvi~ izvedene
tri nove koreografije, ki so bile ekskluzivno ustvarjene za
mariborski Balet, in sicer Nychthemeron hrva{kega ustvarjalca
Sta{e Zurovca (ta del predstave je bil izveden v koprodukciji z
Glasbenim bienalom Zagreb), Home slovenskega koreografa in
plesalca (~lana mariborskega Baleta) Gaja @mavca ter projekt
The Golden Age srbskega koreografa Zorana Markovi}a.
V mesecu aprilu je sledilo izjemno uspe{no gostovanje s
predstavo Hommage à Stravinsky na presti‘nem festivalu Dance
Open v Sankt Peterburgu, kjer je na{ plesni ansambel nastopil
na velikem odru ob boku Baleta iz Dresdna in Baleta moskovskega
gledali{~a Bol{oj. Udele‘ba na omenjenem festivalu predstavlja
odli~no promocijo na{ega mariborskega Baleta in veliko priznanje
za na{e dosedanje umetni{ke dose‘ke. [e v istem mesecu smo s
predstavo Watching Others gostovali v italijanski Cremoni, meseca
maja pa z ‘e ve~krat gostujo~o predstavo Radio and Juliet v
Braziliji, in sicer v Riu de Janeiru, São Paulu in Curitibi – med
drugim sta se omenjenega plesnega festivala udele‘ili tudi slovita
plesna institucija Shen Wei Dance Arts in belgijska skupina
Peeping Tom, ki sta dobro poznani tudi slovenskemu ob~instvu.
Meseca junija smo s predstavo Tango odprli Festival Ljubljana.
Med umetni{ke vrhunce leta spada prav gotovo tudi avgustovsko
gostovanje z neoklasi~nim baletom Romeo in Julija Sergeja
Prokofjeva (v koreografijiValentineTurcu), in sicer na ‘e omenjenem
Festivalu Ljubljana in Dubrovni{kem poletnem festivalu
(Dubrova~ke ljetne igre). Meseca oktobra smo bili pri~a {e enemu
zgodovinskemu dogodku, ki je nastal na pobudo Cankarjevega
doma iz Ljubljane, in sicer plesno-baletnemu trisu Edwarda
Cluga, ki je do‘ivel odli~en odziv, poleg plesno-baletnih ve~erov
pa je bil prirejen tudi simpozij o estetiki Clugove koreografske
govorice in aktualnih izvajalskih praksah v plesni umetnosti.
V drugi polovici meseca oktobra smo gostovali na finskem
festivalu Mikkeli, in to kar s tremi predstavami: s klasi~nim
baletom Don Kihot, sodobno plesno predstavo Radio and Juliet
in z baletnim divertissementom Paquita. Meseca novembra je
mariborski Balet ponovno do‘ivel velik uspeh z novo premiero
Navihanka (La fille mal gardée) v koreografijiVladimirja Derevianka,
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
nekdanjega prvaka moskovskega gledali{~a Bol{oj in umetni{kega
direktorja dresdenskega Baleta. Premiera komi~nega baleta je
bila 8. novembra, predstava pa je tako reko~ ~ez no~ postala
izjemno priljubljena, kar se ka‘e tudi v visokem obisku oziroma
v razprodanih vstopnicah vseh nadaljnjih ponovitev. Glede na
{tevilne uspehe, ki jih je bil dele‘en mariborski baletni ansambel
v letu 2013, lahko sklenemo, da je za nami {e eno zelo uspe{no
leto, ki ga bomo po svojih najbolj{ih mo~eh sku{ali {e ve~krat
ponoviti v prihodnosti, Balet SNG Maribor pa je tako tudi v
mednarodnem oziru postal nedvomno najprepoznavnej{i
slovenski plesni ansambel in promotor sodobne slovenske plesne
identitete.
Edward Clug
umetni{ki direktor Baleta
Maribor, februar 2013
69
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Premiere
»Med solisti so z dobro pripravljenimi vlogami in
igro /…/ izstopili Mateja Praprotnik Blumauer
(Frasquita) in Nu{ka Dra{~ek Rojko (Mercedes)
ter Jaki Jurgec (Dancairo) in Du{an Topolovec
(Remendado).«
Georges Bizet
CARMEN
Dirigenta Benjamin Pionnier,
Simon Robinson
Re‘iser Philippe Arlaud
Premiera 1. februarja 2013
Stanislav Koblar, Pogledi, 19. februar 2013
»Iz solidno nabranega pevskega ansambla je
gotovo izstopal Don Giovanni Davida Bi‘i}a,
ki je ustvaril mo~no mo{ko figuro, brezsramnega
zapeljivca, ki je svojo ma~isti~no energijo
dokazoval tudi z glasovno prezenco. /…/
Prav se zdi, da je Martin Su{nik dobil prilo‘nost
za oblikovanje ve~je vloge – njegov potencial je
izrazito velik /…/.«
Wolfgang Amadeus Mozart
DON GIOVANNI
Dirigent David T. Heusel
Re‘iser Paul-Émile Fourny
Premiera 8. marca 2013
Gregor Pompe, Dnevnik, 13. marec 2013
»David Bi‘i}, vendarle najpopolnej{i v zasedbi,
oblikuje Don Giovannija bolj iz ‘ametnega
basbaritonskega {arma in lepote legata /…/
Jaki Jurgec s prepoznavno vehemenco ustvari
robustnega Masetta /…/.«
Jure Dobovi{ek, Delo, 19. marec 2013
BALETNI VE^ER
1. Nychthemeron
Koreograf Sta{a Zurovac
v koprodukciji z Glasbenim
bienalom Zagreb
2. Home
Koreograf Gaj @mavc
3. The Golden Age
Koreograf Zoran Markovi}
Premiera 22. marca 2013
70
1.
»V enem ve~eru smo za~utili silno potrebo
sodobnega baleta, da raz{iri svoje meje vse do
gledali{~a, sodobnega plesa in show plesov /…/.
Zlata doba Edwarda Cluga v Mariboru sije vedno
bolj ble{~e~e /…/.«
Tina [rot, Pogledi, 12. april 2013
2.
3.
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
»Znotraj konvencionalne operne re‘ije /…/
se Ivan Popovski dviga nad povpre~je, predvsem
zato, ker posku{a {tevilne {ablonizirane
mizanscenske re{itve nadgraditi z mo~nej{imi
intervencijami. /…/ Najbr‘ tudi ‘e dolgo ni bilo
tako kvalitativno izena~enega kvarteta,
nabranega prete‘no iz doma~ih logov in krajev.
Sabina Cvilak je Tatjano /…/ poustvarila
profesionalno, z vsemi odtenki in poudarki. /…/
Martin Su{nik je sposoben oblikovati tudi te‘je
liri~ne vloge, glasovno je izdaten, tonsko zelo
svetel, v oblikovanju arije je dosegel tudi svoj
interpretativni vi{ek /…/.«
Peter Ilji~ ^ajkovski
JEVGENIJ ONJEGIN
Dirigenta Benjamin Pionnier
Simon Robinson
Re‘iser Ivan Popovski
Premiera 24. maja 2012
»Med pevci je izstopala sopranistka Sabina Cvilak
s pevsko dovr{eno, za zahteven lik Tatjane tudi
primerno senzibiliteto, predvsem pa vseskozi
nepojemajo~o intenziteto izvedbe /…/.«
Gregor Pompe, Dnevnik, 29. maj 2013
Stanislav Koblar, Pogledi, 14. junij 2013
Giacomo Puccini
1.
»/…/ Priznanje velja celotnemu ansamblu,
ki je poustvaril pristen gledali{ki dogodek. /…/
Gledano v celoti je Triptih ena najbolj{ih opernih
uprizoritev na na{ih odrih v zadnjih letih in
je vredna ogleda!«
TRIPTIH
(1. Pla{~,
2. Sestra Angelika,
3. Gianni Schicchi)
Dirigent Claudio Maria Micheli,
Simon Robinson
Re‘iser Paul-Émile Fourny
Premiera 27. septembra 2013
Borut Smrekar, Delo, 12. oktober 2013
2.
3.
»Dereviankova Navihanka torej zahteva plesno in
izrazno kakovosten baletni ansambel,
ki pa povrhu potrebuje tudi razli~ne osebnosti
za upodobitev raznolikih vlog. Mariborski Balet
je dandana{nji gotovo eden redkih v evropskem
merilu, ki izpolnjuje vse na{tete kriterije. /…/
mlada zaljubljenca s pode‘elja, Liso in Colina,
sta v prvi zasedbi upodobila Tetiana Svitli~na in
Anton Bogov /…/ Najvidnej{a vloga je Lisina
mati, ki v odli~ni kreaciji Sytzeja Jana Luskeja
predstavlja vrhunec predstave. /…/ «
Ferdinand Hérold/Ludwig Hertel
NAVIHANKA
Koreograf Vladimir Derevianko
Dirigent Mladen Tarbuk
Premiera 8. novembra 2013
Tina [rot, Pogledi, 28. november 2013
»Plesalki, ki sta plesali navihanko Liso (Tetiana Svitli~na in Catarina de Meneses), sta se razlikovali v
interpretaciji. Vsaka je po svoje pristopila k oblikovanju vloge. Bili sta prikupni, igrivi in {aljivi. Svitli~na je bila
na premieri tudi tehni~no brezhibna.
/…/ Bogato vdovo je na premieri odigral Sytze Jan Luske, ki je u‘ival v karikiranju vloge. Vsa pozornost
ob~instva mu je sledila. Zazdelo se mi je, da je na oder stopila primadona Les Ballet Trocadero iz Monte
Carla. /…/«
Breda Pretnar, Delo, 14. november 2013
71
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
»Pora‘enka v drami je postala velika zmagovalka
predstave: Guadalupe Barrientos je svojo vokalno
zanesljivost najprej dokazala z glasovno prezenco,
nato pa je v duetu z Radamesom v zadnjem
dejanju dosegla za na{e okolje povsem
izstopajo~ dramati~ni vi{ek, obenem pa je
z mo~no prezenco kraljevala na odru tudi
karakterno. /…/ Odre{ujo~a je bila tudi taktirka
Francesca Rose /…/. V celoti je torej mogo~e
mariborsko Aido oceniti kot uspe{no,
celo izstopajo~o.«
Giuseppe Verdi
AIDA
Dirigent Francesco Rosa
Re‘iser Pier Francesco Maestrini
Premiera 29. novembra 2013
Gregor Pompe, Dnevnik, 4. december 2013
»/…/ tokratna koprodukcija Aida [je] natanko to, kar mora biti: grand opéra! /…/ Pomembnej{e
dose‘ke mariborske premiere Aide pa vidim v glasbenem delu, zelo dobro na{tudirani celotni izvedbi
pod taktirko izvrstnega dirigenta Francesca Rose, ki je dosegel redko dose‘eno tehni~no ~istost in
uglajenost ter z verdijevsko barvitostjo in razgibano dinamiko vseskozi skrbel za zanesljivo glasbeno
ogrodje predstave. /…/ Dejanska heroina tokratne uprizoritve pa je brez dvoma mezzosopranistka
Guadalupe Barrientos, ki je ustvarila najbolj celovito, pevsko kleno in dramsko do skrajnosti zgo{~eno
kreacijo egiptovske princese Amneris /…/ Z odli~no igro, podprto z ostrino in mo~jo svojih glasov sta
Barrientosova in Zulian pripeljala do dramati~nega vrhunca. /…/«
Stanislav Koblar, Pogledi, 16. december 2013
Otro{ka opera
Toma‘ Svete
GRANATNO JABOLKO
Dirigent Simon Robinson
Re‘iser Yulia Roschina
Premiera 15. oktobra 2013
72
»Pravlji~na opera Granatno jabolko s svojo domi{ljeno
pripovedno konstelacijo nagovarja tako reko~ vse generacije
glasbenega ob~instva, med katerimi predstavlja njen
najvitalnej{i del prav mlaj{a publika, ki se s kompleksnostjo
opernega medija {ele spoznava. /…/«
Dejan Juravi~, Radio Slovenija 1, 16. oktober 2013
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Ponovitve
Ludwig Minkus
1. DON KIHOT
Koreograf Krzysztof Nowogrodzki
Dirigent Aleksej Baklan
1.
2.
3.
Giuseppe Verdi
2. LA TRAVIATA
Dirigent Simon Robinson
Re‘iser Hugo de Ana
Edwarda Cluga
3. RADIO AND JULIET
Koreograf in re‘iser Edward Clug
Edward Clug
4. TANGO
Koreograf in re‘iser Edward Clug
4.
5.
6.
Igor Stravinski/Borut Kr‘i{nik/
Edward Clug
5. HOMMAGE
À STRAVINSKY
Koreograf in re‘iser Edward Clug
Sergej Prokofjev
6. ROMEO IN JULIJA
Koreografinja Valentina Turcu
Dirigent Mladen Tarbuk
7.
8.
9.
Marij Kogoj
7. ^RNE MASKE
Dirigent Marko Hribernik
Re‘iser Janez Burger
Franz Lahar
8. VESELA VDOVA
Dirigent Simon Dvor{ak
Re‘iser Hugo de Ana
10.
11.
Vitja Avsec
9. KDOR UPA, NE ODNEHA
Dirigent Simon Robinson
Re‘iser Jaki Jurgec
P. I. ^ajkovski
10. HRESTA^
Dirigent Simon Robinson
Re‘iser David Nixon
Edward Clug/Milko Lazar
11. WATCHING OTHERS -
12.
GLEDATI DRUGE
Koreograf in re‘iser Edward Clug
Adolphe Adam
12. GISELLE
Koreograf Rafael Avnikjan
Dirigent Aleksej Baklan
73
L
E
T
N
Dodatni program
METROPOLITANSKA
OPERA HD LIVE
V SNG MARIBOR
Metropolitanska opera v
New Yorku je ena najbolj
znanih opernih hi{ na svetu.
Na njenem odru stojijo
najve~je operne zvezde.
TROJANCI
MARIA STUART
RIGOLETTO
PARSIFAL
FRANCESCA DA RIMINI
JULIJ CEZAR
HD PRENOS IZ
BOL[OJ TEATRA
ROMEO IN JULIJA
74
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Koncertna dejavnost
Simfoni~ni cikel
2. abonmajski koncert Simfoni~nega
orkestra SNG Maribor
NOVOLETNI KONCERT
Dirigent Benjamin Pionnier
Solistka Guadalupe Barrientos
10. in 11. januar 2013
3. abonmajski koncert Simfoni~nega
orkestra SNG Maribor
Simfoni~ni orkester SNG Maribor
VERDI/WAGNER
ob dvestoletnici rojstva
Dirigent Benjamin Pionnier
21. februar 2013
4. abonmajski koncert Simfoni~nega
orkestra SNG Maribor
VERDIJEV REQUIEM
Dirigent Gianluca Martinenghi
Zbor Opere SNG Maribor
Akademski pevski zbor Maribor
Solisti Rebeka Lokar, Irena
Petkova, Oliver Kook, Sa{a ^ano,
Zborovodkinji Zsuzsa BudavariNovak, Tadeja Vulc
28. in 29. marec 2013
2. abonmajski koncert Simfoni~nega orkestra
SNG Maribor - NOVOLETNI KONCERT;
solistka Guadalupe Barrientos
5. abonmajski koncert Simfoni~nega
orkestra SNG Maribor
Dirigent Simon Dvor{ak
Solistka Eva Slana
25. april 2013
6. abonmajski koncert Simfoni~nega
orkestra SNG Maribor
Dirigent Benjamin Pionnier
Solist Pavel Berman
6. junij 2013
5. abonmajski koncert Simfoni~nega orkestra
SNG Maribor; solistka Eva Slana
1. abonmajski koncert Simfoni~nega
orkestra SNG Maribor
Dirigent Robert Houlihan
10. oktober 2013
2. abonmajski koncert Simfoni~nega
orkestra SNG Maribor
Zbor Opere SNG Maribor
Dirigent Simon Robinson
Zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak
24. in 25. oktober 2013
v Fran~i{kanski cerkvi Maribor
6. abonmajski koncert Simfoni~nega orkestra
SNG Maribor; solist Pavel Berman
75
L
E
T
N
O
P
O
Koncertna dejavnost
CIKLUS PLUS - Mojstri klasike
2. koncert plus
MOJSTRI KLASIKE
Simfoni~ni orkester SNG Maribor
Solist Marko Jerbi}
17. januar 2013
3. koncert plus
MOJSTRI KLASIKE
Simfoni~ni orkester SNG Maribor
dirigent Simon Robinson
Solist Giampiero Sobrino
21. marec 2013
4. koncert plus
MOJSTRI KLASIKE
Komorna zasedba Simfoni~nega
orkestra SNG Maribor
dirigent Simon Robinson
Solisti Alenka Gor{i~-Ernst,Tomas
@ganec, Eva Drolc, Sre~ko
Kova~i~, Evgen Celcer Rudi Vulc,
Ivana Ve{ovi}, Borut Pahi~,
Primo‘ Zemljak, Veronika
Flammer Gidro, Nikolaj Sajko,
Uro{ Le~nik
9. maj 2013
76
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Ostali koncerti
BO@I^NO-NOVOLETNI
KONCERT
SIMFONI^NEGA
ORKESTRA SNG
MARIBOR
SIMFONI^NI ORKESTER
SNG MARIBOR
BALET SNG MARIBOR
Dirigent Francesco Rosa
20. in 21. december 2013
BO@I^NI KONCERT
ZBORA IN SOLISTOV
OPERE SNG MARIBOR
Zbor Opere SNG Maribor
Zborovodkinja Zsuzsa BudavariNovak
Solisti Andreja Zakonj{ek Krt,
Martin Su{nik, Dada Kladenik,
Valentina ^uden
17. in 23. december 2013
Giuseppe Verdi
MESSA DI REQUIEM
Zbor Opere SNG Maribor
Orkester Slovenske filharmonije
Slovenski komorni zbor
Dirigent Andres Mustonen
Solisti Asta Kriksciunaite,
Noa Frenkel, Rafal Bartminski,
Gennadi Bezzubenkov
9. julij 2013
77
L
E
T
Nagradi
BALETNI ANSAMBEL
SNG MARIBOR
Nagrado Lydie Wisiakove za
pomembne umetni{ke dose‘ke
na podro~ju baletne umetnosti
prejme ansambel
Baleta Slovenskega narodnega
gledali{~a Maribor ter
njegovi solisti v vseh vlogah in
alternacijah za izvedbo baletne
predstave Romeo in Julija v
koreografiji in re‘iji Valentine
Turcu.
VALENTINA TURCU
Nagrado Pie in Pina Mlakarja za
pomembne umetni{ke dose‘ke
na podro~ju baletne koreografije
v zadnjem triletnem obdobju
prejme Valentina Turcu,
za koreografijo in re‘ijo baleta
Romeo in Julija,
v izvedbi Baleta Slovenskega
narodnega gledali{~a Maribor.
78
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Dogodki, ki so zaznamovali leto 2013
AIDA
Velika koprodukcija
Opere in Baleta Slovenskega
narodnega gledali{~a Maribor in
Cankarjevega doma, kulturnega
in kongresnega centra
HOMMAGE
À STRAVINSKY
Otvoritvena predstava
na Mednarodnem baletnem
festivalu Dance Open
v Aleksandrinskem gledali{~u
Sankt Peterburg v Rusiji
RADIO AND JULIET
Gostovanje na festivalu
o Boticário na Dança v Braziliji
ROMEO IN JULIJA
Gostovanje na
64. Dubrovni{kih letnih igrah,
Hrva{ka
79
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Statisti~ni pregled lastne produkcije
2009
2 010
2 0 11
2 01 2
2 01 3
Skupno {tevilo predstav
12 7
12 3
12 2
1 18
1 19
• doma
• na gostovanjih
101
26
96
27
91
31
96
22
87
32
Skupna zasedenost predstav 98,
7 %
98,7
97,3 %
96 %
96,6 %
96 %
98,3 %
99,9 %
97,1 %
98,1 %
94,6 %
98,9 %
97,6 %
94 %
95,5 %
97 %
Skupno {tevilo obiskovalcev 100.3
83
00.383
97.90
1
.901
116.5
79
6.57
92.0
17
92.01
90.588
73.62
2
3.622
2 4.2
79
4.27
65.834
5 0.7
45
0.745
6 7.808
2 4.1
89
4.189
64.7
80
64.780
25.808
• doma
• na gostovanjih
• doma
• na gostovanjih
75.8
73
5.87
24.5
10
4.51
Statisti~ni pregled produkcije v letu 2013
[tevilo predstav
[tevilo obiskovalcev
Predstave Opere
53
39.019
Predstave Baleta
48
41.424
10
6.400
• abonmajski koncerti
3
530
• ostali koncerti
5
3.215
Gostujo~e predstave
4
3.192
Skupaj
123
93.780
Koncertna dejavnost
• simfoni~ni ciklus
80
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Opera in Balet na gostovanju - Slovenija
Gostovanja in festivali v Sloveniji
Cankarjev dom
Ljubljana
• TANGO
• RADIO AND JULIET
• HOMMAGE À STRAVINSKY
Festival Ljubljana,
Kri‘anke
• ROMEO IN JULIJA
• KONCERT ZBORA OPERE
IN BALETA
SNG Nova Gorica
• HOMMAGE À STRAVINSKY
Kulturni center Janeza
Trdine Novo mesto
• KDOR UPA, NE ODNEHA
Junij v Ljubljani
Kongresni trg
• TANGO
81
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
Opera in Balet na gostovanju
Tujina
• ZKM Zagreb, Hrva{ka
• Aleksandrinsko gledali{~e
Sankt Peterburg, Rusija
• Slovensko stalno
gledali{~e Trst, Italija
HOMMAGE À STRAVINSKY
• ZKM Zagreb, Hrva{ka
VE^ER SODOBNIH BALETOV
Gostovanje v Sankt Peterburgu, Rusija
• HNK Zagreb, Hrva{ka
^RNE MASKE
• Teatro Amicare
Ponchielli, Cremona
WATCHING OTHERS - GLEDATI
DRUGE
• Ibirapuera Auditorium,
Sao Paulo, Brazilija
• Theatro Municipal do
Rio de Janero, Brazilija
• Teatro Guaira, Curitiba,
Brazilija
• Koncertna dvorana
Mikaeli, Mikeli, Finska
Gostovanje na festivalu o Boticário na Dança,
Brazilija
RADIO AND JULIET
• Poljana Ru|era
Bo{kovi}a, Dubrovni{ke
letne igre, Hrva{ka
ROMEO IN JULIJA
Gostovanje s predstavo DON KIHOT, Finska
• Koncertna dvorana
Mikaeli, Mikeli, Finska
DON KIHOT
• Koncertna dvorana
Mikaeli, Mikeli, Finska
PAQUITA
Gostovanje s predstavo PAQUITA, Finska
82
2
0
1
3
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Gostovanja drugih
Konservatorij za glasbo
in balet Maribor
• PRODUKCIJA BALETNE [OLE
• BO@I^NI KONCERT MLADIH
BALETNIH PLESALCEV
Produkcija Baletne {ole Cipollino
Dru{tvo baletnih
umetnikov Slovenije
• SVE^ANI BALETNI VE^ER IN
PODELITEV NAGRAD
• MEDNARODNI GALA BALETNI
VE^ER & GAUDEAMUS GALA
83
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Ostale prireditve v SNG Maribor
V okviru SNG Maribor
• Novinarske konference
• Predstavitev sezone
• Klub ljubiteljev Opere in Baleta
• Spremljevalni program FBS
Koncerti
• Zlata doba jazza - tradicionalni koncert
Toti big band
• 43. revija Ciciban poje in ple{e - JSKD Maribor
• AFS [tudent – Letni koncert
• Evropski pesni{ki turnir
• Koncert KUD Nove KBM
• Koncert MPZ Pro Musica Maribor
• Koncert Slovenske vojske
• Sprehod skozi desetletje Kvarteta Fegu{
Klub ljubiteljev Opere in Baleta
• Koncert Godalnega kvarteta Fegu{
• Koncert profesorjev - Konservatorij za glasbo
in balet Maribor
• Tradicionalni koncert - Konservatorij za glasbo
in balet Maribor
• Ve~er sodobne glasbe
• Koncert - III. gimnazija
• Koncert Tria Arcturus - Konservatorij za glasbo
in balet Maribor
• 1. Koncert cikla Capre Artem
• Koncert Evropskega kulturnega centra Konservatorij za glasbo in balet Maribor
• 2. Koncert cikla Capre Artem
• 3. Koncert cikla Capre Artem
• Pianisti~ni koncert - Konservatorij za glasbo
in balet Maribor
Bob leta 2013, voditelj Tadej To{
• Koncert treh hrva{kih basov - Hrva{ko
kulturno dru{tvo
• Glasbeno potovanje z dru‘inama Lipov{ek
in Fegu{ - godalni Kvartet Fegu{
• Koncert zbora - Nova KBM
• Avtorski koncert - Zeqoiri Ballata
• Zaklju~ni koncert z gosti – ZPZ Glasbena
matica Maribor
• Promo koncert Slovenska gruda
• Produkcija pevske {ole Aida
• [epetalci vetra - letna produkcija
Plesne izbe Maribor
• Koncert Tria Arcturus
Dobrodelne prireditve
Darja [vajger
Klub ljubiteljev Opere in Baleta
Tadej To{ v ‘ivo
Plesna izba – letna produkcija Avenija 25
• Koraki za korakce – Perpetum Jazzile
Ostale prireditve
• Darja [vajger in simfoniki RTV Slovenija
• 150-letnica III. gimnazije Maribor
• Spominski dan in dr‘avni praznik - dan
generala Maistra – MO Maribor
• Podelitev nagrad Horus
• Prireditev Zavarovalnice Maribor - Perpetum Jazzile
• Literarna postaja - Mladinska knji‘nica
• Podelitev Bob leta – ^ZP Ve~er
• Proslava ob kulturnem prazniku – MO Maribor
• Iz prakse v prakso
• Mi{i~evi dnevi
Perpetum Jazzile
• Predstavitev knjige Mani Gotovac
• Slavnostna akademija ob prazniku – MO Maribor
• Slovesnost ob dr‘avnem prazniku – MO Maribor
• Obmo~no sre~anje gledali{kih skupin
• Met Opera live HD
• Kulturni ve~er invalidov
• HD prenos iz Bol{oj teatra - Romeo in Julija
• Predstavitev knjige “Mariborske operne zvezde“
Zalo`ba Andy
• Koncert Tria Arcturus
• 80-letnica Pokrajinskega arhiva Maribor
• Sestanek zamejskih u~iteljev
• Sre~anje Dru{tev slovensko-avstrijskega prijateljstva
• Klasin~eve nagrade - Konservatorij za glasbo
in balet Maribor
• Mednarodni simpozij o baletnem izobra‘evanju AFS [tudent – Letni koncert
84
Pogovor s Christopherjem Hamptonom
Kako je Bubi dobil krila – KD Center plesa
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
[tevilo dogodkov in obiskovalcev v letu 2013
[tevilo predstav oz. prireditev
[tevilo obiskovalcev
236
42.402
10
4.062
Festival B or{tnikovo sre~anje
65
7.043
OPERA IN BALET
• Operne predstave
53
39.019
• Baletne predstave
48
41.424
• Koncertna dejavnost
18
10.145
4
3.192
98
22.351
532
169.638
DRAMA
• Lastne predstave
• Gostujo~i
• Gostujo~i
OS
TALE P
R I R EDIT
VE
OST
PR
EDITVE
Skupaj
85
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
4
OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV ZA LETO
2013 IN PRIMERJAVA Z DOSE@ENIMI REZULTATI V LETU 2013
4.1
DOSE@ENI REZULTATI V LETU 2013
Cilje, ki smo si jih v SNG zastavili v letu 2013 s finan~nim na~rtom, smo v celoti izpolnili.
V naslednji tabeli prikazujemo rezultate poslovanja v letu 2013 v primerjavi z dose‘enimi rezultati
v letu 2012 in s planom 2013.
Tabela1
Poslovni izid SNG Maribor
OPIS
(v EUR)
REALIZACIJA
2012
PLAN
2013
REALIZACIJA
2013
Struk. del.
v %
2
3
4
5
I. PRIHODKI
1
3.1
14.3
28
4.32
13.1
3.11
77.982
1
2.2
12.2
2.27
1
2.3
39.45
2
2.33
9.452
12.3
100
MzK
ESS
MOM
Prih. iz nejav. virov
Sponzorstva, donac.
Finan~ni prihodki
Drugi prihodki
Prevred. posl. prih.
11.193.801
433.000
1.260.164
205.659
1.803
2.950
16.951
10.449.182
150.000
135.000
1.323.000
200.000
1.800
4.000
15.000
10.454.801
125.760
135.000
1.351.391
230.325
437
9.424
32.314
85
1
1
11
2
0
0
0
II. ODHODKI
13.1
12.1
55
3.11
2.15
12.2
76.000
2.27
12.7
99.405
2.799.405
100
733.780
1.760.792
1.413.320
9.134.108
0
0
33.446
30.677
638.000
1.373.800
1.524.200
8.694.000
0
0
30.000
10.000
6.032
6.000
577.565
1.491.346
1.658.101
9.040.701
0
0
12.251
12.976
25
6.440
4
12
13
71
0
0
0
0
0
0
2.1
73
2.17
1.982
1
Material
Storitve
Storitve-AH
Stro{ki dela
Amortizacija
Rezervacije
Drugi stro{ki
Finan~ni odhodki
Drugi odhodki
Prevred. posl. odhodki
PRESE@EK PRIH.
PRESE@EK ODH.
Davek od dohodka
Prese‘ek prihodkov z
upo{tevanjem davka
Prese‘ek odhodkov z
upo{tevanjem davka
86
459.953
864
1.000
1.309
982
459.953
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Poslovni izid je negativen in zna{a 459.953 EUR.
Dose‘eni prihodki in odhodki dosegajo na~rtovane.V letu 2013 so bili dose‘eni prihodki v vi{ini
12.339.452 EUR in presegajo na~rtovane za leto 2013 za pribli‘no 60.000.
Odhodki v letu 2013 so bili dose‘eni v vi{ini 12.799.405 EUR in presegajo na~rtovane za 523.000.
Vi{ji odhodki glede na na~rtovane so nastali zaradi obveznosti delodajalca za pla~ilo razlike v
pla~i zaradi odprave tretje ~etrtine nesorazmerij v osnovnih pla~ah, ki izhaja neposredno iz Aneksa
{tev. 2, kot je s sodbo ugotovilo Vrhovno sodi{~e RS ({t. IPS 105/2013 z dne 3. 9. 2013). Ta
obveznost za SNG Maribor zna{a 463.034,19 EUR. Stro{ki materiala so ni‘ji od na~rtovanih.
Stro{ki storitev so vi{ji od na~rtovanih, kar je v veliki meri posledica manj{ega {tevila zaposlenih
in najemanja zunanjih izvajalcev.
Slika 1
Struktura prihodkov v letu 2013
Slika 2
Struktura odhodkov v letu 2013
87
L
4.2
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
ANALIZA DOSE@ENIH REZULTATOV POSLOVANJA
4.2.1 Splo{ne ugotovitve za doseganje prihodkov
•
Poslovni rezultat v letu 2013 je negativen, in sicer je Slovensko narodno gledali{~e Maribor
ustvarilo 459.953 EUR prese‘ka odhodkov nad prihodki. Program dela pa je kljub
negativnemu poslovnemu rezultatu v celoti izveden. Negativni poslovni rezultat izhaja
izklju~no iz izpla~ila razlike zaradi odprave tretje ~etrtine nesorazmerij v osnovnih pla~ah
javnih uslu‘bencev v javnih zavodih.
•
MzK je v letu 2013 financiralo Slovensko narodno gledali{~e Maribor v vi{ini 10.454.801
EUR oz. 6, 6 % manj kot leto prej.V strukturi celotnega prihodka Slovenskega narodnega
gledali{~a Maribor v letu 2013 zna{a dele‘ MzK 85 %.
•
V letu 2013 je gledali{~e s prihodki iz nejavnih virov v primerjavi s programskimi prihodki
MzK vlagalo v program SNG Maribor v razmerju 50 : 50. Kljub te‘ki finan~ni situaciji
smo uspeli pove~ati prihodke iz nejavnih virov in sponzorska sredstva.
4.2.2 Splo{ne ugotovitve za doseganje odhodkov
88
•
Odhodki v letu 2013 so ni‘ji za 2,4 % v primerjavi z letom 2012.
•
Razlika v dose‘enih odhodkih v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 izhaja predvsem iz
naslova ni‘jih stro{kov materiala in ni‘jih stro{kov dela.
•
Najvi{ji znesek v strukturi odhodkov predstavljajo stro{ki dela, ki zna{ajo 71 % vseh
odhodkov. Ta strukturni dele‘ je v primerjavi z letom 2012 ostal enak.
L
4.3
Slika 3
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
SPLO[NE UGOTOVITVE
Primerjava prihodkov iz nejavnih virov z dele‘em programskih prihodkov MzK v letu 2013
Primerjava prihodkov iz nejavnih virov z dele‘em programskih prihodkov MzK po letih:
Leto
SNG
MzK
2009
55 %
45 %
2010
51 %
49 %
2011
47 %
53 %
2012
49 %
51 %
2013
50 %
50 %
89
L
Slika 4
5
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Primerjava prihodkov iz nejavnih virov s prihodki MzK v letu 2013
NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH IN NEPRI^AKOVANIH
POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA
V letu 2013 sta se celotni program dela in financiranje delovanja javnega zavoda izvajala po
finan~nem na~rtu in programu dela za to leto.
6
OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU CILJEV V PRIMERJAVI Z
DOSE@ENIMI CILJI IZ PORO^ILA PRETEKLEGA LETA
Izveden Program dela je v skladu s kratkoro~nimi na~rti.
V letu 2013 smo poslovanje racionalizirali na nivoju na~rtovanega, vendar smo zaradi evidentiranja
odprave tretje ~etrtine nesorazmerij v osnovnih pla~ah dosegli prese‘ek odhodkov nad prihodki
v znesku evidentirane obveznosti iz naslova odprave tretje ~etrtine nesorazmerij v osnovnih pla~ah.
90
L
7
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
OCENA GOSPODARNOSTI IN U^INKOVITOSTI POSLOVANJA
GLEDE NA OPREDELJENE STANDARDE IN MERILA
V Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor zasledujemo in dosegamo vse standarde in merila,
kot jih predpisuje MzK.
Prizadevamo si dosegati vedno vi{ji strukturni dele‘ prihodkov iz nejavnih virov v celotnem
prihodku. Le-tega z odli~nim programom in pripadnostjo zaposlenih v zadnjih letih dosegamo
kljub finan~ni krizi.Ta podatek je pomemben temelj za ocenjevanje na{e uspe{nosti. Prihodek iz
nejavnih virov nam omogo~a izvajanje visokega nivoja umetni{kega izvajanja zastavljenega
programa. Zaradi zmanj{anja prora~unskih sredstev za maso pla~ smo primorani del prihodkov
iz nejavnih virov, ki bi jih sicer namenili za program, vlagati v pokrivanje primanjkljaja za pla~e.
8
OCENA DELOVANJA SISTEMA NOTRANJEGA FINAN^NEGA
NADZORA – izjava (priloga)
V SNG Maribor obstajajo interna pravila in navodila delovanja na vseh podro~jih poslovanja.
Za finan~ni nadzor sta odgovorna pomo~nica direktorja za finan~ne zadeve in direktor, za nadzor
nad poslovanjem pa direktor zavoda.
9
POJASNILA ZA PODRO^JA, NA KATERIH ZASTAVLJENI CILJI
NISO BILI DOSE@ENI, ZAKAJ NISO BILI DOSE@ENI
V celoti ni bil izpolnjen zastavljeni cilj o prehodu na projektno zaposlovanje umetnikov, predvsem
zaradi obveznosti, ki bi v zvezi s tem nastale po delovni zakonodaji do zaposlenih (ureditev
formalnosti pravnih aktov: sprememba dolo~il kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v RS,
ki so v nasprotju z delovnopravno zakonodajo in v svojih dolo~ilih onemogo~ajo specifi~nost procesa
v gledali{~u in njegov nadaljnji razvoj). Plan nujno potrebnega investicijskega vzdr‘evanja in
nakupa opreme ni dose‘en, saj nam ustanovitelj ni uspel zagotoviti sredstev zaradi krize v dr‘avi.
10
OCENA U^INKOV POSLOVANJA POSREDNEGA UPORABNIKA
NA DRUGA PODRO^JA
Slovensko narodno gledali{~e Maribor je s svojo lastno produkcijo Drame, Opere, Baleta in Festivala
Bor{tnikovo sre~anje osrednje kulturno sredi{~e severovzhodne Slovenije. V 2013 smo izvedli
projekte Drame, Opere, Baleta, simfoni~ne koncerte in projekte Festivala Bor{tnikovo sre~anje
ter na na{ih odrih s tehni~no podporo gostili tudi veliko drugih dogodkov.
91
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
0
1
3
11
DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN
INVESTICIJSKIH VLAGANJ
11.1
PORO^ILO O UPORABI SREDSTEV ZA INVESTICIJSKO
VZDR@EVANJE IN NAKUP OPREME
Tabela 2
Investicijsko vzdr`evanje in nakup opreme v letu 2013
OPREMA
DOBA
VITEL
DOBAVITEL
VITELJJ
AVNOS
TI
I . OP
R EMA ZZA
A OP
R AVL
DEJA
VNOSTI
OPR
OPR
VLJJAN
ANJJE DEJ
Krebe Tippo d. o. o., Maribor
pralni stroj
MK Light Sound d. o. o., Litija
tonska oprema Dual
Touring Case
MK Light Sound d. o. o., Litija
vili~ar Genie GL12
(v EUR)
DATU
M P
TUM
PLL A^I
^ILL
ZNESEK
12. 6. 2013
11.45
3,48
1.453,48
6.830,28
6. 11. 2013
1. 12. 2013
3.143,20
1.480,00
II. DROB
N I IINVENT
NVENT
AR
DROBN
NVENTAR
TEMD d. o. o., Maribor
AVC Group d. o. o., Ljubljana
Brbre Namestnik Oto s. p., Maribor
Brbre Namestnik Oto s. p., Maribor
Brbre Namestnik Oto s. p., Maribor
Brbre Namestnik Oto s. p., Maribor
Brbre Namestnik Oto s. p., Maribor
Brbre Namestnik Oto s. p., Maribor
pnevmatski mizarski spenjalec
CD predvajalnik
ra~unalnik PC FSC
ra~unalnik PC FSC
monitor
ra~unalnik PC FSC
prenosnik
ra~unalnik PC FSC
14. 6.
12. 9.
8. 4.
9. 5.
9. 5.
8. 7.
7. 11.
14. 2.
2013
2013
2013
2013
2013
2013
2013
2013
1.7
30,93
1.73
430,32
220,41
130,00
190,00
230,80
259,40
160,00
110,00
III. LICENCE
Brbre Namestnik Oto s. p., Maribor
Brbre Namestnik Oto s. p., Maribor
Probit d. o. o., Slovenske Konjice
Probit d. o. o., Slovenske Konjice
Brbre Namestnik Oto s. p., Maribor
licenca NOD32
antivirusni program
program “Pla~e”
dodatna licenca “Potni nalogi”
licenca NOD32
14. 3.
9. 5.
17. 6.
21. 6.
1. 12.
2013
2013
2013
2013
2013
2.060,67
374,50
374,50
505,30
44,77
761,60
3. 7. 2013
3. 7. 2013
18.3
11,90
8.31
9.494,90
8.817,00
IV
V.. INSTRUMENTI
Peiger Stephan, Nem~ija
Peiger Stephan, Nem~ija
angle{ki rog
oboa
SKU
PA J OP
R EDM
ETENA IIN
N N
EOP
R EDM
ETENA SR
EDS
T VA
SKUP
OPR
EDME
NE
OPR
EDME
SREDS
EDST
92
2
33.556,98
L
11.2
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
ANALIZA KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE
Slovensko narodno gledali{~e Maribor sestavljajo organizacijske enote: Drama, Opera, Balet,
Festival Bor{tnikovo sre~anje, Tehnika ter Skupne slu‘be.
Na dan 31. 12. 2013 je bilo v Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor 298 zaposlenih.
Slovensko narodno gledali{~e Maribor je v letu 2013 izvajalo var~evalne ukrepe po navodilih
Ministrstva za kulturo na vseh podro~jih delovanja in v skladu z dolo~ili Zakona za uravnote‘enje
javnih financ zmanj{alo {tevilo zaposlenih. V skladu s Sklepom Vlade RS {t. 11000-37/2013/6
smo sledili ciljnemu zni‘anju {tevila zaposlenih za 1 %. Kot dober gospodar smo kljub var~evalnim
ukrepom na vseh nivojih posku{ali ohraniti vsaj minimalne umetni{ke standarde in s tem na{e
poslanstvo.
V primerjavi s preteklim letom smo realizirali zastavljeni cilj in, upo{tevaje kadrovski na~rt,
zmanj{ali {tevilo zaposlenih za 1 %, tako da smo posledi~no zaradi sedmih prenehanj zaposlitev
realizirali zgolj 4 nadomestne zaposlitve, ki so bile nujne za nemoteno delovanje zavoda. Temu
ustrezno so bila v vseh primerih predhodno pridobljena soglasja Ministrstva za kulturo in Sveta
zavoda SNG Maribor.
V letu 2013 je bilo Slovensko narodno gledali{~e Maribor vklju~eno v projekt Evropski socialni
sklad. Gre za krepitev mo‘nosti za {ir{o dostopnost kulture na visoki umetni{ki ravni preko
usposabljanja in izobra‘evanja za dolo~ene specializirane poklice/profile na podro~ju delovanja
SNG Maribor. Projekt predstavlja uveljavitev mladih na podro~ju umetnosti, prilo‘nosti za njihovo
kasnej{o samozaposlitev oz. zaposlitev ter omogo~a usposabljanje s prenosom znanj na mlade.
V okviru projekta smo zaposlili tri glasbenike v orkestru, pevca solista in tri baletne plesalce.
Zaposlovanje v okviru tega projekta ni imelo vpliva na sledenje navodilom o racionalnem ravnanju
s kadri oziroma zmanj{evanju {tevila zaposlenih, saj so zaposlitve financirane s strani Evropskega
socialnega sklada.
93
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
11.2.1 Sestava zaposlenih v Slovenskem narodnem gledali{~u na dan 31. 12. 2013
11.2.1.1 [tevilo zaposlenih po organizacijskih enotah
Tabela 3: [tevilo zaposlenih na dan 31. 12. 2013
Organizacijska enota
OE Drama
OE Opera
OE Balet
OE Festival Bor{tnikovo sre~anje
OE Tehnika
Skupne slu‘be
SKUPAJ
[tevilo zaposlenih
34
115
27
1
103
18
298
Odstotek
11,4
38,6
9,1
0,3
34,6
6,0
100
Slika 5: Odstotek zaposlenih na dan 31. 12. 2013
V OE Drama je bilo 34 zaposlenih, v OE Opera 115 zaposlenih, v OE Balet 27 zaposlenih, v OE
Festival Bor{tnikovo sre~anje 1 zaposlen, v OE Tehnika 103 zaposleni in v Skupnih slu‘bah 18
zaposlenih. Umetni{ki ansambli predstavljajo 59-odstotni dele‘ vseh zaposlenih.
V primerjavi s preteklim letom se je zmanj{alo {tevilo vseh zaposlenih, kar je posledica sledenja
var~evalnim ukrepom.
94
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
11.2.1.2 Sestava zaposlenih po statusu zaposlitve
Razlogi za sklenitev delovnega razmerja za dolo~en ~as so nadome{~anja odsotnosti zaradi dalj{ih
bolezni, porodni{kega in star{evskega dopusta, zaposlovanje tujcev in opravljanje dela, ki je vezano
na izvedbo repertoarja oz. programa sezone.
Tabela 4: Sestava zaposlenih za nedolo~en/dolo~en ~as na dan 31. 12. 2013
Organizacijska
[tevilo
enota zaposlenih
OE Drama
34
OE Opera
115
OE Balet
27
OE Festival
Bor{tnikovo sre~anje
1
OE Tehnika
103
Skupne slu‘be
18
SKUPAJ
298
Nedolo~en
~as
33
110
27
Odstotek
Odstotek
97,1
95,7
100,0
Dolo~en
~as
1
5
0
1
100
18
100,0
97,1
100,0
0
3
0
0,0
2,9
0,0
289
97,0
9
3,0
2,9
4,3
0,0
Najve~ zaposlenih za dolo~en ~as je v OE Opera, kar je posledica dejstva, da je v tej organizacijski
enoti zaposlenih najve~ tujcev, katerih zaposlitev je vezana na dovoljenja za zaposlitev.
Slika 6: Odstotek zaposlenih za nedolo~en/dolo~en ~as na dan 31. 12. 2013
Na dan 31. 12. 2013 je bilo 9 zaposlenih za dolo~en ~as, kar predstavlja 3-odstotni dele‘ vseh
zaposlenih v Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor.V primerjavi s preteklim letom se dele‘
zaposlenih za dolo~en ~as ni spremenil.
95
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
11.2.1.3 Sestava zaposlenih po delovni dobi
Tabela 5: Sestava zaposlenih po delovni dobi na dan 31. 12. 2013
Delovna doba
pod 10 let
od 10 do 20 let
od 20 do 30 let
od 30 do 40 let
nad 40 let
SKUPAJ
[tevilo zaposlenih
45
82
86
82
3
298
Odstotek
15,1
27,5
28,9
27,5
1,0
100
Slika 7: Odstotek zaposlenih po delovni dobi na dan 31. 12. 2013
Glede na delovno dobo so zaposleni razporejeni v pet skupin. V primerjavi s preteklim letom je
zaznati zmanj{anje zaposlenih, ki imajo od 30 do 40 let delovne dobe. Najve~ji dele‘ zaposlenih
predstavljajo zaposleni z delovno dobo od 20 do 30 let in predstavljajo 29-odstotni dele‘ vseh
zaposlenih.
96
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
11.2.1.4 Sestava zaposlenih po starosti
Tabela 6: Sestava zaposlenih po starosti na dan 31. 12. 2013
Starost
OE
OE
Drama Opera
OE
Balet
OE Festival
Bor{tnikovo
sre~anje
OE Skupne
Vsi
Tehnika slu‘be zaposleni Odstotek
manj kot
30 let
1
3
0
0
2
0
6
2,0
od 30
do 40 let
12
30
14
0
19
5
80
26,8
od 40
do 50 let
8
36
12
0
45
8
109
36,6
od 50
do 60 let
7
33
1
1
33
5
80
26,8
nad
60 let
6
13
0
0
4
0
23
7,8
34
115
27
1
103
18
298
100,0
SKUPAJ
Slika 8: Odstotek zaposlenih po starosti na dan 31. 12. 2013
Starostna struktura ka‘e na pribli‘no izena~enje v odstotkih med 30 do 40 in 50 do 60 let starosti
zaposlenih. Najve~ji dele‘ zaposlenih ima od 40 do 50 let in predstavljajo 36-odstotni dele‘ vseh
zaposlenih.
97
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
11.2.1.5 Sestava zaposlenih po spolu
Tabela 7: Sestava zaposlenih po spolu na dan 31. 12. 2013
Organizacijska
[tevilo
enota
zaposlenih
OE Drama
34
OE Opera
115
OE Balet
27
OE Festival
Bor{tnikovo sre~anje
1
OE Tehnika
103
Skupne slu‘be
18
SKUPAJ
298
Mo{ki
Odstotek
@enske
Odstotek
18
68
12
52,9
59,1
44,4
16
47
15
47,1
40,9
55,6
0
70
4
172
0,0
68,0
22,2
57,7
1
33
14
126
100,0
32,0
77,8
42,3
Slika 9: Odstotek zaposlenih po spolu na dan 31. 12. 2013
Specifi~en delovni proces v gledali{~u se odra‘a tudi v dele‘u zaposlenih ‘ensk in mo{kih. Dele‘
zaposlenih ‘ensk v OE Tehnika je 32-odstoten. Sicer mo{ki predstavljajo 58-odstotni dele‘ vseh
zaposlenih.
98
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
11.2.1.6 Zaposleni z omejeno delovno zmo‘nostjo
Tabela 8: Zaposleni z omejeno delovno zmo‘nostjo na dan 31. 12. 2013
Kategorije invalidnosti
Invalid I. kategorije
Invalid III. kategorije
SKUPAJ
[tevilo zaposlenih
1
15
16
Dne 31. 12. 2013 ima 16 zaposlenih priznano omejeno delovno zmo‘nost.V primerjavi s preteklim
letom se je {tevilo invalidov pove~alo. Od 16 jih je imelo 15 priznano III. kategorijo invalidnosti in
en zaposleni I. kategorijo invalidnosti.
11.2.2 Napredovanja zaposlenih
Zakon za uravnote‘enje javnih financ dolo~a, da javni uslu‘benci, ki izpolnjujejo pogoje za
napredovanje v letu 2013, v letu 2013 ne napredujejo v vi{ji pla~ni razred in ne napredujejo v vi{ji
naziv. Upo{tevaje Zakon za uravnote‘enje javnih financ v SNG Maribor. v letu 2013 ni bilo
napredovanj. Prav tako nih~e ni napredoval v vi{ji naziv.
11.2.3 Fluktuacija
Tabela 9: [tevilo zaposlenih 2012–2013
[tevilo zaposlenih 31.12.2012
Prihodi v letu 2013
Odhodi v letu 2013
[tevilo zaposlenih 31.12.2013
301
4
7
298
99
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Slika 10: [tevilo zaposlenih 2012–2013
SNG Maribor je v letu 2013 v skladu z dolo~ili Zakona za uravnote‘enje javnih financ zmanj{al
{tevilo zaposlenih. Pri kadrovanju smo v skladu s Sklepom Vlade RS {t. 11000-37/2013/6 sledili
ciljnemu zni‘anju zaposlenih za 1 %.
Slika 11: Fluktuacija 2013
100
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
11.2.3.1 Prenehanje delovnega razmerja po razlogih
Tabela 10: Razlogi prenehanja delovnega razmerja v letu 2013
Razlogi za prenehanje delovnega razmerja
[tevilo zaposlenih
Odstotek
Pisni sporazum o razveljavitvi pogodbe
Upokojitev
6
1
85,7
14,3
SKUPAJ
7
100,0
Slika 12: Razlogi prenehanja delovnega razmerja v letu 2013
V preglednici je prikazano {tevilo odhodov zaposlenih v letu 2013. Razlogi za prenehanje delovnega
razmerja so opredeljeni v skladu z dolo~bami Zakona o delovnih razmerjih in Zakona za
uravnote‘enje javnih financ. Najve~ji dele‘ prenehanja delovnega razmerja v letu 2013
predstavljajo sporazumi o razveljavitvi pogodbe.
101
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
11.2.4 Bolni{ke odsotnosti zaposlenih
V letu 2013 je bilo v primerjavi z letom 2012 zaznati pove~anje zadr‘anosti od dela zaposlenih iz
razloga bolni{ke odsotnosti. Leta 2012 je bilo obra~unanih 19.064 ur zadr‘anosti od dela, medtem
ko je bilo v letu 2013 obra~unanih 20.106 ur zadr‘anosti od dela.
Tabela 12: Razlogi zadr‘anosti zaposlenih v letu 2013
Razlog zadr‘anosti
Boleznine do 30 dni
Boleznine nad 30 dni
Po{kodbe izven dela do 30 dni
Po{kodbe izven dela nad 30 dni
Po{kodbe pri delu do 30 dni
Po{kodbe pri delu nad 30 dni
Nega
SKUPAJ
Ure
9.636
5.930
1.556
800
112
1.904
168
20.106
Odstotek
47,9
29,5
7,7
4,0
0,6
9,5
0,8
100,0
Slika 13: Razlogi zadr‘anosti zaposlenih v letu 2013
V letu 2013 je bilo skupaj obra~unanih 20.106 ur zadr‘anosti od dela iz razloga bolni{ke odsotnosti.
Od tega najve~ji dele‘ predstavljajo zadr‘anosti od dela iz razloga bolezni do 30 dni – 9.636 ur,
kar predstavlja 48-odstotni dele‘ vseh zadr‘anosti od dela. Najmanj{i dele‘ predstavljajo
zadr‘anosti od dela iz razloga po{kodbe pri delu do 30 dni – 112 ur, kar predstavlja 0,6-odstotni
dele‘ vseh zadr‘anosti od dela.
102
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Tabela 13: Bolni{ke odsotnosti po mesecih v letu 2013
Mesec
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December
SKUPAJ
Ure
2.596
1.784
1.916
2.172
1.242
1.968
1.464
824
916
1.708
1.700
1.816
20.106
Odstotek
12,9
8,9
9,4
10,8
6,2
9,8
7,3
4,1
4,6
8,5
8,5
9,0
100,0
Slika 14: Bolni{ke odsotnosti po mesecih v letu 2013
Iz preglednic je razvidno, da je bilo najve~ bolni{kih odsotnosti januarja in aprila. Najmanj bolni{kih
odsotnosti je bilo avgusta in septembra.
103
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
11.2.4.1 Nadomestila bolni{kih odsotnosti
V letu 2013 je bilo v primerjavi z letom 2012 izpla~anih manj nadomestil bolni{kih odsotnosti.V
letu 2012 je bilo izpla~anih skupaj 171.790,99 EUR nadomestil, medtem ko je bilo v letu 2013
izpla~anih skupaj 153.761,06 EUR nadomestil. V letu 2013 je v primerjavi z letom 2012 zaznati
pove~anje izpla~anih nadomestil v breme ZZZS – refundacije.V primerjavi s preteklim letom pa
je v letu 2013 zaznati zmanj{anje izpla~il nadomestil v breme SNG Maribor. V letu 2012 je bilo
izpla~anih 108.372,07 EUR nadomestil v breme SNG Maribor, medtem ko je bilo v letu 2013
izpla~anih 83.104,47 EUR nadomestil v breme SNG Maribor.
Tabela 14: Nadomestila bolni{kih odsotnosti v letu 2013
Organizacijska
enota
OE Drama
OE Opera
solisti
orkester
zbor
OE Balet
OE Tehnika
Skupne slu‘be
SNG - SKUPAJ
Boleznine nad 30 dni refundacija ZZZS
Boleznine do 30 dni v breme SNG Maribor
SKUPAJ
124,78
8.373,09
8.497,87
36.716,77
0,00
31.030,29
5.686,48
40.747,31
2.714,25
22.507,55
15.525,51
77.464,08
2.714,25
53.537,84
21.211,99
4.129,59
2.380,79
6.510,38
29.445,93
29.713,36
59.159,29
239,52
1.889,92
2.129,44
70.656,59
Slika 15: Nadomestila bolni{kih odsotnosti v letu 2013
104
83.104,47 153.761,06
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
V letu 2013 je bilo izpla~anih 153.761,06 EUR nadomestil bolni{kih odsotnosti, od tega je bilo
83.104,47 EUR izpla~anih nadomestil v breme SNG Maribor, nadomestila v vi{ini 70.656,59
EUR, ki izhajajo iz boleznin nad 30 dni, pa smo dobili refundirana od Zavoda za zdravstveno
zavarovanje R Slovenije.
11.2.5 Evropski socialni sklad
V letu 2013 je Slovensko narodno gledali{~e Maribor v okviru projekta Evropski socialni sklad
realiziralo zaposlitve mladih umetnikov. Gre za izvajanje projekta »Nove karierne perspektive v
letih 2013 in 2014«, katerega namen je ustvarjanje in ohranjanje obstoje~ih samozaposlitvenih in
samozaposlitvenih mo‘nosti na podro~ju kulture. Izvajanje projekta je ~asovno opredeljeno,
podpira ga Evropski socialni sklad, zaradi ~esar zaposlovanje v okviru tega projekta ni imelo
bistvenega vpliva na sledenje navodilom o racionalnem ravnanju s kadri oziroma zmanj{evanju
{tevila zaposlenih.
Tabela 15: Evropski socialni sklad
Organizacijska enota
OE Opera
OE Balet
SKUPAJ
[tevilo zaposlenih
4
3
7
SNG Maribor je v letu 2013 v okviru projekta Evropski socialni sklad zaposlilo 3 glasbenike v
orkestru, pevca solista in 3 baletne plesalce.
Slovensko narodno gledali{~e Maribor je moralo z ustrezno organizacijo dela vzpostaviti
u~inkovite delovne procese na vseh umetni{kih, tehni~nih in strokovnih nivojih ter omogo~iti
hitro prilagajanje umetni{kim zahtevam. Glede na ambiciozno zastavljen program Slovenskega
narodnega gledali{~a Maribor – Drama, Opera, Balet, Festival Bor{tnikovo sre~anje – se zahteva
vsakokratno prilagajanje organizacije in zaposlenosti glede na finan~ne zmo‘nosti in program
umetni{kih enot. Zaradi tega bo pove~an trend v smeri racionalizacije delovnih procesov v
soodvisnosti sredstev zagotovljenih za program.
Dinami~ni program Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor bo zahteval ve~jo fleksibilnost
pri zaposlovanju, kar bo zahtevalo vsakokratno prilagajanje organizacije in zaposlenosti glede na
finan~ne zmo‘nosti in program umetni{kih enot. Potrebno {tevilo zaposlenih definiramo glede
na programske vsebine za dolo~ena obdobja, vezana na mandat direktorja in umetni{kih vodij.
Zaradi tega bo potreba po projektnem zaposlovanju in zaposlovanju za dolo~en ~as bistveno
presegla dosedanjo prakso zaposlovanja za nedolo~en ~as. V bistvu bomo kadre zaposlovali
prete‘no projektno, glede na potrebe in sredstva, ki bodo zagotovljena za program.
Danilo Ro{ker
direktor SNG Maribor
105
L
E
T
N
O
P
O
Letno poro~ilo so pripravili
Danilo Ro{ker
Aleksandra Hojnik
Jasna Rupar
Ana Vogrin
Andreja Hictaler
Alenka Smole
Nina Novkovi~
Metka Lipov‘
Darja ^i‘ek
Maja Borin
Alan Kav~i~
Sandra Po‘un
Benjamin Virc
Janez Bosti~
Jo‘e Vodu{ek
106
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Fotografije
Arhiv SNG Maribor
Arhiv FBS
Tiberiu Marta
Damjan [varc
Alan Kav~i~
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
3
Program financira
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Program sofinancirajo
Generalna pokroviteljica SNG Maribor
Glavni pokrovitelj B a l e t a
Generalna pokroviteljica
Simfoni~nega ciklusa
107
Investing in a Cultural Tomorrow
Investiranje v kulturni jutri