S P O D E Ž E L JA . S I št. 20 / 2012, 1. junij 2012 STROKOVNA PRILOGA O SADJARSTVU ŽITNA VERIGA O LETOŠNJI ŽETVI PREDSTAVLJAMO ZADRUGE S SADJARSKO PRIDELAVO PRAZNIK ČEŠENJ V GORIŠKIH BRDIH KAM VLAGATI V OBDOBJU KRIZE SADJARSTVU VRNIMO STARO SLAVO IZ ZAKLADNICE NARAVE  ČEŠNJE 140 let zadružništva na Slovenskem 쮿 IZ INTERVJUJA PROF. DR. FRANCI ŠTAMPAR Mednarodno leto zadrug Pred dobrimi sto leti je bila Slovenija med najpomembnejšimi sadjarskimi regijami v Evropi, saj ima dobro lego, ustrezno podnebje in dobra tla za pridelavo sadja. 쮿 SADJARSTVO V SLOVENIJI Pripravlja se nova strategija na področju sadjarstva, ki bo podlaga za pripravo operativnih programov in ukrepov za razvoj sadjarstva. ;)JýJQSNGFSPN8QT[JSNOJXRTUWNUWF[NQN 548*'34543:)'4?&34;* 897&30*57&;3*48*'* V POSLOVNIH PAKETIH VPR]GUX³LOLVWRULWYH NLMLKSUDYQHRVHEHXSRUDEOMDWHQDMSRJRVWHMHXJRGQRVWL SDVRRGYLVQHRGREVHJDYD°HJDSRVORYDQMD]EDQNR ÈEUH]SODQRYRGHQMH755]DGRORHQRREGREMH ÈEUH]SODQDOHWQDODQDULQD]DSODLOQRNDUWLFR]RGOR³HQLP SODLORP$FWLYD0DVWHU&DUG ÈVWRULWHYHUDXQEUH]SULVWRSQLQH ÈHOHNWURQVNDEDQND'%63521(7EUH]SULVWRSQLQHLQEUH] PHVHQHJDQDGRPHVWLOD]DGRORHQRREGREMH ÈSRORYLQLVWUR°NLRGREULWYHSUYHJDSRVRMLODDOLOLPLWDQDUDXQX ÈSULGRELWHYSRVORYQHGHEHWQHNDUWLFH$FWLYD0DHVWUR È°WHYLOQHXJRGQRVWLSULRSUDYOMDQMXSODLOQHJDSURPHWD 9'H³HOQLEDQNL6ORYHQLMHVHWUXGLPRVSRQXGERLPEROMSULEOL³DWL YD°LPSRWUHEDPLQ³HOMDPLQYDP]DJRWDYOMDWLNDNRYRVWQRLQ FHQRYQRXJRGQREDQQRSRVORYDQMH 6OHGQMHMHSRND]DODWXGLQHGDYQDUD]LVNDYD%DQNH6ORYHQLMH YNDWHULVHMH'H³HOQDEDQND6ORYHQLMHVVYRMRSRQXGER ]DSUDYQHRVHEHXYUVWLODPHGQDMXJRGQHM°HEDQNHY6ORYHQLML 9HLQIRUPDFLMYSRVORYDOQLFDKEDQNH UVODNA MISEL mag. Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo pri KGZS – zavod Maribor S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Graﬁko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Lektoriranje besedil: Lidija Jurman Naklada: 40.000 izvodov Časopis je brezplačnik, ki izhaja dvakrat mesečno Spletna izdaja časopisa na www.spodezelja.si Datum natisa: 1. junij 2012 SADJARJI, IZKORISTITE NARAVNE DANOSTI SLOVENIJE ZA PRIDELAVO DOMAČIH JABOLK Geografska umeščenost Slovenije je posebnost, ki ji na tako majhnem ozemlju prinaša veliko raznolikost in pestrost tudi v pridelavi sadja, še posebej jabolk. Jabolko je v Evropi in Sloveniji najbolj socialni sadež. Jemo ga radi vsi ne glede na spol in starost ter socialni položaj. Je eno od redkih svežih živil, ki ga lahko uživamo skupaj z drugimi živili tudi večkrat na dan. Naravne sestavine v jabolkih krepijo naše zdravje. Zato so slovenski sadjarji na pragu novega tisočletja zelo optimistično začeli revitalizirati svojo tržno pridelavo jabolk. Kmetovanju in sadjarjenju prijazne ukrepe domače in evropske kmetijske politike so izpeljali v obnovah jablanovih nasadov s protitočnimi mrežami zadnje generacije in mrežo sodobnih hladilnic ter druge potrebne infrastrukture za trženje domačih jabolk. V časovni stiski ter tekmi z globalnim svetom in samimi med seboj so sadjarji nehote pozabili, da deželo in tudi razvoj domačega sadjarstva oblikujejo ljudje. In to vsi v verigi »Od jablane do ust.« Mnoge zamujene priložnosti, da bi slovenski sadjarji svetu skupaj pokazali in ponudili najboljše domače sadove narave, »jabolka, pridelana na slovenski zemlji«, so se v zadnjih desetih letih spremenile v nepremagljive ovire. Nekoč ponosni, zelo komunikativni ter nadvse inovativni in konstruktivni slovenski sadjarji iz zlatih osemdesetih letih prejšnjega tisočletja, ki so zaslužni za sodoben razvoj tržne pridelave jabolk namizne kakovosti v Sloveniji, se v »novih razmerah« niso najbolje znašli. Prav tako njihova prepričevanja, da le skupni interesi lahko domačo sadjarsko panogo naredijo dovolj konkurenčno. Pridelava jabolk v vseh pridelovalnih okoliših Slovenije je vedno pomenila in tudi danes pomeni večinski tržni delež. Zadosten in kakovosten vsakoletni pridelek domačih jabolk mora postati osnovna skupna promocija vsem slovenskim pridelovalcem jabolk. Trgovina izven meja Slovenije, mnogo bolje prepozna dobra jabolka od slabih. Zgolj živopisna in moderno oblikovana embalaža žal ne deluje vedno dovolj prepričljivo, če lični kartoni niso zapolnjeni z lepimi in okusnimi jabolki v vseh letnih časih. Tudi domači potrošniki si zaslužijo, da na policah lahko izberejo ustrezno kakovostna jabolka po primernih cenah. Sadjarji bi morali nemudoma uresničiti svoj glavni skupni interes in se dogovoriti o količinah pridelanih perspektivnih sort oziroma klonov jablan, ki najbolje izkoriščajo naše naravne danosti na sončni strani Alp. Le skupno načrtovana strokovna proizvodno-tehnološka strategija pridelave slovenskih jabolk lahko uspešno izboljša rezultate trženja in dohodkovni položaj vsakega posameznega sadjarja v verigi. ISSN 2232–4038 3 STROKOVNA PRILOGA O SADJARSTVU PRIDELAVA SADJA V SLOVENIJI Naravne danosti v Sloveniji so primerne za pridelavo raznih sadnih vrst. Kljub temu številne površine, primerne zlasti za sadjarstvo, niso izkoriščene ali pa so slabo. Na to vplivata med drugim tudi neugodna posestna struktura in razdrobljenost, ki povečujeta stroške pridelave. Zato sta še toliko pomembnejša povezovanje sadjarjev in organiziran nastop na trgu. Vloga sadjarstva je v Sloveniji zelo pomembna z več vidikov, najbolj z vidika kmetijske dejavnosti, ki nudi dohodek pomembnemu deležu kmetij. Ne gre zanemariti pomena ohranjanja tradicije in zdravja ljudi ter socialnega in ekonomskega pomena in velikih možnosti, ki jih nudi za nadaljnji razvoj. Povprečna poraba sadja na prebivalca na dan v Sloveniji znaša 239 g in je nekoliko manjša kot v EU OBSEG PRIDELAVE SADJA IN OLJK V SLOVENIJI STABILNE LETINE DOMAČIH JABOLK NAMIZNE KAKOVOSTI V letu 2010 je imelo sadovnjak ali oljčnik 22.377 kmetijskih gospodarstev, kar je predstavljalo 30 % vseh kmetijskih gospodarstev. Sadovnjaki in oljčniki so v letu 2010 obsegali 10.415 ha, ali 2 % kmetijskih površin. V skupni vrednosti kmetijske pridelave pa sadje in oljke predstavljajo 8 odstotkov. V povprečju je imelo kmetijsko gospodarstvo v letu 2000 0,3 ha sadovnjaka oziroma oljčnika, do leta 2010 pa se je povprečna velikost sadovnjakov in oljčnikov na kmetijo povečala na 0,5 ha. Na integriran način se je v letu 2010 pridelovalo sadje na 39 % vseh površin, ekološka pridelava sadja pa je obsegala okrog 9 % površin. Največji delež v pridelavi sadja predstavljajo v Sloveniji jabolka, in sicer v zadnjih letih v povprečju 74 %. V zadnjih dvajsetih letih se je pridelava sadja povečala skupno za 58 %, pridelava jabolk pa se je skoraj potrojila. V tem času se je pridelava hrušk povečala za 17 % ter breskev in nektarin za 35 odstotkov. Sodobne tehnologije pridelave morajo zagotoviti večje, kakovostne in predvsem stabilne letne pridelke domačih jabolk. In to ne glede na vremenske razmere posameznega pridelovalnega leta. To zahteva tudi ekonomika obstoječe mreže sodobnih hladilnic v Sloveniji. Hladilnice trenutno s skupno zmogljivostjo dobrih 55.000 ton omogočajo kakovostno hrambo jabolk, z njihovo zasedenostjo pa je povezana tudi slovenska strategija trženja jabolk. Kljub samostojni in nepovezani prodaji vseh sadjarjev, ki imajo poleg lastne pridelave jabolk tudi svoje hladilnice, ima večina težave s prenizkimi pridelki jabolk. Žal se v zadnjih desetih letih količina letnega pridelka ni povečala in se je ustalila na okoli 60.000 ton. Nihanja v količini pridelanih jabolk namizne kakovosti med leti so zelo velika, tudi od 30 do 70 odstotkov. To otežuje trženje in razvoj sadjarske panoge. Glavni razlog je še vedno v starostni strukturi jablanovih nasadov. Zadnja generacija postavljenih sodobnih jablanovih nasadov, zaščitenih s protitočnimi mrežami, s približno 1000 ha še ni nastopila polne rodnosti. Večina teh obnov je bila postavljena v zadnjih petih letih. V nasadih jablan, starejših od 20 let, s približno 600 ha pa je pojav izmenične rodnosti zaradi starosti postal konstanten. Zato ocenjujemo, da je normalno rodnih jablanovih nasadov s povprečnim letnim pridelkom več kot 30 ton/ha v tem času le dobrih 1200 ha. In le slaba polovica njih je zaščitena s protitočnimi mrežami. Zaradi velike razdrobljenosti jablanovih nasadov po vsej Sloveniji je od skupne bruto površine približno 2800 ha neto površina pod jablanami v intenzivnih nasadih le 2400 ha. Že tako nizke letne povprečne pridelke domačih jabolk zaradi obstoječe strukture pa dodatno ogrožajo še vsakoletne neugodne vremenske razmere (pozeba, suša, toča). Vir: Statistični urad RS Preglednica 1: Pridelava najpomembnejših vrst sadja in oljk v intenzivnih in ekstenzivnih sadovnjakih (v tonah): Jabolka Hruške Breskve in nektarine Marelice Češnje in višnje Češplje in slive Jagode Drugo sadje Orehi Oljke 1991 55.805 9.745 6.366 428 2.515 2.614 1.503 4.130 499 486 2001 78.444 9.166 5.432 288 2.953 6.005 1.862 976 2.259 878 2011 105.355 11.425 8.603 687 4.622 4.921 1.993 1.838 2.911 1.704 Zaradi odvisnosti od vremenskih razmer in drugih vplivov pridelki sadja med leti precej nihajo. Po podatkih SURS in drugih virih povzela Jožica Polajžer 4 STROKOVNA PRILOGA O SADJARSTVU Razdrobljeni in tržno nepovezani domači sadjarji so ne glede na velikost in način poslovanja z vstopom Slovenije v EU postali zelo odvisni od dnevnega stanja na trgu. Tradicionalnih tržnih poti domači sadjarji nimajo več. Ob spremenjeni strategiji prodaje slovenskih jabolk in z združenim nastopom na trgu z najmanj polovičnim letnim pridelkom bi moral biti slovenski letni pridelek domačih jabolk po naših ocenah za resen konkurenčen nastop na tujih trgih mnogo večji, najmanj 80.000 do 100.000 ton. • • V povprečju je stopnja samooskrbe s sadjem v Sloveniji pod 40 %. Med sadjem smo v Sloveniji samooskrbni edino z jabolki, pridelamo jih namreč dvakrat več, kot jih porabimo. Ostalih vrst sadja pa pridelamo precej manj, kot jih porabimo. • • In če želijo slovenski sadjarji še del drugorazrednih jabolk iz svojih intenzivnih nasadov trajno prodajati predelovalni industriji, je povečanje letnega domačega pridelka jabolk do leta 2020 za najmanj 30 % nujen ukrep. In letošnja letina? Domači pridelovalci jabolk zaradi škode po pozebi v tem času pričakujejo žal le slabo tretjino pričakovane letine. Fotograﬁja arhiv Zlatka Gutman Kobal • v ravnovesju z drugimi pomotehničnimi ukrepi, predvsem z zimsko rezjo, redčenjem odvečnih cvetov in plodičev jablan, gnojenjem in drugimi. Pravočasno obiranje plodov posamezne sorte jabolk zagotavlja kakovost plodov in zmanjšuje delež ﬁzioloških bolezni v času skladiščenja. Zelo je pomembna pravilna umestitev pravih sort in klonov jabolk na ustrezne mikro in makro lokacije, ki se odraža v višji kakovosti jabolk. Nujno je treba izbrati tržno zanimive sorte in klone jablan, ki v naših pedoklimatskih razmerah lahko dosežejo vrhunsko kakovost namiznih jabolk. Ekološko osveščene tehnologije pridelave, ki so v porastu, imajo pri potrošnikih tako na lokalni ravni kot pri izvozu mnogo večje možnosti. Edina trajnejša rešitev za stabiliziranje letnega pridelka domačih jabolk pa je v takojšnji zasaditvi dodatnih 600 ha jablanovih nasadov perspektivnih tržnih sort oziroma klonov. Nove nasade je zaradi neugodnih vremenskih razmer nujno treba dodatno opremiti s protitočnimi mrežami ter namakalnimi in oroševalnimi sistemi. Ob primernih razvojnih programih bi bilo smiselno spodbuditi aktivno sadjarjenje na srednje velikih sadjarskih kmetijah od 2 do 5 ha, saj je sadjarstvo še vedno lahko najbolj dobičkonosna panoga. Zelo koristno bi bilo, da bi zadruge v svojih razvojnih programih celovito proučile dodatne možnosti pridelave sadja na teh kmetijah v okviru zadružnih struktur za lokalni trg. GLOBALNO PROTI LOKALNO V zadnjih treh letih je v globalni strategiji trženja jabolk lokalni trg krepko začel mešati štrene tudi v Sloveniji. Slogan »kupujmo domače« je prepričal mnoge potrošnike. Zato ni naključje, da so se nepravilnosti na prodajnih policah in lokalnih stojnicah o poreklu pridelave že začele pojavljati. V Sloveniji upamo na manj zlorab, saj lokalna pridelava jabolk poteka tako rekoč po vsej Sloveniji. Kako uspešno bodo slovenska jabolka tekmovala z globalnimi na istih policah v prihodnje, pa bomo kmalu videli. In ker slovenski sadjarji v dobrih letinah pridelajo več, kot prodajo doma na lokalnih trgih, bo zelo pomembno, kako bodo slovenska jabolka na tujih policah globalno uspešno konkurirala lokalnim. Še več pa je treba storiti, da lokalno pridelana jabolka in drugo sveže sadje prodamo v lokalnem okolju, tudi preko zadružnih trgovin. Izbor novih tržno perspektivnih sort jabolk je za slovenske pridelovalce zelo težaven, ker ni usklajen v skupni strategiji. TRAJNO POVEČANJE LETNEGA PRIDELKA DOMAČIH JABOLK JE MOGOČE DOSEČI DO LETA 2020 • Nujna je uporaba tehnološko sodobnih in ekološko naravnanih tehnologij v že obstoječih mladih nasadih, pokritih s protitočnimi mrežami, na površini 1000 ha. • Uspešna zaščita pred boleznimi in škodljivci je v tehnologiji pridelave ključnega pomena in mora biti Besedilo in fotograﬁja mag. Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo pri KGZS – zavod Maribor. 5 STROKOVNA PRILOGA O SADJARSTVU INTEGRIRANA PRIDELAVA JABOLK V SADOVNJAKU RESJE Tatjana Zupan, vodja sadovnjaka Resje, pove: »Tržne razmere so tudi za pridelovalce jabolk težke, a jih z združevanjem in skupnim nastopom na trgu lahko lažje presežemo. V veliko pomoč bi bile tudi enake možnosti pridelave jabolk, kot jih imajo države, ki jabolka v Slovenijo uvažajo. Velik del jabolk, pridelanih v sadovnjaku Resje, prodamo v domačem sadovnjaku in v zadružni prodajalni v Lescah, sodelujemo pa tudi z drugimi zadrugami na območju Gorenjske. Prav sodelovanje med zadrugami ima velik pomen pri prodaji vseh kmetijskih pridelkov in pri osveščanju slovenskega potrošnika o svežini, kakovosti doma pridelanega sadja in zelenjave, ki bi to v večji meri moral kupiti v zadružnih trgovinah.« A. J. V sadovnjaku Resje pri Podvinu so bili med prvimi pobudniki pridelave jabolk na naravi prijazen integriran način. Na ta način pridelujejo jabolka že več kot 25 let. Pomembno je, da uporabljajo zaščitna sredstva za varstvo rastlin samo takrat, ko je to nujno potrebno, pri čemer uporabljajo sredstva, ki manj obremenjujejo okolje in zdravje ljudi. Pri zatiranju škodljivcev pa jim pomagajo njihovi naravni sovražniki, kot so tenčičarice, pikapolonice, ujede, siničke in drugi. Fotograﬁja arhiv KGZ Sava Lesce Sadovnjak Resje pri Podvinu spada pod okrilje Kmetijsko-gozdarske zadruge SAVA Lesce. Leži na nadmorski višini 500 metrov s čudovitim razgledom na Karavanke ob magistralni cesti Ljubljana–Jesenice. Sadovnjak Resje ima več kot 50-letno tradicijo. Njegovi začetki segajo v leto 1960, ko so zasadili prvih 22 ha jablan in 4 ha ribeza, sedaj obsega 30 ha. Okrog 26 ha je zasajenih jablan, nekaj je hrušk in okrog 1 ha orehov. Jabolka, pridelana v ostrih podnebnih razmerah Gorenjske, so lepo obarvana, odpornejša in imajo izrazit, poln okus. Del sadovnjaka nameravajo zasaditi z novejšimi odpornejšimi sortami, primernimi za ekološko pridelavo jabolk. T. Z. Fotograﬁja arhiv Evrosad EVROSAD BO ŠE KREPIL KAKOVOST SADJA minjali glede na potrebe oziroma povpraševanje kupcev. Na ta način smo uspeli prodreti na zelo pomemben angleški trg, tudi v Romunijo in Rusijo, prve količine smo prodali tudi na Srednji vzhod.« In razvojni cilji? »Najpomembneje je, da imamo trg, da poznamo potrebe kupcev in da točno vemo, kaj moramo storiti, da bodo z našimi pridelki še zadovoljnejši. Predvsem bomo z vlaganji v nasade in izboljšanjem tehnologije pridelave krepili kakovost našega sadja.« Katera pa je po njegovem največja hiba slovenskega sadjarstva? »Ogromno izgubljamo, ker sadjarji in tudi stroka nismo ustrezno povezani.« D. S. Paradni konj slovenskega sadjarstva je skupina Evrosad, ki ima nasade jabolk, v manjšem obsegu tudi hrušk in sliv, na 625 ha površin, od katerih jih je polovica pred točo zaščitenih z mrežami, prideluje 10 sort jabolk in sadje izvaža v 14 držav. Na vprašanje, kaj je bilo vodilo njihovega uspeha, je direktor Evrosada Boštjan Kozole kratko pojasnil: »Izdelali smo jasno strategijo, obnovili smo nasade in si izvozne trge pridobili s tem, da smo sortiment spre - 6 STROKOVNA PRILOGA O SADJARSTVU tudi z oskrbo šol in vrtcev. Viške pa proda veletrgovcem in gredo večinoma v izvoz. V letih, ko obrodi tudi kmečko sadje (načeloma vsako drugo leto), v zadrugi odkupijo industrijsko sadje od kmetov, ki je namenjeno predelavi. Količine so različne in se gibljejo od 20 do 60 ton. Jabolka tudi predelujejo v izdelke, ki jih tržijo pod lastno blagovno znamko SLODAR. V tej paleti izdelkov so 100-odstotni jabolčni sok »Sladki toukec«, jabolčni krhlji in jabolčni čips. Ti izdelki predstavljajo popestritev prodajne palete lastnih proizvodov. Naj vam, dragi bralci, jabolka s privlačnimi barvami in vonjem ter bogastvom prehranskih in hranilnih snovi pomagajo k uravnoteženi vsakodnevni prehrani in posledično boljšemu počutju in zdravju. SADJE IZ ŠALEŠKE DOLINE Z BLAGOVNO ZNAMKO SLODAR Zgodovina Kmetijske zadruge Šaleška dolina je zelo pestra in sega v leto 1955, ko je bila v sodni register vpisana Kmetijska zadruga Šoštanj. Zadruga se je skozi zgodovino večkrat organizacijsko preoblikovala, leta 1993 pa je postala samostojna organizacija z današnjim imenom. Skozi razvojna obdobja se je ukvarjala z odkupom živine, mleka, lesa, žit, pridelkov poljedelstva, vrtnin, sadja (jabolk), hmelja, medu in ribeza. Pomembno dejavnost zadruge danes predstavljata tudi pridelava in odkup sadja. Zadruga ima lastno proizvodnjo jabolk na 20,9 ha, kjer letno pridela od 400 do 600 ton jabolk, in lastne hladilniške zmogljivosti za približno 150 ton sadja, kar ji zadošča za oskrbo lokalnega trga. V zadrugi pridelujejo jabolka po načelih integrirane pridelave, za kar prejmejo vsako leto tudi certiﬁkat. V sortimentu jabolk imajo sorte, ki omogočajo oskrbo potrošnika vse leto, od jesenskih sort gala in elstar, ki jim sledijo zlati delišes, jonagold, melrose ter zimske sorte idared, braeburn in fuji. Veliko težav jim povzročajo podnebne spremembe, kot so toča, suša, pozebe, ki čedalje bolj otežujejo proizvodnjo. Zadruga v svojem sadovnjaku žal še nima ustrezne zaščite proti toči. Namerava pa obnoviti del dotrajanih sadovnjakov in jih pokriti s protitočnimi mrežami, saj je uspešno kandidirala na javnem razpisu. Poskusila bo tudi z odpornimi sortami jabolk. Jabolka prodaja v samem proizvodnem obratu, v treh lastnih maloprodajnih trgovinah, na kmečki tržnici v Velenju ter na raznih sejmih in prireditvah. Trudi se N. V. Člani organov upravljanja KZ Šaleška dolina O sadjarstvu kot dolgoletni pomembni panogi v Šaleški dolini in v zadrugi Rudi Ježovnik, predsednik, in Ivan Drev, direktor zadruge, pravita: »Sadjarstvo rabi nove usmeritve v smislu še bolj sonaravne pridelave. Naše sadje tržimo pod blagovno znamko SLODAR že štiri leta in ocenjujemo, da potrošniki z veseljem posegajo po naših proizvodih, ki nudijo nekaj več. Vizija zadruge je prehod na ekološko sadjarjenje v petletnem obdobju, kar je zahteven projekt, še posebej, ker imamo sadjarske površine na strmih površinah, kjer je škropljenje sadja ob slabem vremenu težavno. Do sedaj smo tržili naše sadje predvsem v Šaleški dolini, želimo pa prodreti v širši slovenski prostor in tu je tržna niša ekološko sadje. Pomembni so javni zavodi predvsem s sprejemom Uredbe o zelenem naročanju, kar že sedaj dobro uvajamo na področju rdečega ekološkega mesa pod blagovno znamko EKODAR. Vsekakor bomo vse sile usmerili v skupne nastope zadružnih proizvajalcev sadja na prodajnem področju po načelu čim krajših prodajnih poti, kajti velike trgovske verige nas proizvajalce danes uničujejo z visokimi rabati in super rabati ter potrošnika s previsokimi maržami.« Vse fotograﬁje: arhiv KZ Saleška dolina 7 AKTUALNO ŽITNA VERIGA O LETOŠNJI ŽETVI V maju sta se na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij sestali »Skupina za tehnologijo pridelave žit« in »Skupina za model odkupa krušnih žit« ter se seznanili s podatki in problematiko odkupa pšenice v letu 2011 ter se pogovarjali o letošnji žetvi. inštitut Slovenije in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije poenotita v upoštevanju vhodnih stroškov. Pričakujejo, da bodo predstavniki mlinarske industrije pripravili strokovno mnenje in odgovore na omenjene predloge. Model odkupa pšenice naj bi zagotavljal transparenten in stabilen odnos vseh partnerjev v verigi ter s tem tudi porazdelitev tveganja. Cilj je zagotoviti zaupanje med partnerji, ki temelji na kakovosti in zanesljivosti. M. A. ZADRUGE ODKUPILE TRETJINO PŠENICE Po podatkih tržno-informacijskega sistema (TIS) je bilo v letu 2011 odkupljenih 94.614 ton pšenice, kar je od leta 2004 največ do sedaj. Povprečna kakovost odkupljene pšenice je vsebovala 12,81 % vlage, 2,88 % primesi, 12,53 % beljakovin ter imela padno število 293,47 in hektolitrsko težo 80,71. Zadruge so odkupile 32.000 ton pšenice, kar je tretjina celotnega odkupa v Sloveniji. Sestali so se z namenom, da uredijo kar nekaj področij za skupni dogovor, ki bo veljal pri žetvi 2012. Obravnavali so logistiko odkupa pšenice in predloge, ki jih je posredovala Komisija za odkup in prodajo žit. Komisija je med drugim predlagala, da se poenoti mesto vzorčenja pri odkupu pšenice, da se združita kakovostna razreda B1 in B2, da se ukine kakovostni parameter sedimentacije pri odkupu ter da se oblikujejo stroški odkupa in stroški skladiščenja pšenice. Komisija je tudi predlagala, da se pri izračunu pridelave lastne cene pšenice Kmetijski ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE PREJELA PRIZNANJE KAKO DO VEČ DOMAČEGA SADJA IN ZELENJAVE V Novem Sadu je od 12. do 18. maja 2009 potekal že 79. Mednarodni kmetijski sejem, ki je največji sejem kmetijstva v jugovzhodni Evropi. Peter Vrisk je v imenu Zadružne zveze Slovenije prejel nagrado za večletno sodelovanje in povezovanje zadružnih sistemov med državami zahodnega Balkana, ki mu jo je izročil Paolo Bruni, predsednik Evropskega združenja kmetijskih zadrug COGECA. Ta je na mednarodni zadružni konferenci, ki jo je pripravila Zadružna zveza Vojvodine v času sejma, poudaril pomen širitve in povezovanja zadružnih zvez na območju Evropske unije in širše. V okviru konference so bile podeljene tudi nagrade najboljšim zadrugam članicam Zadružne zveze Vojvodine in organizirano srečanje s predstavniki zadružnih zvez zahodnega Balkana. K. K. H. V maju 2012 se je na ustanovni seji sestal strokovni odbor za zelenjadarstvo in sadjarstvo pri upravnem odboru Zadružne zveze Slovenije in razpravljal o možnostih zadružne samooskrbe zelenjave in sadja v živilskih zadružnih trgovinah. Opozoril je na problematiko javnih naročil, kjer kljub aktivnostim države, da se javne ustanove v čim večji meri oskrbujejo na lokalni ravni, še vedno v večjem delu javna naročila dajejo prednost najnižji ceni. Predlagal je spremenjeno razvrščanje uporabljenih meril pri javnih naročilih za izbiro najugodnejše ponudbe po vrstnem redu, ki si sledi od kakovosti, lastne proizvodnje, lokalne pridelave do cene. Slovenski pridelovalci sadja in zelenjave nimajo enakih možnosti kot pridelovalci iz sosednjih držav pri dostopnosti in uporabi ﬁtofarmacevtskih sredstev. V odboru so poudarili, da je nujno treba uvesti sistem sledljivosti slovenske zelenjave, s katero bi lahko zaščitili tako pridelovalca kot potrošnika. M. A. 8 CVIČEK PTP NA HRVAŠKEM TRGU Klavnica Škofja Loka, d.o.o., je v petek, 18. maja 2012, odprla novo mesnico Loških mesnin v Kranjski Gori. Klavnica Škofja Loka, d.o.o., je v lasti Kmetijsko-gozdarske zadruge Škofja Loka, z.o.o., ter ostalih zadrug in občin z območja Gorenjske. Zaradi spremenjene tržne usmeritve so v letu 2012 začeli uvajati lastno blagovno znamko Loške mesnine. V novi mesnici Loške mesnine v Kranjski Gori lahko izbirate med široko ponudbo raznovrstnih izdelkov, kot so sveže meso in suhomesnati izdelki. Ponujajo tudi sveže mlečne izdelke iz Loške mlekarne in domače izdelke (domače piškote, rezance, sokove, žgane pijače, marmelade, med, čaje, suho sadje itd.) s kmetij škofjeloških hribov in okolice, katerih izdelki so vključene v blagovno znamko Babica Jerca Kmečka zadruga Krško, z.o.o., je v preteklem letu uspešno vstopila na hrvaški trg s svojim vinskim posebnežem, cvičkom PTP, in začela z aktivno promocijo tako Slovenije kot vinorodne dežele kakovostnih in vrhunskih vin kot tudi vinskega posebneža cvička PTP. Janez Živič, direktor KZ Krško, z.o.o., pravi, da »se bo Vinska klet Krško še naprej trudila za promocijo Slovenije kot vinorodne dežele. Le s promocijo Slovenije kot vinorodne dežele bomo lahko slovenski vinarji uspeli na tujih trgih prodati kakovostna vina, ki jih znamo pridelati. Pomembno je, da nastopamo na trgu skupaj in gradimo prepoznavnost Slovenije v tujini.« Foto: arhiv KGZ Škofja Loka z.o.o. NOVA MESNICA LOŠKIH MESNIN B. J. ZAKLJUČENE DOBROTE SLO  VENSKIH KMETIJ PTUJ 2012 Nova mesnica Loških mesnin v Kranjski Gori in Dedek Jaka. Tako zadruga Škofja Loka vzpostavlja verigo od kmeta do potrošnika in s tem omogoča kupcem dostop do varne hrane, zadruga pa dosega višjo dodano vrednost, kar je današnji izziv vsem družbam. V minoritskem samostanu na Ptuju se je uspešno zaključila 23. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki je potekala od 17. do 20. maja 2012. Na razstavi je v tekmovalnem in predstavitvenem delu sodelovalo več kakor 750 kmetij iz Slovenije in zamejstva. V ocenjevanje je bilo vključenih 1.347 dobrot v 13 skupinah izdelkov. Po senzoričnih ocenitvah je bilo podeljenih 462 zlatih, 367 srebrnih in 279 bronastih priznanj. Najvišjih priznanj znakov kakovosti je bilo podeljenih 59. Otvoritvene slovesnosti se je udeležila vrsta pomembnih gostov, med njimi tudi Peter Vrisk s sodelavci, ki so poudarili pomen lokalne pridelave kakovostne hrane in tovrstnih prireditev za ohranjaje kulinaričnih dobrot Slovenije. A. J. B. J. in M. A. KRASNO BELO IN KRASNO RDEČE Foto: arhiv VK Goriška Brda V želji, da bi pridelali vino, ki omogoča, da si svoj prenatrpan vsakdan preprosto polepšamo s kozarcem odličnega vina, in ki hkrati še vedno odseva izjemen briški okoliš, sta v Vinski kleti Goriška Brda nastali vini zvrsti Krasno belo in Krasno rdeče. Krasno belo odlično dopolnjuje zelenjavne rižote, najrazličnejše ribje jedi, ribji carpaccio in začinjeno belo meso. Krasno rdeče odlično dopolnjuje zrezke tako z žara kot v omaki, jedi iz divjačine, ﬂorentinski zrezek in srednje dozorele sire. Obe zvrsti vina od maja dalje lahko kupite v izbranih lokalih in restavracijah ter prodajalnah Vinske kleti Goriška Brda. Več na: www.klet-brda.si. 9 »Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!« Foto: arhiv KZ Krško NOVICE INTERVJU SADJARSTVO IMA VSE MOŽNOSTI ZA POVRNITEV STARE VELJAVE Intervju s predstojnikom Katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo ter prodekanom Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani agronomom prof. dr. Francijem Štamparjem Pred dobrimi sto leti je bila Slovenija med najpomembnejšimi sadjarskimi regijami v Evropi, goriške češnje, denimo, so okoli leta 1900 jedli tako na Dunaju kot v Pragi in celo v Parizu. Še pred drugo vojno so slovenski sadjarji s tovorne postaje v Pesnici v evropske države prodali tudi do 70 tisoč ton jabolk na leto, po vojni pa je šlo z našim sadjarstvom hudo navzdol. Danes ima Slovenija sicer enako idealne pogoje za sadjarstvo, a jih še zdaleč ne zna ustrezno izkoristiti, pravi prof. dr. Franci Štampar, ko ugotavlja, da je bilo slovensko sadjarstvo v preteklosti pomembnejše in v primerjavi s konkurenti veliko boljše, kot je danes. V čem so za pridelavo sadja naše največje prednosti? Slovenija ima dobro lego, ki zagotavlja sadjarstvu ustrezno klimo, ima dobra tla in dobro razporejene padavine skozi vse leto. Res predstavlja toča določen problem, a pri intenzivni sadjarski proizvodnji so nasadi praviloma pokriti. Posebno kakovost dajejo našemu sadju topli septembrski dnevi s hladnimi nočmi, saj sprožajo procese, ki v sadežih kopičijo več sladkorja in kislin ter omogočajo, da je naše sadje trdo, sočno, sladko in lepo obarvano. Zakaj smo v zadnjem stoletju iz prej ugledne sadjarske dežele tako nazadovali? Po drugi vojni smo kmečko sadjarstvo pri nas povsem uničili, panogo so ohranjali le veliki kombinati. Tudi v samostojni državi, razen v redkih primerih, nismo uspeli urediti velikih sadjarskih zemljišč, prevladuje drobnoposestna struktura 1- do 3-hektarskih sadovnjakov, v katerih so naložbe bistveno dražje, kot bi bile na 20- ali 30-hektarskih parcelah. Sadjarji so nepovezani, kar je po mojem temeljna težava panoge. 10 AKTUALNO INTERVJU Koliko sadnih nasadov in koliko sadjarjev sploh premore Slovenija? Govorimo o blizu 7 tisoč hektarih intenzivnih nasadov sadja in o tisoč sadjarjih. Med njimi je le kakih 25 kmetijskih podjetij in kmetov, ki imajo nasade sadja na 50 ali več hektarih površin. Največji pridelovalec v Sloveniji je skupina Evrosad s tremi podjetji, ki imajo nasade na okoli 600 hektarih površin in se povezujejo s številnimi kooperanti, med večjima sta še Sadjarstvo Mirosan iz Kasaz pri Petrovčah in Sadjarstvo Šilec iz Ljutomera, če omenim le nekatere. Enako število kot prvih, tudi kakšnih 25, je še sadjarjev, ki imajo nasade na 20- do 25-hektarskih površinah in so tudi izvozno usmerjeni, kakih 50 pa je sadjarjev, ki imajo pogoje za to, da bi proizvodnjo podvojili. Vsi drugi so mali sadjarji, ki bi se morali za večjo in donosnejšo pridelavo povezati. Študentje na praksi v Hortikulturnem centru Biotehniške fakultete v Biljah Koliko sadja pa glede na naše samooskrbne potrebe sploh pridelamo? Pri jabolkih dosegamo letno od 50 do 70 tisoč ton pridelave, od tega 30 tisoč ton jabolk pojemo sami, ostale količine izvozimo. Pri pridelavi breskev, marelic, sliv, jagod in drugega sadja pa smo izrazito deﬁcitarni, saj pridelek ne zadošča niti za petino lastnih potreb. Res pa je, da ima vsak slovenski vrt, kar je evropskem merilu naša posebnost, svoj sadovnjak, na kar pri določanju odstotkov naše samooskrbe s sadjem radi pozabljamo. Kaj storiti, da bo slovensko sadjarstvo ponovno dobilo staro veljavo? Rad bi poudaril, da slovensko sadjarstvo kot panoga ni v krizi, pesti pa ga velika organizacijska kriza. Če jo nakažem nazorneje: v vasi je 20 malih kmetov, od katerih bi se vsak zase želel na dveh hektarjih površin intenzivno ukvarjati s sadjarstvom. Vložek v nakup potrebne mehanizacije in ureditev nasada pa je za posameznega sadjarja prevelik, zato se intenzivnega sadjarjenja ne loti. Če bi 20 potencialnih sadjarjev združilo površine in skupaj vlagalo v mehanizacijo in nasad, bi bil vložek v primerjavi s prvim smešno nizek, iztržek pa velik. A do takšnega povezovanja praviloma ne pride. Sadjarji še naprej delujejo vsak sam, s plasmaji svojega sadja na trgu povzročajo padec cen, dolgoročnih odjemnih pogodb s kupci pa zaradi omejenih količin in asortimana praviloma ne sklepajo. Drug velik problem slovenskega sadjarstva pa izhaja iz dejstva, da strokovnega znanja, ki ga imamo, ne znamo izkoristiti. Tudi zato so donosi na hektar nižji kot pri konkurenci. Kako pa menite o prihodnjem razvoju sadjarstva? Dobra praksa in rezultati, ki jih v zadnjih petih letih izkazujejo nekatera sadjarska podjetja in v sadjarstvo usmerjene kmetije, me navdajajo z optimizmom. Uspešni so tisti sadjarji, ki se povezujejo okoli hladilniške in druge infrastrukture, potrebne za uspešen plasma na trgu, ki 1111 Fotograﬁje arhiv Franci ŠTAMPAR vlagajo v mrežno zaščito nasadov in gradnjo namakalnih sistemov. Seveda tudi sadjarjem manjka kapitala, kljub temu pa verjamem, da bomo uspeli do leta 2020 v Sloveniji urediti vsaj polovico oziroma dobrih 3000 hektarov pokritih nasadov sadja ter pri jabolkih dosegli donos, ki bo na hektar navrgel 55 ali več ton pridelka. Damjana Stamejčič Franci Štampar osebno Pravi, da živi v Sloveniji, saj ima družino razpeto med Vrhniko in Gornjim Lakošem, s študenti se seli od Ljubljane do Bilja pri Novi Gorici, kjer ima fakulteta svoj hortikulturni študijski center, strokovna srečanja ima po vsej državi. Čeprav je najprej profesor sadjarstva, se Franci Štampar poglobljeno ukvarja tudi s tehnologijo pridelave. Z uvedbo sončnih osi v sadovnjakih je prispeval k večjim donosom nasadov, s sodelavci pa trenutno raziskuje, kako povečati količino antioksidantov v sadju in kako zatreti škodljivo hruševo bolšico. Največjo sprostitev mu pomeni ribičija, predvsem tista ob domačih ribnikih. PREDSTAVLJAMO PONOSNI NA JABOLKA, JABOLČNI SOK IN SUŠENO SADJE Stanislav Kraner, predsednik zadruge: »Zaradi potreb po skladiščenju sadja smo leta 1998 zgradili moderno hladilnico in si tako zagotovili podaljšan čas kakovosti proizvodov. V lanskem letu smo hladilnico nadgradili še s sončnimi elektrarnami, ki bodo v prihodnje prispevale k novi dodani vrednosti zadruge. Zaradi speciﬁčne lege sadovnjakov smo nenehno izpostavljeni vremenskim ujmam, zato že od leta 2006 neprekinjeno obnavljamo nasade in jih opremljamo z mrežami proti toči, saj le tako lahko pridelamo kakovostno sadje za končnega potrošnika. Trenutno smo pokrili tretjino sadovnjakov in upam, da bomo v prihodnjih letih uspeli obnoviti in prekriti vse sadovnjake.« KMETIJSKA ZADRUGA SELNICA OB DRAVI Z.O.O. Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi, ki je bila ustanovljena 18. novembra 1945, je posebej prepoznavna po sadjarski proizvodnji, ki ima na tem območju dolgo tradicijo. Že v leksikonu Dravske banovine je Selnica omenjena kot kraj, znan po sadju. Danes se ob magistralni cesti med Viltužem in Falo razprostirajo številni sadovnjaki, ki dajejo pečat temu delu Dravske doline. Sad rdeči, sad dišeči, vonj preveva kraj. Tu jabolko domuje, obišči popotnik naš dravski raj. (Janko Stojković) Janko Stojkovič, direktor KZ Selnica ob Dravi, poudarja: »Ponosni smo na naš proizveden jabolčni sok in na sušeno sadje, ki imata odlično aromo in okus.« Opozori pa na težave, s katerimi se sadjarji srečujejo ob vsakodnevnem delu: »Večkrat naletimo na težave že v samem procesu proizvodnje. Danes se je težko odločati za primerne sorte sadja, kajti sorta, ki je tržno zanimiva, je lahko premalo poznana in zato pride do številnih težav v proizvodnem ciklusu. Nekatere novejše sorte trg sprejema počasi. Prav tako imamo sadjarji težave pri zaščiti pred boleznimi in škodljivci. Zaradi naše majhnosti prihaja do zamud pri registraciji ﬁtofarmacevtskih sredstev, ki so registrirani v EU, mi pa jih žal ne moremo uporabljati v integrirani pridelavi, kar vpliva na konkurenčnost naših proizvodov na trgu.« Omeni tudi veliko nepovezanost sadjarjev pri prodaji in skupnem nastopanju na trgu, vendar, kot pravi, je to je »izvirni greh« vseh slovenskih proizvajalcev. Priložnost zadruge vidi predvsem v ponudbi novih artiklov, ki izvirajo iz sadja ali vrtnin, ki bodo imeli višjo dodano vrednost in prepoznavnost na trgu. Zadruga je že leta 1958 začela z odkupom kmetijskih zemljišč in zasadila 131 ha sodobnih nasadov. Zaradi družbenih sprememb se je zemljiška struktura skozi čas spreminjala. Zadruga je danes lastnica 100 ha kmetijskih površin. Slabo polovico teh zemljišč imajo v zakupu člani zadruge, zadruga pa obdeluje okoli 55 ha lastnih kmetijskih površin. Prevladuje proizvodnja plantažnih jabolk, za popestritev prodajnega sorti menta je posajen še manjši nasad češenj. Poleg sadja ima zadruga še proizvodnjo zelja in repe, nekaj površin pa je namenjenih pridelavi žit in koruze. B. J. in J. S. 12 PRAZNIK ČEŠENJ V GORIŠKIH BRDIH tedne. V zadnjih letih opažamo večje zanimanje za sajenje večjih češnjevih nasadov (0,5 ha in več). Od starih sort so se za tržno pridelavo ohranile le najboljše, najzanimivejša je sorta karnjevka, ki je primerna za nadaljnjo predelavo (vlaganje, marmelade, sušenje). Letošnji letnik je glede na vse vremenske neprilike zadovoljiv. Če vas pot zanese v Goriška Brda, boste za češnje odšteli od 3 do 4 evre za kilogram. Odkup češenj je organiziran v okviru podjetja Polavi logistika, ki ob večjem odkupu opravlja svojo dejavnost v prostorih Vinske kleti Goriška Brda. ČEŠNJE V GORIŠKIH BRDIH Briška češnja ima dolgo tradicijo. Tržna pridelava in prodaja sta se začeli po letu 1866 z zgraditvijo železniške povezave Gradec–Trst in Gorica. Že takrat so manjši češnjevi nasadi in posamična drevesa prinašali prvi dohodek briškim kmetijam. Na svetovalni službi ocenjujejo, da je trenutno na področju Goriških Brd posajenih 160 ha češnjevih nasadov, ki v večini predstavljajo dopolnilno dejavnost vinogradniškim kmetijam. Sortiment je zelo širok in zajema vse češnjeve PRAZNIK ČEŠENJ V GORIŠKIH BRDIH V začetku junija se bo v Goriških Brdih odvijala vrsta prireditev, povezana s praznikom češenj. Prvi vikend v juniju bo v soboto, 2. junija 2012, potekal tradicionalni kolesarski maraton češenj, športna prireditev Vinske kleti »Goriška Brda«. V nedeljo, 3. junija 2012, pa bodo pripravili dan odprtih vrat vinskih kleti v Goriških Brdih in v organizaciji Planinskega društva Brda pohod po briških gričih in dolinah, skozi briške vasi, mimo naravnih in kulturnih znamenitosti. Pohod so poimenovali Pohod od češnje do češnje in vodi po eni od poti češnjevega cveta. Vikend pozneje, od 8. do 10. junija 2012, je v celoti namenjen največjemu Prazniku češenj v Goriških Brdih, kjer se bo zvrstila vrsta prireditev, od izbora kraljice češenj, tradicionalne briške poroke, povorke in seveda češnjevih zabav. Več si lahko ogledate na www.praznik-cesenj.com in www.klet-brda.si. 13 Fotograﬁja arhiv Vinska klet »Goriška Brda« Irena Benedetič, Vinska klet »Goriška Brda« STROKOVNJAK SVETUJE Foto: arhiv DBS FINANČNI NASVETI PRAVNI NASVETI Janez Ferbar, samostojni upravljavec premoženja pri Deželni banki Slovenije Manca Peterlin, pravnica REKLAMACIJA BLAGA S STVARNO NAPAKO KAM VLAGATI V OBDOBJU GOSPODARSKE KRIZE Večkrat se nam zgodi, da kupimo stvar, ki ima stvarno napako – bodisi že ob nakupu (pa je nismo takoj opazili) ali pa se nam kupljena stvar pokvari kmalu po nakupu. Zakon o varstvu potrošnikov nam daje možnost, da v dveh mesecih po tem, ko smo opazili napako, o tem obvestimo prodajalca. V obvestilu moramo opisati napako in prodajalcu omogočiti, da stvar pregleda. Prodajalec odgovarja za napako dve leti po nakupu oziroma eno leto, če smo kupili rabljeno stvar. Potrošnik, ki je pravilno obvestil prodajalca o napaki, lahko od prodajalca zahteva, da odpravi napako na blagu ali da vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako ali da blago z napako zamenja z novim brezhibnim blagom ali da vrne plačani znesek. Pomembno je vedeti, da je odločitev, kaj od prodajalca želimo, povsem naša in nam ni treba sprejeti dobropisa ali zamenjave blaga, kar nam največkrat v zameno ponujajo trgovci. Evropsko gospodarstvo prehaja v recesijo, čemur sledijo spremenjeni načini vlaganja kapitala. Vlaganje v delnice gospodarskih družb je zaradi nenehno spreminjajočih se tržnih razmer zelo tvegano. Zdi se, da prihaja pravi čas za naložbe v nepremičnine, predvsem v kmetijska zemljišča. Tem so, tako kot drugim nepremičninam, cene v zadnjih letih precej upadle, hkrati pa cene hrane vztrajno naraščajo. V skladu z navedenim nekateri strokovnjaki svetujejo, da premoženja ne hranite v vrednostnih papirjih ali gotovini. Najprimernejše naložbe so naložbe v kmetijska zemljišča, za večjo likvidnost so primerne tudi naložbe v plemenite kovine. V banki zato ponujamo ugodne kredite za nakup kmetijskih zemljišč z ročnostjo do 30 let, junija pa bo v prodaji nova izdaja zbirateljskih kovancev (tudi zlatnikov in srebrnikov) »100-letnica osvojitve prve olimpijske medalje«, ki jih izdaja Republika Slovenija in so na voljo le v poslovalnicah Deželne banke Slovenije. KAJ JE NEZGODNO ZAVAROVANJE? Nezgodno zavarovanje je oblika zavarovanja, pri kateri zavarovana oseba oziroma tretja oseba, ki jo je določila zavarovana oseba, prejme vnaprej določeno zavarovalno vsoto, če pri zavarovani osebi pride do nastopa dogodka nezgodne smrti, trajne invalidnosti ali poškodbe. Višina zavarovalne premije je odvisna od izbrane višine zavarovalne vsote, dejavnosti, za katero se želimo zavarovati (nezgodno zavarovanje pri delu, nezgodno zavarovanje na potovanju, nezgodno zavarovanje pri prostočasni dejavnosti, na primer pri športu itd.), izbranih nevarnosti, za katere se želi zavarovati zavarovana oseba, časa trajanja zavarovanja in drugih dejavnikov (na primer tveganosti posameznih aktivnosti, s katerimi se ukvarja zavarovana oseba). Nezgodno zavarovanje ne pomeni varčevanja, ampak se plačana zavarovalna premija v celoti nameni za zavarovanje tveganj, povezanih z nastopom zavarovanega dogodka. Zato nezgodno zavarovanje ni alternativa življenjskemu zavarovanju, ampak njegova dopolnitev za zavarovanje pred tveganji, ki jih življenjsko zavarovanje ne zajema. A. G. 14 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO SADJARSTVO V SLOVENIJI Slovenija je v šolskem letu 2009/2010 uvedla promocijski ukrep EU: Shema šolskega sadja. Shemo izvajajo osnovne šole že tretje leto, rezultati pa so zelo spodbudni: vključene so 3/4 vseh osnovnošolcev, vrednotenje sheme pa je pokazalo že pozitivne kratkoročne rezultate, tako pri povečanju uživanja sadja (in zelenjave) pri otrocih kot pri vedno večji udeležbi slovenskih pridelovalcev v shemi. Cilji sheme so povečati uživanje sadja in zelenjave pri otrocih, izboljšati njihove prehranske navade ter s tem zmanjšati pojav debelosti in bolezni sodobnega časa. V prizadevanju za večjo porabo sadja je treba izkoristiti tudi prednosti lokalnega trga, še posebej, ker bi s tem lahko dosegli, da se potrošnik bolj poistoveti s samo pridelavo, s tem pa se bo povečalo zaupanje v hrano. Prihodnost sadjarstva vidimo tako v globalnem razvoju kot tudi v lokalnem. V ta namen na ministrstvu nadaljujemo z aktivnostmi za oblikovanje strategije, ki bo podlaga za pripravo operativnih programov in vsebin ukrepov na tem področju. Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje se zavedamo pomembne vloge sadjarstva kot intenzivne kmetijske panoge, ki se v Sloveniji izvaja na 8.900 ha sadovnjakov, intenzivna pridelava pa poteka na dobrih 4.000 ha. Naravne danosti omogočajo pridelavo raznovrstnega sadja, vendar vodilno sadno vrsto še vedno predstavljajo jabolka. V zadnjih letih so se ekonomske razmere pridelave sadja sicer izboljšale, vendar prve ocene modelnih izračunov kažejo, da so se ekonomske razmere v preteklem letu poslabšale. Rast stroškov v sadjarstvu je bila zmerna, na višino stroškov pridelave so najbolj vplivali višji stroški naprave sadovnjakov, stroški zavarovanja ter stroški domačega ročnega in strojnega dela. Opažamo tudi večje zanimanje za obnovo sadovnjakov, tudi pridelovalci so do sedaj dobro izkoristili sredstva javnih razpisov za nakup protitočnih mrež, slabo pa so koristili sredstva za nakup specialne mehanizacije. V juniju 2012 bo predvidoma objavljen javni razpis za rastlinsko pridelavo, ki vključuje tudi sadjarstvo, v razpis bo vključena tudi specializirana mehanizacija za delo v sadovnjaku. Besedilo in fotograﬁja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje LESENO BIVALNO OKOLJE PODALJŠUJE ŽIVLJENJE Foto: foto Kajndol Dolgo se je bil boj med »betonskimi« gradbeniki in med onimi, ki so želeli prikazati prednosti lesa. Več ali manj so oboji nastopali z nekimi neoprijemljivimi argumenti, osebnimi občutki in nedokazanimi izkustvi. Lesni grozd (Holzcluster Steiermark) v sosednji Avstriji ni vedel, kako naj se loti močnega »betonskega« lobija in prepriča javnost o prednostih lesa. V letih 2008 in 2009 pa je izvedel raziskavo, ki je dala dokaze, izražene v dejstvih in številkah, ki niso nikogar pustile ravnodušnega. Izbrali so štiri razrede na neki šoli in dva razreda opremili s pohištvom in lesenimi oblogami iz nebarvanega lesa. Poleti so učencem merili srčni utrip in parameter živca vagusa, ki varuje srce pred preobremenitvijo, ter izvajali meritve tudi vse šolsko leto. Rezultati so pokazali, da nam les s svojimi lastnostmi neposredno podaljšuje življenje. Učenci iz »lesenih« razredov so imeli 8.600 udarcev srca dnevno manj (do 10 % manj od »betonskih« sošolcev), še večje razlike so bile v stanju živca vagusa, poleg tega pa so v »lesenem« razredu beležili boljšo koncentracijo, večjo pripravljenost za učenje, manj agresije, doma pa boljše spanje. Pri dekletih so bili ti vplivi bolj izraženi kot pri fantih. Vse to so dosegli samo z opremo iz lesa in rezultati bi bili verjetno še boljši v stavbah, ki so v celoti iz lesa. Morda je tudi v lesenih stavbah razlog, da so Skandinavci na splošno mirnejši, manj agresivni? Damjan Oražem, ZGS Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več. 15 ZDRAVJE IN PROSTI ČAS PARTNERSTVO IN DRUŽINA SADJE Z izrazom sadje zajamemo skupino živil, ki predstavlja za človeka užitne plodove različnih dreves in grmov. Večina sadežev nastane iz cvetov večletnih skupin in ima velik delež sadnega sladkorja. Ravno velik delež sladkorja v Ko otrok zabrede v težave sadežu tudi loči sadje od drugih plodov, ki prav tako nastanejo iz cvetov Starši navadno takoj vidimo, kaj je rastlin, kot so paradižnik, paprika, kumare in buče. Meja med sadjem in otrok naredil narobe, kaj je naredil zelenjavo je torej manj ostra, kot si mislimo. neumno, kaj je naredil slabo. Seveda mu to v veliki naglici hitimo povedati. Hranilna vrednost sadja Ponavadi dodamo zraven še lastna Ker pa naše telo zanima predvsem hranilna vrednost živil, je za vključitev v čustva, kot sta jeza in sram. Otrok naš jedilnik pomembno predvsem to, kakšna hranila najdemo v posameznih vsega tega ne razume in ne zmore sadežih. V sadju je največ vode: tudi do 95 % sadeža je lahko sama voda. nositi. Kaj je razlog? Da je otrok nekaj Od 5–20 % sadežev predstavljajo sladkorji, predvsem fruktoza in glukoza. naredil, kot je naredil, je imel v sebi V sadju so tudi sadne kisline, nekaj aminokislin. Ob tem velja pripomniti, neko posebno logiko razmišljanja. da je vsebnost aminokislin tako nizka, da sadje tudi v velikih količinah Navadno »slabih in neumnih« stvari ne predstavlja zanemarljiv vir aminokislin za telo. Poleg sladkorjev in vode se delamo zanalašč. Prav tako ne delamo največja hranilna vrednost sadja skriva v mikrohranilih. V sadju najdemo zanalašč stvari narobe. Za otroka je številna mikrohranila: od vitaminov do antioksidantov. Zaradi različnega nekaj, kar ni naredil dobro, lahko spektra mikrohranil, ki ga ponuja sadje, je zato smiselno, da različne vrste izkušnja, ki je izjemna za njegovo življenje, kadar mi ostanemo odrasli in sadja kombiniramo. s pogovorom uspemo otroka pripeljati Pomen sadja za zdravje do spoznanja, ki ga lahko začuti sam. Sadje prispeva na naš jedilnik številna mikrohranila, ki podpirajo številne In si zna sam odgovoriti na vprašanja, presnovne procese v telesu. Zato je priporočljivo, da ga uživamo kot del kje ga je polomil, kaj bi lahko storil drugače, kako se bo naslednjič lotil vsakodnevne prehrane. Uživanje samega sadja ali celo samo posamezne stvari. In seveda, kako bo storjeno vrste sadežev pa na telo nima posebnega zdravilnega učinka. Pomeni le obliko vnosa vode, sladkorjev in posameznih mikrohranil, ob tem pa je telo napako popravil. Tukaj govorimo o osiromašeno za druga, prav tako nujna hranila za normalno delovanje. Gre posledicah in ne o kazni. Kar je morda torej za enostransko prehrano, ob kateri telo ponavadi strada, predvsem dobra tema za naslednjič. Izkušnje – beljakovinsko. To zlasti škodi bolnikom in drugim rizičnim skupinam prebi- tudi neprijetne – so lahko dragocen vzgojni pripomoček, ki nam pomaga valstva (otroci, starostniki) in ga nikakor ne očiščuje! otroka učiti odgovornosti. Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal IZ ZAKLADNICE NARAVE  ČEŠNJE Češnje nas razveselijo zgodaj pomladi s čudovito belo cvetočo krošnjo, čez dva meseca z obiljem vabljivih rdečih plodov in jeseni z živopisano krošnjo. Češnje naznanjajo začetek poletja in so poleg jagod včasih predstavljale prvi pridelek oziroma sadež, ko so zaloge žit in druge hrane že pošle. Češnje (Prunus avium) so v ljudski medicini nepogrešljive. Zdravilne učinkovine vsebujejo predvsem sadeži in peclji. Češnje so zdravilo za mnogo težav in delujejo poživljajoče na organizem. Zato je priporočljivo, da v sezoni pojemo čim več svežih in po možnosti ekološko pridelanih češenj. Vsebujejo okrog 15 odstotkov sladkorja, vitamine A, C in B-skupine in pomembne minerale, kot so kalij, kalcij, magnezij, fosfor, silicij, železo in cink. V nekaterih študijah so ugotovili, da češnje zmanjšujejo tveganje za nastanek raka. Spodbujajo delovanje ledvic ter izločanje vode in toksinov iz telesa, uravnavajo tudi raven krvnega sladkorja, blažijo revmatična obolenja sklepov, lajšajo težave z žolčem in znižujejo raven holesterola, gradijo vezna tkiva ter krepijo živčevje in imunski sistem. Češnje vsebujejo blago naravno razkužilo, zato blažilno delujejo na vnetja v telesu in preprečujejo nastanek parodontoze. Češnje osvežujejo notranje organe ter blagodejno vplivajo na celoten prebavni sistem in kožo. Čaj iz češnjevih pecljev izboljšuje delovanje ledvic. Besedilo in fotograﬁja Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 16 PREDSTAVLJAMO KMETIJSKA ZADRUGA VIPAVA  V SLUŽBI VIPAVSKEGA KMETA ŽE 118 LET Leta 1894 je bila v Vipavi ustanovljena prva vinogradniška zadruga na slovenskih tleh. Matija Vertovec, rojen v Šmarjah na Vipavskem, je v »Vinoreji za Slovence« Zgornjo Vipavsko dolino uvrstil med območja z najboljšo vinogradniško lego v Sloveniji. Kmetijska zadruga Vipava, ki nadaljuje to častitljivo tradicijo, je lastnica Vipave 1894 (Agroinda), druge največje slovenske vinske kleti, in Mlekarne Vipava. Prav tako ima v večinski lasti Hranilnico in posojilnico Vipava. »S 655 člani sodi KZ Vipava med največje zadruge v Sloveniji, koordiniramo pa odkup grozdja, breskev in mleka. Vinska klet Vipava 1894 od naših kmetov odkupi okoli 5.000.000 kg grozdja letno. Pod njeno okrilje sodijo tudi Biljenski griči, največji in najslikovitejši vinograd v Sloveniji, ki obsega 240 ha in je trenutno v procesu obnove,« o zadrugi pripoveduje Boris Bajc, direktor Kmetijske zadruge Vipava. Mlekarna Vipava, ki že več kot 100 let neguje tradicijo mlekarstva, je najprepoznavnejša po izdelkih, kot so Nanoški sir, Vipavske skute, kislo mleko in jogurti. Vipavski živinorejci Mlekarni Vipava letno prodajo okrog 1.800.000 litrov mleka, ki je zaradi ugodnega podnebja in sestave tal zelo kakovostno. Na področju sadjarstva Kmetijska zadruga Vipava sodeluje predvsem s Fructalom, ki na letni ravni odkupi 2.000.000 kg breskev. »Načrtov za prihodnost je veliko. Odlično sodelujemo s Fructalom in pred kratkim smo začrtali ambiciozen projekt zasaditve večjih površin hrušk in začetek obsežnejše pridelave jagod, saj Fructal zanima dolgoročen odkup tega sadja. Glavni izziv je zagotovo poslovna sanacija Vipave 1894, od katere je odvisna kmetijska pridelava v dolini. Decembra 2011 je občni zbor KZ Vipava izvolil nov upravni odbor in potrdil njegovo strategijo, ki vključuje prestrukturiranje lastniških deležev zadruge in dokapitalizacijo Vipave 1894,« o načrtih pravi Aleš Kosovel, predsednik Kmetijske zadruge Vipava. Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. 쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿쏿 IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek: ............................................................................................................................................... Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: .......................................................... Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: .......................................................................................................................................... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ...................................... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. RAZVEDRILO ZANIMIVOSTI IN PROSTI ČAS KRIŽANKA NEKOČ JE BILO … Razglednica iz zbirke Milana Škrabca, poslana iz Radovljice 3. 10. 1904, prikazuje utrinek iz tamkajšnje sadne razstave; na spodnjem robu razglednice piše: »Sadna razstava od znotraj. Pozdrav.« Ste vedeli, da so bila brkinska jabolka in češplje v letih med 1885 in 1890 predstavljena (in nagrajena) na razstavah v Parizu in na Dunaju? In da je Marija Terezija podelila brkinskim jabolkom zlato medaljo za najbolj cenjena jabolka? Sevniško (oziroma Dolenjsko) voščenko pa so, zavito v svilen papir, pošiljali na nemški, angleški in celo avstralski trg! Stanislav Čičerov SESTAVIL: ALEN BUČAR BARAS EVROPSKA DRŽAVA (BRUSELJ) REDAKTOR ☺ HERMAN RIGELNIK ROČICA ŽIVILO PISARNIŠKI DELAVEC, PISAR (slabšalno) PRIPADNIK BUROV V JUŽNI AFRIKI SLOVENSKI PESNIK MERMOLJA SOLI DUŠIKOVE KISLINE ZDRAVILO PROTI MALARIJI 2 RDEČA KRVNIČKA 4 DRUŽINA MAČK 5 PRISTANIŠKO MESTO NA POLJSKEM 3 RICHARD BURTON NAJNIŽJI ROB STREHE 1 9 OČKA, ATEK 7 JAPONSKI REŽISER KUROSAVA GESLO: 10 OSNOVNE VOJAŠKE ENOTE IZ VEČ VODOV PIJANEC IZDELOVALEC TRAKOV CHARLES IVES IVAN NAVRATIL IZRAELSKI GENERAL IN POLITIK RABIN 8 NOŽICA PRI INTEGRIRANEM VEZJU 6 __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Rešitev prejšnje križanke je OLJKARSTVO. ZBIRKA BÜJRAŠTVA, Ižakovci, (Prekmurje) Ižakovci, vas ob Muri, so bili znani po büjraših. Mura je poplavljala bregove, odnašala mline in brode ter ob naraslih vodah iskala nove poti, ki so odnašale obdelovalno zemljo, hiše in ljudi. Zato so se ljudje organizirali in bregove začeli utrjevati, büjrati, ter preprečevati nekontrolirano meandriranje in erodiranje. Največ del na Muri so izvajali v zimskih mesecih, ko je imela reka najnižji vodostaj. Že v srednjem veku so se prebivalci ob Muri sami poskušali braniti pred poplavami z nasipi in prekopi posameznih vijug. Danes gradijo nasipe na najbolj ogroženih odsekih. Delo na Muri še ni končano. Njen tok se še vedno zajeda v neutrjene bregove ter povzroča škodo in poškodbe. V zbirki oziroma na razstavi so razstavljena orodja, ki so jih büjraši potrebovali pri svojem delu: huler (za zabijanje lesenih pilotov), šponar (büjraške klešče), talige, gare (lesena samokolnica), koza (orodje za zabijanje pilotov), modul (leseni modeli). Za ogled zbirke se dogovorite na tel.: Zavod za kulturo in turizem Beltinci, 02/541 35 80. Več informacij na www.beltinci.net; [email protected]. Büjraška orodja v Brežni hiši na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Foto: Pomurski muzej Murska Sobota. UREJENA OBALA Za SED pripravila: Jelka Pšajd 18 S KOLESOM PO DEŽELI TERMALNIH IN MINERALNIH VRELCEV Skozi mesto treh src, čez širne vinograde in sadovnjake ter mimo najpriljubljenejše izletniške točke v Radgonsko-Kapelskih goricah, kjer se na 312 metrih nadmorske višine sončnim žarkom predaja župnijska cerkev sv. Magdalene na Kapelskem Vrhu, se vije 23,6 km dolga kolesarska pot z nazivom Pot traminca. Trasa kolesarske poti je speljana po obstoječi infrastrukturi in povezuje tri občine – Radenci, Križevci in Sv. Jurij ob Ščavnici. Izhodiščni položaj poti predstavljajo Terme zdravilišče Radenci. Več o kolesarski poti na http://hiking-biking.net/pot-dobre-kapljice.aspx. Foto: Arhiv CZR, avtor Zlatko Mesarić, CZR OGLASI MALI OGLASI Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si. AKTUALNE CENE OBRESTNE MERE ZA OBROČNO VARČEVANJE ZA OBČANE za obdobje od 7. do 13. maj 2012 v EUR €/kg Mleko 0,35 0,34 0,33 0,32 0,31 0,30 0,29 0,28 0,27 0,26 0,25 0,24 Obročno varčevanje: nad 180 dni nad 1 leto nad 2 leti nad 3 leta nad 4 leta do 10 let 0,31 Nespremenljiva obrestna mera 2,85 % 3,65 % 4,25 % 4,50 % 4,65 % Najnižji obrok znaša 20 EUR. jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec €/kg k.t. Mlado pitano govedo, razred R3 3,80 3,70 3,60 3,50 3,40 3,30 3,20 3,10 3,00 2,90 2,80 3,60 15. SL 1 SLOVENSKO OVEN NSK KO SR SREČANJE REČANJJE EL LJUBITELJEV JUB BITEL LJE JEV SSTARE TARE K ETI KM TIJJSKE E TEH HNIKE E IN SSTARODOBNIH TAR RO ODOBNIH N VOZIL VOZIL L KMETIJSKE TEHNIKE Jable Jab ble e (Loka ((L Loka a pri pri Mengu) Men ng gu)) 1 5 9 13 17 21 25 29 teden 33 37 41 45 9.. ju 9 junij unijj 2012 20 012 ob 11.. urii 49 €/kg k.t. Prašiči, razred E 1,70 1,65 1,60 1,55 1,50 1,45 1,40 1,35 1,30 1,25 1,20 1,15 1,59 1 5 9 13 17 21 25 29 teden 33 37 41 45 49 Traktor T raktor FENDT FE ENDT - G 25 s pogonom poogonom na na lesni lesni pplin, lin, letnik letnik 1943 1943;; akril: akril: Dušan Dušan JJejčič ejjčič 2011 53 Za udeležence udelležence s starodobnimi starod dobnim mi vozili vo ozili je j predvidena predv videna p pr omoc ciijs j ka v ožn nja j po o bližn njji ok kolici o promocijska vožnja bližnji okolici a gostinske gostinsske sstoritve toriitv ve in z zaba avni v p pr ogram m (s kup u ina Dor ri) je pos skr rbl bljjen no Za zabavni program (skupina Dori) poskrbljeno Pšenica Vabljeni! V abljen j ni! i 3,40 Organizator: O Or ganizator: DR RUŠT U VO KMETIJSKE E TEHNIKE E SL OVENIJE V E SEK E, KCIJ C A LJUBITELJE EV SSTARE TA ARE K KMETIJSKE TEHNIKE DRUŠTVO SLOVENIJE, SEKCIJA LJUBITELJEV 3,10 2,80 €/kg 2,50 GENERALNI GEN NERALNI POKROVITELJ PO OKROVITEL V LJ SREČANJA SREČANJJA 2,20 2,20 1,90 1,60 1,30 Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva in podeželja 1,00 1 5 9 13 2010 17 21 25 29 teden 33 2011 37 41 45 49 53 2012 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam na volitvah zaupali svoj glas. Potrudili se bomo vaše zaupanje graditi z delom naših predstavnikov v organih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen. Svoje predloge pošljite na elektronski naslov [email protected]. Prijetno branje vam želimo! 19