Poslovodno računovodstvo - Tax-Fin-Lex

KAPITALSKA NEUSTREZNOST – RAKAVA RANA BLAGOVNIH
PRODUCENTOV
FINANČNE POSLEDICE STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA ZAVODA V
DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
FINANČNI VZVOD
TRANSNATIONAL DETECTION OF VAT FRAUDS
PRO IN CONTRA PREPOVEDI PRORAČUNSKEGA ZADOLŽEVANJA, KI GA
PREDVIDEVA »ZLATO FISKALNO PRAVILO«
POMEN NEKATERIH KATEGORIJ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA V KRIZNIH
RAZMERAH (GLOSA)
12
34
Letnik 5 • Številka 1 • Marec 2012 • ISSN 1855 – 4032 • UDK 657
Poslovodno računovodstvo
PRVA IZVEDBA IZOBRAŽEVANJA ZA PRIDOBITEV NAZIVA
CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA
Poslovodno računovodstvo, revija o poslovodnem računovodstvu, št. 1/2012, Letnik 5
Marec 2012
Revija izhaja: marca, junija, septembra in decembra
Glavni in odgovorni urednik: doc.dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij; CPR; Abc revizija, d.o.o. Ljubljana in Visoka
šola za računovodstvo, Ljubljana
Uredniški svet:
Predsednik:
doc.dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, CPR, Visoka šola za računovodstvo Ljubljana
Člani:
prof. ddr. Neven Borak, Univerza v Ljubljani
dr. Vida Mayr, odvetniška pisarna Mayr & Pavlovič, d.o.o. Ptuj; odvetnica specialistka gospodarskega prava
prof. dr. Marko Hočevar, Ekonomska fakulteta Ljubljana
prof. dr. Gordana Ivankovič, Turistica - Fakulteta za turizem Portorož, Univerza na Primorskem
Srdan Tovornik, Nova Gorica
Aleš Hauc, Pošta Slovenije d.d.
Tibor Šimonka, Slovenska industrija jekla Ljubljana
prof.dr. Hans Ferk, podjetniški svetovalec, München, Nemčija
Ben Marr, Msc, CIMA, Buckinghamshire, Velika Britanija
Izdajatelj: Visoka šola za računovodstvo, Stegne 21c, Ljubljana
Založnik: ABC revizija, d.o.o. Dunajska 101, Ljubljana
Oblikovanje in jezikovni pregled: Svetovanje in izobraževanje Mayr, d.o.o., Stegne, 21c Ljubljana
Navodila piscem prispevkov
1. Prispevke pošljite v elektronski obliki (Word for Windows) na naslov [email protected]
2. Tehnični napotki:

na začetku vsakega prispevka mora biti zapisano ime in priimek avtorja, naslov prispevka, akademski in strokovni naziv avtorja,
naziv njegovega delovnega mesta, naziv pravne osebe, pri kateri avtor dela, in njegov domači naslov;

obseg prispevka je omejen na eno avtorsko polo. Uporabi se Times New Roman, 10pt, Obojestransko, Razmik vrstic: Enojno,
Presledek Pred: Samodejno, Po: Samodejno, Obravnava osamljenih vrstic, Slog: Hitri slogfont; velikost strani je B5. Naslovi se
začno z– nivojem 2. Prispevku je obvezno dodati povzetek v slovenskem in tujem jeziku ter ključne besede v slovenskem in
tujem jeziku. Seznam literature je urejen po abecednem redu priimkov avtorjev (če avtorja ni, se upošteva naslov dela) –
citiranje po standardu APA (vzorec lahko dobite po e-pošti).

Pisec je odgovoren za svoje navedbe in vse morebitne kršitve avtorskih pravic.

Krajšave (izjema: str.) v besedilu niso dovoljene.

Uporaba narekovajev: dvojni narekovaji za dobesedne navedke, enojni narekovaji (') za različne poudarke.

Pri zapisu datumov je treba izpisovati mesec (4. april 1983)
3. Prispevki, uvrščeni v poglavje EMPIRIČNE RAZISKAVE, IN PRISPEVKI K RAZVOJU POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA se strokovno
recenzirajo. Uporablja se anonimni recenzentski postopek (brez navajanja recenzenta in institucije). Recenzent lahko brez avtorjevega
dovoljenja prispevek dopolni terminološko in stilistično. Vsebinske spremembe mora odobriti avtor. Pisec mora upoštevati recenzentove
pripombe, preden ponovno odda besedilo.
4. Z besedilom je treba poslati tudi službeni ali zasebni naslov, telefonsko številko, elektronski naslov, številko transakcijske računa, naziv in
naslov banke, davčno številko, sliko in EMŠO.
5. Prispevki se ne vračajo.
KAPITALSKA NEUSTREZNOST – RAKAVA RANA BLAGOVNIH
PRODUCENTOV
FINANČNE POSLEDICE STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA ZAVODA
V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
FINANČNI VZVOD
TRANSNATIONAL DETECTION OF VAT FRAUDS
PRO IN CONTRA PREPOVEDI PRORAČUNSKEGA ZADOLŽEVANJA,
KI GA PREDVIDEVA »ZLATO FISKALNO PRAVILO«
POMEN NEKATERIH KATEGORIJ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA V
KRIZNIH RAZMERAH (GLOSA)
Ljubljana, marec 2012
1
Poslovodno računovodstvo 1/2012
PRVA IZVEDBA IZOBRAŽEVANJA ZA PRIDOBITEV NAZIVA
CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA
KAZALO VSEBINE
DR. BRANKO MAYR
PRVA IZVEDBA IZOBRAŽEVANJA ZA PRIDOBITEV NAZIVA
CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA ......................................... 7
MAG. VLADIMIR BUKVIČ
KAPITALSKA NEUSTREZNOST – RAKAVA RANA BLAGOVNIH
PRODUCENTOV .................................................................................................. 9
1. UVOD ............................................................................................................. 10
2. OPREDELITEV POJMA KAPITALSKA NEUSTREZNOST IN TEORETIČNA IZHODIŠČA
ZA IZBOLJŠANJE KAPITALSKE STRUKTURE ......................................................... 11
Kapitalska neustreznost – nova paradigma v realnem sektorju .................... 11
Učinek finančnega vzvoda na vrednost podjetja ........................................... 12
Izdaja novih delnic – ali je lahko negativen signal za portfeljske vlagatelje?
...................................................................................................................... 13
Še nekaj drugih teorij o izboljšanju kapitalske strukture .............................. 16
Optimalna kapitalska struktura in investicijske priložnosti .......................... 17
3. GENEZA NASTANKA KAPITALSKE NEUSTREZNOSTI IN ORIS POSLEDIC
KAPITALSKE NEUSTREZNOSTI ZA TEKOČE IN PRIHODNJE POSLOVANJE
GOSPODARSKIH SUBJEKTOV ............................................................................... 18
4. REKAPITALIZACIJA KOT EDEN IZMED NAJUČINKOVITEJŠIH UKREPOV ZA
IZBOLJŠANJE KAPITALSKE STRUKTURE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV .................. 19
Povečanje osnovnega kapitala – imperativ za razvojno podjetje .................. 19
Strateški in portfeljski investitorji in njihov vzorec obnašanja po finančni
krizi ............................................................................................................... 21
Rekapitalizacija delniške družbe X – hipotetični primer ............................... 23
Premija in pravica vpisa in pravica dodelitve .............................................. 25
5. SKLEP ............................................................................................................ 27
DR. BOJAN TIČAR
FINANČNE POSLEDICE STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA ZAVODA V
DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO ...................................................30
1. UVOD ............................................................................................................. 31
2. PREOBLIKOVANJE JAVNEGA ZAVODA V D.O.O. PO PRAVILIH ZAKONODAJE O
GOSPODARSKIH DRUŽBAH .................................................................................. 31
3. FINANČNE POSLEDICE PREOBLIKOVANJA ZAVODA V D.O.O. ZA USTANOVITELJE
ZAVODA ............................................................................................................. 33
4. VSEBINSKI RAZLOGI ZA PREOBLIKOVANJE NEKATERIH JAVNIH ZAVODOV V
D.O.O. ................................................................................................................ 34
5. POSLEDICE PREOBLIKOVANJA JAVNEGA ZAVODA V D.O.O. ZA ZAPOSLENE..... 35
2
DR. ŽIVKO BERGANT
FINANČNI VZVOD .............................................................................................38
1. UVOD..............................................................................................................39
2. OSNOVNA OPREDELITEV FINANČNEGA VZVODA .............................................39
3. KAZALNIKI PRISOTNOSTI FINANČNEGA VZVODA .............................................41
4. STATIČNI PRISTOP K MERJENJU FINANČNEGA VZVODA....................................43
5. DINAMIČNI PRISTOP K MERJENJU FINANČNEGA VZVODA.................................49
6. ZDRUŽITEV STATIČNEGA IN DINAMIČNEGA VIDIKA FINANČNEGA VZVODA .....51
7. TOČKA NEOBČUTLJIVOSTI FINANČNEGA VZVODA ...........................................54
8. FINANČNI VZVOD IN DENARNI TOK .................................................................56
9. FINANČNI VZVOD IN TVEGANJE .......................................................................56
10. FINANČNI VZVOD, INVESTIRANJE IN RAST PODJETJA .....................................58
11. FINANČNI VZVOD IN FINANČNO PRESTRUKTURIRANJE PODJETJA ..................60
12. FINANČNI VZVOD IN VREDNOST PODJETJA ....................................................61
13. FINANČNI VZVOD IN FINANČNA POLITIKA PODJETJA .....................................63
14. PREDNOSTI IN SLABOSTI INFORMACIJ O FINANČNEM VZVODU.......................64
MAG. DARJA BERNIK, DR. BOJAN TIČAR
TRANSNATIONAL DETECTION OF VAT FRAUDS .....................................70
A TRANSNATIONAL MODEL FOR THE DETECTION, INVESTIGATION AND
PREVENTION OF CAROUSEL FRAUD IN THE EUROPEAN UNION ............................71
Introduction and historical background ........................................................71
The Anti-fraud Model .....................................................................................72
CONCLUSION ......................................................................................................76
MAG. BORUT AMBROŽIČ, MAJA DIMITROVSKI, MAG. DEJAN
PETKOVIČ
PRO IN CONTRA PREPOVEDI PRORAČUNSKEGA ZADOLŽEVANJA, KI
GA PREDVIDEVA »ZLATO FISKALNO PRAVILO« ......................................79
1. ZGODOVINA JAVNIH FINANC ...........................................................................81
1.1. Pojem javnih financ in javnega sektorja .................................................81
1.2 Zdrave javne finance ................................................................................84
2. EVROOBMOČJE ...............................................................................................85
3. PRAVILO O URAVNOTEŽENEM DRŽAVNEM PRORAČUNU ..................................86
3.1 Konsolidacija javnih financ .....................................................................86
4. TEMELJI ZA UVEDBO ZLATEGA FINANČNEGA PRAVILA....................................87
4.1 Pojem zlatega fiskalnega pravila .............................................................88
5. ZGODOVINA SPREMEMB SLOVENSKE USTAVE .................................................88
6. PREDSTAVITEV NEKATERIH UREDITEV OMEJITVE ZADOLŽEVANJA .................90
7. ZAKLJUČEK.....................................................................................................91
DR. ŽIVKO BERGANT
POMEN NEKATERIH KATEGORIJ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA V
KRIZNIH RAZMERAH (GLOSA) ......................................................................94
VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO ...........................................................96
3
INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO PRI VISOKI ŠOLI ZA
RAČUNOVODSTVO ..........................................................................................100
ABECEDA SVETOVANJE, D.O.O. ..................................................................103
ABC – REVIZIJA, D.O.O. .................................................................................105
ABECEDA RAČUNOVODSTVO, D.O.O. .........................................................110
KOLEDAR STROKOVNIH SEMINARJEV IN IZOBRAŽEVANJE ZA
PRIDOBITEV CERTIFIKATOV ......................................................................111
CPR – CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA ..........................116
REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH RAČUNOVODIJ (CPR) .125
CIMA ...................................................................................................................126
CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB ...................................................................130
SVETOVANJA ...................................................................................................131
ZALOŽBA IPR ...................................................................................................132
VPISNI LIST ZA ČLANSTVO V .......................................................................143
2. KONFERENCA O NOTRANJEM POROČANJU...............................................145
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
4
Spoštovane kolegice, kolegi!
Čas hitro teče, malo pa je novega. Še vedno se soočamo z gospodarsko krizo. Sicer pa
je to že dolgočasna tema, ki jo ponavljamo v nekaj številkah revije Poslovodno
računovodstvo. Opozarjali smo, da ukrepi ekonomske politike niso ustrezni. Žal smo
imeli prav. Upamo, da bodo ukrepi nove vlade učinkovitejši. Želimo si, da jih ne bi
prevevalo le varčevanje, s katerim se, v delu, ki ukinja stroške, ki niso povezani z
ustvarjanjem dodane vrednosti, strinjamo. Treba je oblikovati ekonomske politike, ki
bodo omogočale razvoj in predvsem odpravile bančni krč.
Obupani smo zaradi nedelovanja bančnega sistema. Razlagate, da imate delo, ki pa ga
ne morete sami financirati, kreditov pa ne dobite. Kot veste, smo rast in s tem tudi
standard, ki ga uživamo, financirali s tujimi viri financiranja, s krediti s katerimi so nas
tako rekoč »posiljevali« naši vrli bankirji. Sedaj pa, bankirji, pa tudi Banka Slovenije,
pravijo, konec je, denarja več ne damo. Pravijo, da moramo dokapitalizirati svoje
družbe in jim tako omogočiti poslovanje. Sočasno pa terjajo, da, kot država
dokapitaliziramo državne banke. Sprašujemo se, kje živijo ti naši vrli bankirji.
Kje naj dobimo denar, s katerim bi dokapitalizirali naša podjetja. Doma ga ni. Iskanje
vlagateljev v tujini pa je jalov posel. V tej številki lahko preberete strokovne razprave
naših članov o kapitalski ustreznosti in stroških njene zagotovitve. Videli boste, da to
ni enostavno in brez nevarnosti.
V oteženih gospodarskih razmerah imamo revizorji posebno poslanstvo. Prepričan
sem, da lahko naša neodvisna in strokovna mnenja pripomorejo h kredibilnosti našega
ekonomskega okolja. Žal smo bili v preteklih letih priča poslovnega poročanja po
načelu, da naj poslovna poročila prikažejo takšno sliko, kot si jo želi uprava
gospodarskih družb. Pri tem se ne moremo znebiti občutka, da so pri teh početjih
sodelovali tudi revizorji. To ni v redu, saj je stara resnica, da se izgube ne da skriti.
Lahko jo le prikrijemo. Nato pa udari s toliko večjo krutostjo. To se je v številnih
razvpitih primerih tudi zgodilo.
Na Inštitutu za poslovodno računovodstvo smo prepričani, da je treba poročati realno
in pošteno. Le soočenje z realnim stanjem lahko pripomore k oblikovanju kakovostnih
poslovnih odločitev. Kot veste, je med našimi člani veliko revizorjev, ki odločno
nasprotujemo prevarantskemu poročanju. Priporočamo, da ste pri izbiri revizorja
previdni in se zavedate, da prijaznost revizorja v obdobju krize ni dobrodošla.
Priporočamo, da pri izboru revizorja upoštevate strokovnost, poštenost in neodvisnost
revizorja. Le takšen bo koristen in bo prispeval k boljšemu poslovanju.
Izhod iz krize lahko najdemo le sami. Nimamo dovolj denarja, imamo pa znanje. Tega
moramo izpopolnjevati. Udeleženci programa CPR zagotavljajo, da jim naš program ta
znanja daje. Preizkusite ga tudi vi.
Pa še ena novica. S Tax-Fin-Lex d.o.o. smo se dogovorili, da revijo Poslovodno
računovodstvo publicira na spletnih straneh Tax-Fin-Lex d.o.o. Na teh straneh
je dosegljiva več kot 18.000 bralcem.
Branko Mayr
5
6
Dr. Branko Mayr1
PRVA IZVEDBA IZOBRAŽEVANJA ZA PRIDOBITEV NAZIVA CERTIFICIRANI
POSLOVODNI RAČUNOVODJA
Decembra 2012 smo začeli izvajati študijski program za pridobitev naziva certificirani
poslovodni računovodja (CPR).
Komu je program CPR namenjen?
Študijski program je namenjen tistim, ki želijo največ. Strokovne podlage programa so v
svetovno najuglednejših programih CIM in IMA. Po vsebini zagotavlja ekonomska znanja, ki
jih potrebujejo tudi kandidati za opravljanje izpita za stečajnega upravitelja ali sodnega
izvedenca.
Pa še nekaj o certificiranju!
Računovodstvo, še posebej poslovodno računovodstvo, je specifično in terja specifična
znanja. Ta znanja nudijo izobraževalni programi Inštituta za poslovodno računovodstvo pri
Visoki šoli za računovodstvo in visokošolski program računovodstva Visoke šole za
računovodstvo. Skupaj s partnerji iz tujine in domovine omogočamo pridobitev različnih
certifikatov in diplom, ki dokazujejo strokovnost njihovega nosilca.
Certificiranje poslovnih znanj je v svetu uveljavljeno. Certifikati so jamstvo, da zna nosilec
certifikata uresničiti pridobljena znanja v praksi. Prav zaradi tega je poudarek izobraževanja
na praksi. To izobraževanje se izrazito razlikuje od izobraževanja na fakultetah, kjer je
poudarek na teoretičnem usposabljanju. V sodelovanju s partnerji omogočamo pridobitev:


Svetovno najuglednejših strokovnih nazivov (certifikatov, diplom) CIMA in IAB.
Slovenskega CERTIFIKATA POSLOVODNEGA RAČUNOVODJE (CPR)
Kot smo že velikokrat poudarili, je ena najpomembnejših nalog računovodje priprava
predlogov poslovnih odločitev. Ne znamo si predstavljati direktorja, ki pomembne poslovne
odločitve sprejema brez sodelovanja računovodje. Da bodo predlogi poslovnih odločitev
kakovostni, je treba veliko znati. Zato se moramo računovodje stalno izobraževati. Znanja, ki
jih potrebujemo, so praviloma certificirana. S pridobljenimi certifikati dokazujemo strokovno
usposobljenost izvajanja različnih računovodskih del. V razvitih državah so najbolj cenjena
znanja s področja poslovodnega računovodstva.
Visoka šola za računovodstvo je usmerjena v izobraževanje poslovodnih računovodij. Ta
usmeritev je razlog, da je med študenti veliko takih, ki so že diplomirali na kakšni drugi
fakulteti, tudi ekonomski, in na Visoki šoli za računovodstvo pridobivajo specifična znanja s
področja poslovodnega računovodstva.
Znanja, ki se pridobijo na Visoki šoli za računovodstvo, so v veliki meri usklajena z
izobraževalnimi programi CIMA, CMA in CPR in kot taka zadostna podlaga za pristop k
1
Dr. Branko Mayr je pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji
revizor, stalni sodni izvedenec, docent na Visoki šoli za računovodstvo, certificirani poslovodni
računovodja.
7
izpitu za pridobitev certifikata poslovodnega računovodje (CPR), ki ga je letos jeseni začel
podeljevati Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo. Prve
licence so že podeljene.
Za delo v velikih poslovnih sistemih, v mednarodnih poslovnih sistemih ali za delo v tujini pa
naša licenca certificiranega poslovodnega računovodje (CPR) ne zadostuje. Zato smo skupaj
s partnerji, med njimi tudi z londonskim inštitutom za poslovodno računovodstvo (CIMA),
omogočili pridobitev njihovih nazivov poslovodnega računovodje (CIMA), ki v svetovni
strokovni javnosti veljajo za najuglednejše in najbolj zaželene. Vsekakor postaja certificiranje
tudi v slovenski računovodski stroki največji izziv. Ambiciozni vedo, da jim pridobljeni
certifikat omogoča opravljanje najodgovornejših del v najrazličnejših poslovnih sistemih.
Tako se v svetu za opravljanje del finančnega direktorja, računovodje in pogosto tudi
managerjev obvezno zahteva certificiranje znanj s področja poslovodnega računovodstva
(najpogosteje CIMA ali CMA). V Sloveniji je certificiranje na področju računovodskih
poklicev že uveljavljeno za revizorje, ocenjevalce vrednosti podjetij, davčne svetovalce itd.
Po svetu in pri nas so uveljavljeni številni certifikati, ki dokazujejo ustrezna znanja.
Ključni certifikati na področju poslovnih financ in računovodstva so:
Področje
Po svetu
V Sloveniji
Revizija
AICPA, CPA, CIPFA,
ICAEW, ICAS ...
pooblaščeni revizor, državni
revizorji različnih nazivov
Ocenjevanje vrednosti
podjetij
ASA ...
pooblaščeni ocenjevalec
vrednosti podjetij
Davki
ACCA, CIPFA, ICAS
davčni svetovalec,
preizkušeni davčnik
Finančna analiza
CFA
CPR (CERTIFICIRANI
POSLOVODNI
RAČUNOVODJA)
Finančno računovodstvo
(računovodenje za
zunanje uporabnike)
CIPFA
IAB (več nazivov)
preizkušeni računovodja
Poslovodenje
CIMA, CMA, AICPA ...
CPR (CERTIFICIRANI
POSLOVODNI
RAČUNOVODJA)
Knjigovodstvo
IAB
IAB (več nazivov)
8
Mag. Vladimir Bukvič2
KAPITALSKA NEUSTREZNOST – RAKAVA RANA
BLAGOVNIH PRODUCENTOV
(Capital inadequacy – Cancer Wound of Commodity Producers)
Povzetek
Avtor v svojem prispevku obravnava problem kapitalske neustreznosti gospodarskih
subjektov, ki je zaradi njihovega pretiranega preteklega zadolževanja postal rakava rana in
jim preprečuje nadaljnjo rast. Avtor si postavlja preprosto vprašanje: kako se izvleči iz takega
neugodnega ekonomskega položaja, ki je že marsikaterega blagovnega producenta privedel
do brezizhodnosti? Avtor najprej s povsem teoretičnega vidika poskuša pojasniti pojem
kapitalske neustreznosti oziroma jo z relevantnimi kazalniki ustrezno definirati, da bi lahko
nato v tretjem delu s hipotetičnim primerom na delniški družbi X podkrepil svoje teoretične
opredelitve. V drugem delu obravnava genezo nastanka kapitalske neustreznosti z orisom
njenih posledic na tekoče in prihodnje poslovanje blagovnega producenta, v sklepnem delu
pa razgrne in podrobneje predstavi mogoče ukrepe za izboljšanje njegove kapitalske
strukture. Med njimi podrobneje obravnava rekapitalizacijo večjih blagovnih producentov, ki
lahko zaradi svoje jasno opredeljene vizije, definirane strategije, perspektivnosti proizvodnih
programov in svoje dobre umeščenosti na tržišču ter ne nazadnje zaradi uspešnega
menedžmenta postanejo zanimiva tarča predvsem finančnih investitorjev. Avtor se pri tem
osredini na problem vrednotenja podjetja, na določitev njegove vrednosti (enterprise value)
in na izračun premije in pravice vpisa in dodelitve.
Ključne besede: kapitalska neustreznost, vzvod, rekapitalizacija, vrednost podjetja, premija,
pravica vpisa in dodelitve.
Abstract
The author treats in his paper a problem of the capital inadequacy of the commodity
producers which has become a real cancer wound owing to their excessive borrowing in the
past. The author of this paper poses himself a simple question: how can a commodity
producer drag himself out of this unpleasant economic situation, which has already pushed a
lot of commodity producers into a cleft stick? The author of this paper tries, firstly, to clarify
from a fully theoretical perspective a notion of capital inadequacy, and to define it properly
2
Magister poslovno-organizacijskih znanosti, preizkušeni poslovni finančnik, certificirani poslovodni
računovodja, višji predavatelj za ekonomiko in finance na GEA College Fakulteti za podjetnišvo,
Ljubljana, Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje in Visoki šoli za računovodstvo, Ljubljana,
svetovalec za management consulting (licenca CEGOS). Vodilni ocenjevalec za poslovno odličnost
(EFQM).
9
with the relevant financial ratios, as he can later in the third part support his theoretical thesis
with a hypothetical case of the stock company X. In the second part of the paper, the author
deals with the genesis of the occurrence of capital inadequacy with description of its
consequences and impact on current and future business operations of a commodity producer.
In the last part of his paper, the author lays open and represents more in detail a set of
possible measures for improving its capital structure. Among these measures he pays special
attention to the recapitalization of bigger commodity producers who can become an
interesting target mainly for the financial investors for the sake of their clearly defined vision,
strategy, perceptiveness of their products and because of their good market position, and last
not least owing to their successful management. The author focuses on the problems how to
determine the enterprise value, how to calculate a share premium and a subscription right.
Key words: capital inadequacy, leverage, recapitalization, enterprise value, share premium,
subscription right.
1. UVOD
Blagovni producenti so se po veliki finančni krizi v letih 2008 in 2009 znašli v izjemno
težavnem ekonomskem in finančnem položaju. Mnogi izmed njih, tako mali (SME) kot
veliki, so v času pred krizo beležili nadpovprečno visoke letne rasti. Ta njihova rast, ki je
lahko bila organska ali pa osnovana na novih akvizicijah (nakupih drugih gospodarskih
subjektov), je slonela na razmeroma velikem investiranju. Ker za investiranje ni bilo dovolj
lastnih virov (amortizacije in zadržanega dobička), so se morali blagovni producenti
zadolževati. Izposojeni viri, ki jih je bilo pred finančno krizo na voljo razmeroma veliko, so
bili za blagovne producente lahko dostopni in ceneni ter brez kakovostnih zavarovanj za
finančne upnike. Z investicijami so si blagovni producenti povečali poslovni vzvod, z
zadolževanjem za potrebe investicij pa tudi finančni vzvod. Prav ta dva vzvoda sta jim
pomagala k hitri rasti.
Ko je konec leta 2008 v Evropi nastopila finančna kriza, kmalu za njo pa gospodarska
recesija, so se hitro rastoči blagovni producenti znašli v ekonomskem položaju, ki ga lahko
na kratko opišemo z naslednjimi atributi: krčenje poslov in temu posledično neizkoriščene
proizvodne zmogljivosti ter visoki in nepokriti stalni stroški, razmeroma visoka zadolženost,
temu posledično visoki stroški financiranja ob višanju obrestnih mer in razmeroma nizek
delež lastniškega kapitala v pasivi bilance stanja. Slednje lahko opredelimo s t.i. kapitalsko
neustreznostjo. Prav ta kapitalska neustreznost, s katero je stigmatiziranih veliko naših
gospodarskih subjektov in ki za marsikaterega izmed njih pomeni že rakavo rano v bilančnem
(premoženjskem) tkivu, pa kaže pri upnikih in kupcih na finančno nestabilnost in s tem večjo
tveganost tega gospodarskega subjekta. Tako kot sta oba vzvoda blagovnim producentom
pred krizo pomagala hitro rasti, ''pomagata'' sedaj, zapisano v navednicah, tem istim
blagovnim producentom pospešeno pod gladino, v smeri popolne insolvence.
Postavimo si lahko preprosto vprašanje: kako se izvleči iz takega neugodnega ekonomskega
položaja, ki je že marsikaterega blagovnega producenta pripeljal do brezizhodnega položaja.
V svojem prispevku poskušam najprej s povsem teoretičnega vidika pojasniti pojem
kapitalske neustreznosti oziroma jo z relevantnimi kazalniki ustrezno definirati, da bi lahko
nato v tretjem delu s hipotetičnim primerom na delniški družbi X podkrepil svoje teoretične
opredelitve.
V drugem delu svojega prispevka obravnavam genezo nastanka kapitalske neustreznosti z
orisom njenih posledic za tekoče in prihodnje poslovanje blagovnega producenta.
10
V nadaljevanju predlagam in podrobneje opisujem mogoče ukrepe za izboljšanje kapitalske
strukture blagovnega producenta. Med njimi podrobneje obravnavam t.i. rekapitalizacijo
večjih blagovnih producentov, ki še niso uvrščeni na borzo in ki lahko zaradi svoje jasno
opredeljene vizije, definirane strategije, perspektivnosti proizvodnih programov in svoje
dobre umeščenosti na tržišču ter ne nazadnje zaradi uspešnega menedžmenta postanejo
zanimiva tarča predvsem finančnih investitorjev. Pri tem se osredinim na problem
vrednotenja podjetja, to je na določitev njegove vrednosti (enterprise value), izračun premije
in pravice vpisa in dodelitve.
2. OPREDELITEV POJMA KAPITALSKA NEUSTREZNOST IN
TEORETIČNA IZHODIŠČA ZA IZBOLJŠANJE KAPITALSKE
STRUKTURE
KAPITALSKA NEUSTREZNOST – NOVA PARADIGMA V REALNEM SEKTORJU
Rast prihodkov, ki je bila značilna za številne gospodarske subjekte v obdobju pred finančno
krizo in kasneje recesijo, je terjala povečanje obratnega kapitala, pri čemer naj bi se eksterni
viri financiranja zagotovili v kombinaciji kapitala in dolga. Zmes dolžniških virov in kapitala
se v ekonomski teoriji imenuje kapitalska struktura (Brigham, Ehrhardt 2011, 600). Čeprav se
dejanski obseg dolžniških in lastniških virov v času spreminja, naj bi večina gospodarskih
subjektov poskušala vzdrževati to razmerje na t.i. ciljni kapitalski strukturi. Odločitev
gospodarskega subjekta o kapitalski strukturi obsega njegovo izbiro ciljne kapitalske
strukture, povprečno dospelost njegovih dolgov in specifične vrste tega financiranja. Kot pri
poslovnih odločitvah, bi moralo vodstvo blagovnih producentov sprejemati take odločitve o
kapitalski strukturi, ki bi maksimirale notranjo vrednost podjetja.
Kapitalska struktura ima pomemben vpliv na kazalnik ROE in na tveganje. Kapitalska
struktura se po posameznih gospodarskih vejah precej razlikuje in je odvisna od vrste
dejavnikov. Tako imajo, na primer, farmacevtska podjetja drugačno kapitalsko strukturo kot
letalske družbe. Kapitalska struktura pa je različna tudi znotraj gospodarske veje. Kateri
dejavniki pravzaprav vplivajo nanjo? Da bi odgovorili na to vprašanje, so tako akademiki kot
praktiki razvili številne teorije in te teorije so bile predmet empiričnih testiranj. Moderna
teorija o kapitalski strukturi se je pričela v letu 1958, ko sta profesorja Franco Modigliani in
Merton Miller (1958, 261‒297) objavila svoj znanstveni članek, ki ga lahko štejemo za
najvplivnejši kadar koli napisani finančni prispevek. Njuna študija je slonela na močnih
3
predpostavkah, izmed katerih pa nekatere niso bile realne. Je pa zelo pomembno, da vemo,
pod katerimi pogoji je kapitalska struktura irelevantna. Omenjena avtorja nas seznanjata tudi
s potrebnim, da postane kapitalska struktura relevantna in s tem pomembna za vrednost
podjetja. Študije po začetni teoriji omenjenih avtorjev so gradile na sproščanju (opuščanju)
predpostavk, in sicer zato, da bi novi avtorji razvili realnejšo teorijo o kapitalski strukturi.
Modigliani-Millerjev sklep je enostaven, vendar je njuna ideja, da imata dva portfelja z
3
Avtorja sta svojo teorijo zgradila na naslednjih predpostavkah:

Ne obstajajo stroški posredništva.

Ni davkov.

Ne obstajajo stroški stečaja.

Investitorji si lahko izposojajo sredstva po isti obrestni meri kot podjetja.

Vsi investitorji so enako informirani kot vodstvo podjetja glede prihodnjih investicijskih
priložnosti.

Dolg ne vpliva na EBIT.
11
identičnim denarnim tokom identično vrednost, povsem spremenila celoten finančni svet, saj
je vodila v razvoj opcij in izvedenih finančnih instrumentov.
V letu 1963 sta avtorja objavila svoj drugi prispevek (Modigliani, Miller 1963, 433‒443), v
katerem sta v svoji teoriji opustila predpostavko, da ni podjetniških davkov. Podjetja imajo
možnost upoštevati obresti kot odhodek oziroma izdatek in s tem kot postavko, ki zmanjšuje
davčno osnovo, kar pa ne velja za dividende. Takšno diferencirano obravnavanje obresti je
podjetja spodbudilo, da so v svoji kapitalski strukturi začela povečevati dolg (izposojene
vire). To pomeni, da plačila obresti upnikom zmanjšujejo davke, ki jih podjetja plačujejo
državi in s tem ostane več denarja za investitorje. Ali drugače, zmanjšanje davčne osnove
zaradi obresti ščiti dobiček podjetja pred plačilom davka.
Avtorja sta vpeljala še drugi pomemben način obravnavanja učinka na kapitalsko strukturo.
Vrednost zadolženega podjetja je sicer enaka vrednosti identičnega nezadolženega podjetja in
vrednosti t.i. ''stranskih učinkov''. Ob dani predpostavki sta pokazala, da je sedanja vrednost
davčnega ščita enaka podjetniški davčni stopnji T, pomnoženi z višino dolga. Pri 20-odstotni
davčni stopnji vsaki evro dolga doda približno 20 centov k vrednosti podjetja, kar pripelje do
zaključka, da je optimalna struktura kapitala 100-odstotna na zadolženost podjetja. Avtorja
sta še pokazala, da se strošek kapitala povečuje, ko zadolženost narašča, vendar se ne
4
povečuje tako hitro, kot bi se, če ne bi bilo davkov. To pomeni, da se WACC zmanjšuje s
povečevanjem zadolženosti.
UČINEK FINANČNEGA VZVODA NA VREDNOST PODJETJA
Rezultati študije omenjenih avtorjev so odvisni tudi od predpostavke, da ni stroškov stečaja.
To predpostavko praksa negira. Stečaj podjetja je lahko precej drag. Podjetja v stečaju utrpijo
zelo visoke pravne in računovodske stroške in imajo povrhu še težave obdržati kupce,
dobavitelje in zaposlene. Stečaj pogosto prisili podjetja, da likvidirajo ali prodajo svoja
sredstva za manj, kot bi bila ta vredna, če bi podjetja normalno poslovala naprej. Vedimo, da
lahko povzroči tovrstne težave že samo grožnja o mogočem stečaju. Ključni kadri odhajajo,
dobavitelji prenehajo dobavljati na odprto, kupci iščejo stabilnejše dobavitelje,
posojilodajalci pa zahtevajo višje obrestne mere in vgrajujejo v pogodbe strožje kovenante
(količke), če je na vidiku morebiten stečaj podjetja. Problemi, povezani s stečajem, so še
večji, če ima podjetje v svoji strukturi kapitala pomemben del izposojenih virov.
Stroški, povezani s stečajem, imajo po Ehrhardtu in Brighamu (2011, 613) dve sestavini:
verjetnost finančne stiske in stroške, ki nastanejo, če pride do finančne stiske. Podjetja,
katerih dobički so bolj volatilni, se soočajo z večjo verjetnostjo stečaja in bi se zato morala
manj zadolževati kot tista podjetja, ki so po svoji uspešnosti stabilnejša. To potrjuje tezo, da
bi morala podjetja z visokim poslovnim vzvodom in s tem z večjim poslovnim tveganjem
omejiti svoj finančni vzvod. Podobno se podjetja, ki bi imela visoke stroške v morebitni
finančni stiski, ne bi smela pretirano zadolževati. Podjetja, katerih sredstva niso likvidna in bi
jih podjetja morala prodati po precej nižji ceni, kot je tržna cena (fire sale price), ne bi smela
najemati posojil. Kar smo opisali, je značilno za t.i. menjalno teorijo vzvoda (trade-off theory
of leverage). Podjetja nadomeščajo dobičke iz naslova finančnega dolga (kar je ugodno z
vidika plačila davkov) z višjimi obrestnimi merami in stroški stečaja. Po tej teoriji je vrednost
zadolženega podjetja enaka vrednosti nezadolženega podjetja in vrednosti stranskih učinkov,
ki vključuje davčni ščit in pričakovane stroške zaradi finančne stiske. To si lahko ponazorim
o tudi z grafom 1.
4
WACC – tehtani povprečni strošek kapitala (weighted avarage cost of capital).
12
Pod predpostavkami modela avtorjev Modigliani in Miller glede podjetniških davkov
vrednost podjetja narašča linearno z vsakim evrom dolga. Premica, ki poteka iz
koordinatnega izhodišča na grafu in ki predstavlja rezultat avtorjev, vključujoč učinke
podjetniške obdavčitve, izraža odnos med vrednostjo podjetja in dolgom.
Obstaja prag zadolženosti, na grafu označen z D1, pod katerim je verjetnost stečaja izjemno
majhna. Nad pragom D1 pa postajajo pričakovani stroški, povezani s stečajem, vse
pomembnejši in bistveno zmanjšajo koristi iz naslova davčnega ščita. V obsegu zadolženosti
med D1 in D2 se pričakovani stroški, povezani s stečajem, zmanjšajo, vendar v celoti ne
nadomestijo koristi davčnega ščita, zato cena delnice narašča (vendar degresivno) s
povečevanjem zadolženosti podjetja. Pri obsegu zadolženosti, ki je večja od D2, pričakovani
stroški, povezani s stečajem, presežejo davčne koristi, zato od tu naprej naraščajoče
zadolževanje podjetja zmanjšuje vrednost delnice. To pomeni, da ima podjetje optimalno
kapitalsko strukturo pri obsegu zadolženosti D2. Praga zadolženosti D1 in D2 se spreminjata
od podjetja do podjetja v odvisnosti od poslovnega tveganja in stroškov stečaja.
Čeprav teorija in empirične raziskave potrjujejo splošno obliko krivulje, ki je prikazana na
grafu 1, pa te krivulje vseeno ne smemo upoštevati kot natančno definirane funkcije, temveč
le kot približek.
IZDAJA NOVIH DELNIC – ALI JE LAHKO NEGATIVEN SIGNAL ZA
PORTFELJSKE VLAGATELJE?
Vsaka izdaja novih delnic pošlje neki signal na tržišče. Kadar je to načrtovanje prostega
denarnega toka, je vodstvo gospodarske družbe vedno v boljšem položaju, kot so investitorji.
Temu v akademskem žargonu pravimo informacijska asimetrija (Brigham, Erhardt 2011,
602). Predpostavimo, da je cena delnice € 10. Če je vodstvo pripravljeno izdati nove delnice
po ceni € 10, investitorji lahko sklepajo, da nihče ne bo prodal delnic za manj, kot je njihova
prava vrednost. Zato mora biti prava vrednost delnic, kot jo vidi vodstvo, ki je bolje
informirano (ima t.i. ''insiderske informacije''), manjša ali enaka € 10. Tako pomeni za
investitorje nova emisija delnic negativen signal, kar običajno vodi k znižanju cene delnic.
Brigham in Ehrhardt (2011, 613) si postavljata vprašanje, kakšna je razlika med stečajem in
krizo likvidnosti. Čeprav lahko to vprašanje na prvi pogled izzveni kot šala, pa odgovor nanj
za mnoga podjetja sploh ni smešen. Gospodarski stečaj pomeni, da je tržna vrednost sredstev
podjetja (kar je določeno z denarnim tokom, ki naj bi ga generirala sredstva podjetja) manjša,
kot pa je znesek, ki ga podjetje dolguje upnikom. Do legalnega stečaja pride, ko je postopek
izročen sodišču z namenom, da bi zaščitili podjetje pred upniki do dne, ko se izvede redna
reorganizacija ali likvidacija.
Avtorja Modigliani in Miller sta v svojem modelu predpostavila, da imajo vlagatelji iste
informacije o pričakovanjih podjetja kot njegovo vodstvo. Govorimo o simetrični
informiranosti. V realnosti je drugače. Menedžerji pogosto razpolagajo z več informacijami
kot zunanji investitorji. Govorimo o asimetrični informiranosti. Ta ima pomemben vpliv na
optimalno kapitalsko strukturo. Predpostavimo, da je neko podjetje s področja avtomobilske
industrije razvilo še nepatentirano turbino za turbo polnilec. Novi izdelek želi obdržati v
tajnosti čim dlje, da bi preprečilo konkurentom vstop na tržišče. Za proizvodnjo novega
izdelka je treba zgraditi nove proizvodne zmogljivosti, za kar je potreben dodatni kapital.
13
Graf 1: Učinek finančnega vzvoda na vrednost podjetja
Vrednost
Vrednost, če ne bi bilo
stroškov stečaja
Dodana vrednost zaradi
koristi davčnega ščita
Vrednost, zmanjšana za
stroške stečaja
Dejanska vrednost
Vrednost pri
zadolženosti =
0
Vrednost, če podjetje ni
zadolženo
0
Vzvod
D1
Prag zadolženosti,
kjer nastopajo stroški
stečaja
D2
Optimalna kapitalska struktura =
meje koristnosti davčnega ščita
= mejni stroški stečaja
Vir: Povzeto po Ehrhardt in Brigham 2011, 614.
Kako naj vodstvo podjetja zagotovi potrebni kapital? Če izda nove delnice, potem bi cena
delnice, ko bi se začel ustvarjati dobiček iz naslova prodaje novega izdelka, začela strmo
naraščati in kupci teh delnic bi obogateli. Koristi od tega bi imeli tudi obstoječi delničarji (in
vodstvo podjetja), vendar ne v toliki meri, kot bi jih imeli, če podjetje ne bi izdalo novih
delnic pred povečanjem njihove cene, saj jim potem ne bi bilo treba deliti dobička iz naslova
prodaje novega izdelka z novimi lastniki – delničarji. Iz tega lahko zaključimo, da se bo
podjetje z zelo obetavnimi pričakovanji izognilo prodaji delnic in bo raje zagotovilo potrebni
kapital kako drugače, recimo z zadolžitvijo nad normalno ciljno kapitalsko strukturo.
Osredinimo se zdaj spet na podjetje s področja avtomobilske industrije, vendar z drugačno
perspektivo. Predpostavimo, da ima vodstvo tega podjetja informacije o drastičnem
zmanjšanju novih naročil, saj je njegov večji konkurent razvil in vpeljal novo tehnologijo, ki
je izboljšala kakovost obstoječih izdelkov. Če naj podjetje ohrani obstoječi obseg prodaje,
mora posodobiti svoje proizvodne zmogljivosti, vendar z visokimi stroški. Posledično se bo
njegov donos (ROI) zmanjšal, vendar ne toliko, kolikor se bi, če podjetje ne bi privzelo
ustreznih ukrepov, kar bi vodilo k 100-odstotni izgubi v stečaju. Kako naj podjetje zagotovi
dodaten kapital? Pri tem je stanje povsem drugačno kot prej, ko podjetje ni želelo izdati
novih delnic, da bi se izognilo delitvi dobička. Iz tega lahko sklepamo, da bo podjetje z dokaj
14
neobetavnimi pričakovanji želelo prodati delnice, kar bo pomenilo pripeljati nove
investitorje, ki si bodo delili pokrivanje izgube.
Lahko zaključimo; podjetja z zelo obetavnimi pričakovanji (razvojno naravnana podjetja z
jasno strategijo, ki temelji na donosni rasti) ne želijo financirati svojih projektov z izdajo
novih delnic, kar ne velja za podjetja s slabimi izgledi za prihodnost. Ta želijo povečati
kapital z emisijo novih delnic. Kako se na to odzivajo vlagatelji? Razmišljajo lahko
naslednje. Če vidijo, da podjetje načrtuje izdajo novih delnic, jih to lahko zaskrbi, saj vodstvo
ne bi želelo izdati novih delnic, če bi bila prihodnja pričakovanja obetavna. Nasprotno pa bi
vodstvo želelo izdati nove delnice, če bi bila pričakovanja za podjetje v prihodnje slaba, ne
preveč spodbudna. Zato vlagatelji znižajo svojo oceno vrednosti podjetja, ki načrtuje izdajo
novih delnic.
Takšni pogledi vlagateljev naj bi bili konsistentni s pogledi bolj sofistificiranih portfeljskih
menedžerjev. Skratka najava izdaje novih delnic se večinoma šteje kot signal, da
pričakovanja podjetja, kot jih vidi njegovo vodstvo, niso v redu, in obratno, povečanje
zadolženosti, recimo z emisijo obveznic, se večinoma šteje kot pozitiven signal. Vselej, kadar
podjetje najavi novo izdajo delnic, bo, prej da kot ne, cena delnic padla. To potrjujejo
empirične študije.
Vzorci obnašanja portfeljskih investitorjev, ki smo jih pravkar povzeli, veljajo nasploh v
normalnih razmerah poslovanja. Seveda pa lahko naletimo na podjetja, korporacije, ki so se
zaradi preteklega zadolževanja znašla v položaju, ko brez svežega lastniškega kapitala ne
morejo več rasti in povečevati svojega obsega poslovanja kljub dejstvu, da so poslovno
uspešna in razvojno perspektivna, torej z vizijo in jasno opredeljeno razvojno strategijo.
Zadolževati se torej več ne smejo zaradi visokega finančnega vzvoda, niti ne morejo, ker so
banke pri njih preveč izpostavljene. Znašla so se torej na prelomnici svojega življenjskega
cikla: ali kontrakcija (skrčitev obsega poslovanja) in downsizing (zmanjšanje velikosti
podjetja z dezinvestiranjem, odprodajo sredstev, odpustitvijo presežnega števila zaposlenih)
(varianta A) ali pa nadaljevanje rasti z nadaljnjim postopnim investiranjem, vendar ne na
podlagi dodatnega zadolževanja (varianta B). Če naj obstoječi lastniki in uprava podprejo
drugo inačico, potem je edina rešitev v dodatnem finančnem prilivu v obliki dodatno
vplačanega lastniškega kapitala. Pri tem pa se takoj postavi vprašanje, kdo bo sodeloval v
procesu rekapitalizacije podjetja, ali samo obstoječi lastniki ali samo novi lastniki ali pa
oboji?
Problem v zvezi s finančno konsolidacijo takih poslovno uspešnih in perspektivnih podjetij
lahko nastane, ko obstoječi lastniki ne izkazujejo interesa za nakup na novo izdanih delnic ali
želijo izstopiti iz takih družb, skratka prodati svoje delnice. Pri tem lahko pride celo do
zapleta med obstoječimi delničarji in upravo. Prvi želijo prodati svoje delnice po čim višji
ceni, da bi prišli do čim večjega izkupička za svoje finančne naložbe, upravo pa zanima
predvsem svež kapital, ki naj bi prišel v podjetje in bil delno namenjen za poplačilo bančnih
dolgov, delno pa za financiranje novih projektov, tudi za financiranje obratnega kapitala, ki
ga terja nadaljnja rast podjetja. Seveda bodo novi potencialni investitorji (zasebni kapitalski
skladi) želeli kupiti delnice iz nove emisije po čim nižji ceni, da bi kasneje ob izstopu iz
podjetja (exit) čez nekaj let (od 3 do 7 let), ko bi tako podjetje prešlo na borzo (IPO – initial
public offering), poželi t.i. kapitalski dobiček (capital gain) kot razliko med nabavno in
prodajno ceno delnice. Finančni investitorji (zasebni kapitalski skladi) zahtevajo za svoj
kapitalski vložek 20‒30-odstotni letni donos. Tako visoko akumulativna je malokatera
gospodarska dejavnost. Seveda bodo finančni investitorji, ki bodo s svojim vložkom po vsej
verjetnosti postali večinski lastniki podjetja in z vstopom vanj ''delutirali'' obstoječe
delničarje, izvajali močan pritisk na upravo podjetja, da le-ta čim bolj racionalizira
poslovanje, da znižuje stroške tudi z odpuščanjem delavcev, da dezinvestira, da odproda vse
poslovno nepotrebno premoženje, da izključi iz predmeta poslovanja vse tiste
15
proizvodne/storitvene programe, ki niso glavne dejavnosti podjetja (t.i. core business) in tako
naprej.
ŠE NEKAJ DRUGIH TEORIJ O IZBOLJŠANJU KAPITALSKE STRUKTURE
Izdaja novih delnic pošlje negativen signal in povzroči znižanje cene delnice kljub dejstvu, da
so pričakovanja podjetja obetavna. Zato bi moralo podjetje poskušati vzdrževati rezervno
sposobnost zadolževanja (Ehrhardt in Brigham 2011, 615‒616), kar pomeni, da se lahko
podjetje zadolži, če pride do dobre investicijske priložnosti. V normalnih razmerah naj bi
podjetje uporabljalo več kapitala in manj dolga, kot prikazuje graf 1.
Spreminjajoči stroški in asimetrična informiranost povzročita, da podjetje poveča kapital na
podlagi vrstnega reda (pecking order). Pri tem podjetje najprej interno poveča kapital z
reinvestiranjem zadržanega čistega dobička in s prodajo kratkoročnih vrednostnih papirjev.
Ko to možnost izčrpa, se podjetje zadolži ali pa morda izda prednostne delnice. Kot zadnjo
možnost uporabi izdajo navadnih delnic.
Kadar imajo vodstvo in lastniki podjetja različne cilje, lahko nastopi t.i. problem agenta. Ti
konflikti so še posebno pogosti, ko ima vodstvo na voljo presežna denarna sredstva in jih
neproduktivno troši (razkošne pisarne, draga službena vozila, …). Še slabše, vodstvo rado
zaide v skušnjave in preplača nove akvizicije. Povsem nasprotna je slika, ko v podjetju ni
presežnega denarnega toka. Tedaj je neproduktivno trošenje denarja manj verjetno.
Podjetja lahko zmanjšajo presežni denarni tok na različne načine. Eden izmed načinov je
preusmeritev denarja nazaj delničarjem z izplačilom visokih dividend ali pa z odkupom
delnic. Drugi način je premik kapitalske strukture k dolgu v upanju, da bodo višje zahteve po
rednem servisiranju dolga (plačilo obresti) prisilile vodstvo k večji disciplini (Ehrhardt in
Brigham 2011, 616). Če podjetje ne bo redno plačevalo obresti, ga bodo upniki prisilili v
stečaj, vodstvo pa bo izgubilo svojo funkcijo. Tako vodstvo ne bo trošilo denarnih sredstev
neproduktivno. Na kratko, visoka zadolženost veže nase denarni tok (redno plačevanje
obresti).
LBO (leveraged buyout) je določen način vezave denarnega toka. LBO za financiranje
nakupa delnic podjetja zahteva razmeroma veliko izposojenih virov, potreben je tudi manjši
obseg denarja. Prvi val LBO je bil sredi 80. let. Zasebni kapitalski skladi so odkupe podjetij
vodili v 90. letih in v zgodnjih letih prejšnjega desetletja. Mnogi med njimi so bili načrtovani
zato, da bi zmanjšali korporativno trošenje sredstev. Kot že rečeno, visoka odplačila dolgov
so prisilila vodstva podjetij, da so v ta namen akumulirala denarna sredstva, namesto da bi jih
nespametno zapravljala.
Seveda pa ima povečevanje zadolženosti podjetij in zmanjševanje denarnega toka tudi senčno
5
stran: poveča tveganje stečaja. Prevelika zadolženost podjetij lahko navsezadnje preveč
omeji njihova vodstva. Velik del osebnega premoženja vodstev podjetij in njihov ugled sta
5
Ben Bernanke, sedanji šef FED, je ob neki priliki izjavil, da je povečanje dolga v kapitalski strukturi
podjetja ravno tako, kot če bi na volan namestili bodalo. Bodalo, ki je usmerjeno proti vašemu trebuhu,
vas motivira, da vozite previdneje, vendar vseeno dobite nož v trebuh, če se kdo v vas zaleti od zadaj.
Analogijo z vodenjem podjetja Bernanke vidi v naslednjem: višji dolgovi prisilijo vodstva podjetij, da
ravnajo z denarjem lastnikov bolj oprezno, pa kljub temu se lahko dobro vodena podjetja znajdejo v
stečaju (jih zabode bodalo), če se zgodi kaj nepredvidenega, recimo cunami na Japonskem ali pa
recesija. Če zaključimo z analogijo, odločitve o kapitalski strukturi privedejo do vprašanja, kako dolgo
naj delničarji uporabljajo bodalo, da bi imeli svoje menedžerje pod nadzorom (Bernanke 1989, 3‒13).
16
povezana samo z enim podjetjem. Če se vodstvo podjetja sooči s tveganim projektom, ki pa
sicer ima pozitivno NSV (neto sedanjo vrednost), se vodstvo lahko odloči, da ne bo sprejelo
investicijske odločitve kljub temu, da je za delničarje tveganje še sprejemljivo. To je t.i.
problem podinvestiranosti (Ehrhardt in Brigham 2011, 617). Večja kot je zadolženost
podjetja, večja je verjetnost finančne stiske in s tem tudi verjetnost, da se bodo vodstva
podjetij odrekla tveganim projektom, pa čeprav so po NSV ekonomsko upravičeni.
OPTIMALNA KAPITALSKA STRUKTURA IN INVESTICIJSKE PRILOŽNOSTI
Optimalno kapitalsko strukturo ne moremo razumeti kot neko golo razmerje med dolgom in
kapitalom (debt equity ratio), ki omogoča podjetju, da lahko ima varen finančni vzvod. Je
bolj naloga poudarjenega tveganja projektov, ki se izvajajo v podjetju. Avtorji (Lee, 2009,
708) zagovarjajo tezo o večji pomembnosti izbire projektov, ki sami povečujejo vrednost
podjetja, čeprav je odločitev o optimalni strukturi kapitala definirana izven podjetja in čeprav
poskuša finančni direktor (CFO) vzdrževati primeren ''finančni miks.
Stečaj in finančna stiska sta običajno povezana z visokimi stroški in prav to lahko odvrne
visoko zadolžena podjetja od tega, da bi sprejemala odločitve o novih tveganih naložbah. Če
ima potencialna nova naložba, čeprav tvegana, pozitivno NSV, potem je visoka zadolženost
podjetja dvakrat dražja (stroški so dvakrat večji) – pričakovani stroški finančne stiske in
stečaja so visoki in podjetje izgubi potencialno vrednost s tem, da se ne odloči za potencialno
donosno naložbo. Nasprotno pa, če ima podjetje zelo malo donosnih investicijskih
priložnosti, potem visoka zadolženost podjetja odvrača njegovo vodstvo od sprejemanja
odločitev o vlaganju denarja v slabe projekte. Za takšna podjetja lahko povečanje njihove
zadolženosti dejansko poveča njihovo vrednost.
Kot pri doslej naštetih teorijah o kapitalski strukturi je optimalna kapitalska struktura podjetja
prav tako povezana z opredelitvijo investicijskih priložnosti. Podjetja, ki imajo veliko
donosnih investicijskih priložnosti (predvsem razvojna in inovativna podjetja), bi morala
ohranjati svojo sposobnost investiranja, vendar z manjšim zadolževanjem, kar je tudi
konsistentno z vzdrževanjem neke stalne rezerve sposobnosti zadolževanja. Podjetja z malo
donosnimi investicijskimi priložnostmi bi morala uporabljati velik obseg dolgov, ki
implicirajo visoka obrestna plačila, da bi s tem lahko omejila svoja vodstva.
Če so kapitalski trgi učinkoviti, bi morale cene vrednostnih papirjev odražati vse
razpoložljive informacije. Tako niso vrednostni papirji niti podcenjeni niti precenjeni. Teorija
o oknih priložnosti (Ehrhardt in Brigham 2011, 617) gradi na tezi, da vodstva podjetij temu
ne verjamejo in namesto tega predpostavljajo, da so cene delnic in obrestne mere včasih ali
prenizke ali previsoke glede na svoje resnične osnovne vrednosti. Ta teorija trdi, da vodstva
podjetij izdajo nove delnice, ko verjamejo, da so cene na kapitalskem trgu nadpovprečno
visoke, in se zadolžijo, ko verjamejo, da so obrestne mere nadpovprečno nizke. Z drugimi
besedami, poskušajo časovno obvladati trg. Pripominjamo, da se ta teorija razlikuje od teorije
signaliziranja, saj ne vsebuje asimetrične informiranosti: ta vodstva ne bazirajo svojih
verovanj na t.i. ''insiderskih informacijah'', ampak samo na razliki v mnenju s tržnim
konsenzom.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
17
3. GENEZA NASTANKA KAPITALSKE NEUSTREZNOSTI IN ORIS
POSLEDIC KAPITALSKE NEUSTREZNOSTI ZA TEKOČE IN
PRIHODNJE POSLOVANJE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV
Ni težavno pojasniti, zakaj so naši gospodarski subjekti zašli v kapitalsko neustreznost. V
času pred globalno finančno krizo je gospodarstvo vse do leta 2008 bilo v konjunkturi, v
gospodarskem razcvetu. Tudi zahodna razvita gospodarstva so beležila razmeroma visoke
gospodarske rasti (merjeno z rastjo GDP).
Za razmeroma visoko rast lastni viri gospodarskih subjektov niso zadoščali. Tudi, če se ni
izplačeval v obliki dividend njihovim lastnikom, je bilo čistega dobička kot zadržanega
dobička skupaj z amortizacijo premalo za financiranje visoke rasti. Podjetja, ki so rasla ali
organsko ali z akvizicijami, so se morala zadolževati. Denarja je bilo na finančnih trgih
dovolj. Poslovne banke so same iskale priložnosti, kam, v katere projekte (produktivne
naložbe) usmeriti kratkoročna kreditna sredstva. Poslovne banke so bile voljne kratkoročno
kreditirati gospodarske subjekte, torej posojati denar tudi za financiranje obratnih sredstev.
Gospodarskim subjektom so bili kratkoročni krediti dostopnejši, saj so bili cenejši kot
dolgoročni (nižja obrestna mera), lažje jih je bilo dobiti in poslovne banke zanje razen bilance
menic niso vedno zahtevale kvalitetnejših oblik zavarovanja. Poslovne banke so se kar
močno kratkoročno zadolževale tudi v tujini. Pogosta so bila sklepanja bančnih sindikatov s
tujimi bankami. Lahko bi zapisali, da je bil odnos poslovnih bank do gospodarskih subjektov
dokaj liberalen in ne tako rigorozen, kot smo ga poznali v 80. in 90. letih (bančni
konzervativizem in previdnost). V poslovnih bankah so bili kriteriji za odobravanje kreditov
manj strogi, pragovi glede izpostavljenosti bank do gospodarskih subjektov (jamstveni
kapital) pa dokaj visoki (maksimalno 25 %). Poslovne banke so v svoje pogodbe o
kratkoročnem kreditiranju redko vgrajevale posebne količke (covenants), s katerimi bi
zavezovale gospodarske subjekte k izpolnjevanju posameznih kazalnikov uspešnosti.
Pomembno je bilo, da so gospodarski subjekti redno poravnavali obresti. V to obdobje pred
finančno krizo moramo pri nas vključiti tudi močno angažiranje poslovnih bank pri
menedžerskih odkupih. Poslovne banke so menedžerjem odobrile dolgoročne kredite, ki so
jih menedžerji zavarovali s svojimi kupljenimi delnicami ali poslovnimi deleži gospodarskih
subjektov.
Gospodarski subjekti so bili v času gospodarskega razcveta zaradi optimističnih pričakovanj
o prihodnjih gospodarskih gibanjih pripravljeni sprejemati večja tveganja. Iz finančne teorije
pa vemo, da povečevanje zadolževanja oziroma vse večji finančni vzvod povečuje
sistematično tveganje gospodarskega subjekta. Minsky (1992) trdi, da zadolževanje povzroča
krhkost in nestabilnost finančnega sistema v makroekonomskem pogledu, kar ustvarja pogoje
za nastanek finančne krize. Obstaja več definicij finančne krize. Ekonomisti akademiki so si
enotni, da je mogoče identificirati zanjo značilne elemente: več kot 30-odstotna znižanja cen
finančnih naložb; finančne naložbe postanejo nelikvidne; množični ''beg'' vlagateljev in umik
njihovih naložb s finančnega trga (panika); simultana kriza na več različnih finančnih trgih
hkrati. Pogosta značilnost finančne krize pa je tudi njen znaten vpliv na realno ekonomijo
(Rus 2010, 15). Slednja se je znašla v krizi likvidnosti, ki je nastopila, ko podjetja niso imela
dostopa do zadostnih denarnih sredstev, da bi lahko poravnala svoje obveznosti do upnikov.
Zaradi krize likvidnosti so se številna podjetja znašla najprej v insolvenci, kateri je pogosto
sledil stečaj. V normalnih razmerah si lahko finančno zdravo podjetje (to je tisto, katerega
tržna vrednost sredstev daleč presega znesek dolgov do upnikov) izposodi denarna sredstva
na kratkoročnem denarnem trgu, če jih nujno potrebuje. Tako kriza likvidnosti, v kateri se
lahko kdaj znajdejo tudi ekonomsko zdrava podjetja, običajno ne sproži stečaja.
Leto 2008 in prvo polovico leta 2009 v makroekonomskem pogledu zagotovo ne moremo
šteti za normalno časovno obdobje. Pred letom 2007 se je mnogo podjetij precej zadolžilo. Ti
18
dolgovi so bili, kot že rečeno, v glavnem kratkoročni krediti. Ko se je pozno v letu 2007 v
ZDA začela nepremičninska kriza in se kot požar razširila v finančni sektor, so mnoge
finančne institucije prenehale odobravati kratkoročne kredite, da bi tako poskusile preprečiti
svoj lastni stečaj. Posledično so podjetja v realnem sektorju zašla v hude likvidnostne težave.
Še slabše, potrošnja se je začela zmanjševati in nenaklonjenost vlagateljev do tveganja se je
stopnjevala. To je vodilo v zniževanje tržne vrednosti sredstev in sprožilo gospodarske in
6
legalne stečaje mnogih podjetij. Številni gospodarski subjekti so zašli v ekonomske težave,
ker niso dobro upravljali svoje kapitalske strukture in ker so sprejemali neprimerne
investicijske odločitve, povezane s kapitalsko strukturo.
4. REKAPITALIZACIJA KOT EDEN IZMED NAJUČINKOVITEJŠIH
UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE KAPITALSKE STRUKTURE
GOSPODARSKIH SUBJEKTOV
POVEČANJE
PODJETJE
OSNOVNEGA
KAPITALA
–
IMPERATIV
ZA
RAZVOJNO
Povečanje osnovnega kapitala, pa tudi kapitala nasploh, je imperativ za razvojno podjetje in
pogosto tudi potreba v fazi restrukturiranja. Pravzaprav so podjetjem na voljo štirje viri
financiranja, lastni kapital, izposojeni kapital, kvazi lastni kapital in tvegani kapital. Ti
predstavljajo kapitalsko strukturo. Če je razmerje med njimi kolikor toliko uravnoteženo,
lahko trdimo, da ima gospodarski subjekt ustrezno kapitalsko strukturo. Nasprotno govorimo
o kapitalski neustreznosti. Hervé Hutin v svoji knjigi Toute la finance (2010, 866) zagovarja
tezo, da naj bi bilo v bilanci stanja razmerje med viri financiranja naslednje:



tretjina lastni (trajni) kapital,
tretjina dolgoročne obveznosti,
tretjina kratkoročne obveznosti.
Tako razmerje zagovarjajo tudi poslovne banke in lastniki; slednji zasledujejo maksimiranje
svojega lastniškega kapitala. Vodstvo podjetja ima v vidu naslednje možnosti:



maksimiranje čistega računovodskega dobička in minimiziranje izplačila
dividend,
prevrednotenje bilance in
povečanje kapitala.
Medtem ko je maksimiranje čistega dobička posledica upravljavskih odločitev v preteklem
obdobju, je minimiziranje izplačila dividend večinoma teoretična rešitev. Kljub skrbi za
samofinanciranje so podjetja, ki kotirajo na borzi (izjema niso niti zaprte delniške družbe),
domala primorana zadovoljiti svoje lastnike z izplačilom nagrade v obliki dividend.
Podjetja ekonomsko prevrednotijo svojo bilančno aktivo, izkazano po čisti knjigovodski
vrednosti. Zamenjava knjigovodske vrednosti z ekonomsko implicira povečanje vrednosti
6
Lehman Brothers in Washington Mutual sta razglasili stečaj v letu 2008 in se odlikujeta po tem, da sta
bili dve največji firmi, ki sta propadli, in sicer s sredstvi v vrednosti $ 691 milijard, odnosno $ 328
milijard. V gospodarsko krizo so zašli mnogi veliki nefinančni gospodarski subjekti, recimo GM,
Chrysler, idr. (Ehrhardt in Brigham 2010, 599).
19
premoženja podjetja. V pasivi se to odrazi na prevrednotovalnem popravku kapitala, skratka
v načinu, kako lahko vodstvo podjetja poveča lastniški kapital.
Pogosto se lastniški kapital podjetja zaradi ustvarjenih izgub v zadnjih letih zmanjša pod
polovico osnovnega kapitala. V takem primeru se morajo lastniki odločiti, ali bodo podjetje
likvidirali ali pa mu bodo zagotovili dodatni kapital najmanj v višini, da se bo lastniški
kapital izenačil z osnovnim kapitalom.
Ostaja še rekapitalizacija, ki je postopek povečanja osnovnega kapitala in s tem tudi
lastniškega kapitala podjetja. Obstajajo štiri oblike povečanja kapitala:
1.
2.
3.
4.
vnos svežega kapitala z izdajo novih delnic,
povečanje kapitala s stvarnim vložkom,
povečanje kapitala s konverzijo terjatev v kapital (debt equity swap),
povečanje kapitala s preoblikovanjem kapitalskih rezerv.
V tem prispevku se ukvarjamo s prvo obliko. Medtem ko druga in tretja oblika tudi
povečujeta kapital, pa četrta oblika povečanja kapitala pravzaprav ne povečuje lastniškega
kapitala podjetja. Gre zgolj za modifikacijo dela njegovih sestavin, tj. transformacijo
kapitalskih rezerv v kapital, kar omogoča obstoječim delničarjem pridobiti nove delnice
gratis. To preoblikovanje rezerv v kapital lahko v realnosti zavzame drugo obliko: povečanje
nominalne vrednosti delnic podjetja. Pri tem delničarji ne dobijo delnic zastonj. Statut
podjetja pogosto predvidi, da lahko podjetje vsako leto razdeli t.i. statutarne dividende v
višini nekega odstotka od osnovnega kapitala, odvisno od ustvarjenega čistega dobička.
Vrnimo se k prvi obliki povečanja osnovnega kapitala, ki pomeni njegovo redno povečanje in
o tem se odloča z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega kapitala, razen če s
7
statutom ni določena drugačna kapitalska večina. Povečanje osnovnega kapitala je mogoče
samo z izdajo novih delnic. Dotedanji delničarji imajo prednostno pravico do njihovega
8
vpisa, in sicer v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu (Odar, 2010, 334).
Omenimo še t.i. sekundarno oziroma javno prodajo obstoječih delnic (secondary offering) ali
na kratko SO. To je izdaja novih delnic družbe v javni prodaji, ki je že opravila IPO (prvo ali
začetno prodajo delnic v javni prodaji). Tovrstno prodajo običajno izvedejo družbe, ki se
želijo refinancirati ali pridobiti kapital za rast, še posebej razvojno usmerjena podjetja. Denar,
9
zbran s SO, pride v družbo prek investicijske banke, ki izpelje ta postopek (underwriter).
Investicijski banki je odmerjen del ali presežni del (overallotment), ki ga lahko izbere, če
obstaja realna možnost, da lahko zasluži na razliki med allotment ceno in prodajno ceno teh
vrednostnih papirjev.
7
Pri kosovnih delnicah se mora število delnic povečati v istem razmerju kot osnovni kapital.
Prednostna nakupna pravica se izračuna po naslednjem obrazcu: B = (K a – Kn)/((a/n + 1), pri čemer
simboli pomenijo:
B = nakupna pravica,
Ka – borzni tečaj delnice,
Kn – tečaj novih delnic,
a – število obstoječih delnic,
n – število novih delnic.
Več o tem v Olfert in Reichel (2009, 243‒245).
9
Underwrite pomeni obvezati se za nakup vseh delnic kake družbe, ki še niso bilo kupljene od javnosti.
Underwriter je zavarovalec, finančna institucija, običajno izdajateljska hiša ali poslovna banka, ki
jamči za nakup dela neprodanih delnic pri izdaji delnic v javni prodaji. Underwriterji običajno
opravljajo svoj posel proti plačilu provizije (ponavadi 2 %), odvisno tudi od števila neprodanih delnic,
potem ko je bil v prospektu minimalni vpisani znesek predviden za javno prodajo (Wikipedia).
8
20
SO je prodaja vrednostnih papirjev, v kateri eden ali več glavnih delničarjev v družbi proda/jo vse ali del svojih delnic. Dobički iz te prodaje pripadejo delničarjem, ki prodajo svoje
delnice.
SO je način, kako lahko družba poveča obstoječi kapital in razširi tržno kapitalizacijo
(vrednost družbe) z izdajo večjega števila delnic. SO, v katerem so izdane (razpisane) in
prodane nove delnice, oslabijo lastniško pozicijo delničarjev, ki imajo delnice, pridobljene s
prvo emisijo (skozi IPO).
Takšna prodaja (SO) je značilna za primere, ko se ustanovitelji družbe odločijo, da bi radi
zmanjšali svojo pozicijo v družbi. Tovrstna prodaja je običajna v letih, ki sledijo IPO, po
zaključku t.i. lock-up (določenega zaprtega) obdobja. Lastniki (delničarji) zaprtih delniških
družb prodajo delnice, da ''zrahljajo'' svojo pozicijo – ponavadi postopoma, tako da cene
delnic družbe ne padejo strmo kot posledica velikega obsega prodaje. Tovrstna prodaja ne
poveča števila delnic na trgu in se običajno izvede za družbe, s katerimi se je dotlej redko
trgovalo. Tovrstna prodaja delnic ne poslabša lastnikovih pozicij in ne izda se nobenih novih
delnic. Pri tej vrsti prodaje ni nobene nove izdaje (underwriting).
STRATEŠKI IN PORTFELJSKI
OBNAŠANJA PO FINANČNI KRIZI
INVESTITORJI
IN
NJIHOV
VZOREC
Še močno pod vtisom bolečih izkušenj v letih 2008 in 2009 institucionalni investitorji vneto
iščejo poti, kako bi oblikovali svoje portfelje, da bi bili odpornejši (rezistentni) pred
potencialnimi tržnimi stresi. Mnogi iščejo alternative, ki naj bi pomagale zaščititi njihov
portfelj v nemirnih razmerah.
Tradicionalni modeli alokacije sredstev doslej niso upoštevali dejanskih tveganj v portfeljih.
Ta tveganja vključujejo likvidnostne šoke, korelacije, ki se spreminjajo v času, in negotove
denarne tokove. Investitorji so se začeli spraševati o veljavnosti tradicionalnih modelov
alokacije sredstev (Morgan Stanley report).
Vprašalniki za potrebe skrbnih pregledov vse bolj odražajo nove prioritete investitorjev.
Pregled institucij in finančnih svetovalcev, spletno izveden v letu 2008, je razkril percepcijo
in uporabo alternativnih naložb. Udeleženci so v tem pregledu (sponzoriranem s strani
Morningstar and Barron's) identificirali pet osnovnih kriterijev alokacije sredstev za
alternativne naložbe.
Izvedbene značilnosti (performance traits):
1.
2.
Usmeritev k absolutni donosnosti (absolute return orientation)
Diversifikacija
Kvalitativne značilnosti (qualitative traits):
1.
2.
3.
Likvidnost
Transparentnost
Predpisi – urejevanje (regulation)
Ta seznam je dokaj eleganten zaradi svoje preprostosti. Investitorjem, ki se vračajo k svoji
strategiji alokacije sredstev, ponuja jasnost. Pomeni robustni okvir, ki naj bi v praksi ''ukrotil''
mnoge probleme, ki so se pojavili v zadnjih dveh letih in ki se vrstijo od tveganja nasprotne
strani, pomanjkanja preglednosti, pretirane zadolženosti, prevelike izpostavljenosti do equity
Beta in prevar, kar je bil, na primer, Bernard Madoff škandal.
21
Skrbni pregled (due diligence) uporablja nove kriterije ob upoštevanju osrednjega vprašanja:
Katera alternativna naložba zagotavlja investitorju najzanesljivejšo diversifikacijo?
1.
2.
3.
4.
Usmeritev k absolutni donosnosti
a) Ali je strategija dvosmerna (dolgoročno in kratkoročno) ali pa stavi zgolj v eni
smeri in se izvaja zgolj pod tržnimi pogoji gotovosti?
b) Kako se izvaja strategija v stresnih obdobjih, v tržnih razmerah ''bika'' in tržnih
razmerah ''medveda''?
Diversifikacija
a) Ali je strategija v korelaciji z dominantnimi kategorijami, kot je kapital, ali pa z
drugimi alternativami?
b) Ali obstaja več izvorov (diversificirano) ali zgolj nekaj izvorov donosa
(koncentrirano)?
Likvidnost
a) Ali so instrumenti sami likvidni ali pa se z njimi redko trguje?
b) Ali je časovna izvršitev naložbe razmeroma hitra (tj. likvidna) ali dolgotrajnejša (tj.
nelikvidna)?
c) Ali menedžerski pogoji vključujejo vezane vloge (lock-ups) ali zapornice (gates)?
Preglednost
a) Ali je na voljo struktura bilance (account structure)?
b) Ali obstaja varstvo sredstev s tretje strani?
c) Ali se tržni instrumenti preprosto vrednotijo (od trga do trga), pri čemer naj bi se
eliminiralo vrednotenje negotovosti?
d) Ali je strategija prosta glede na potrebe po izposojanju sredstev ali pa se zahteva
določen vzvod, če naj strategija uspe? Če je temu tako, koliko izposojenih sredstev
je potrebnih in ali je to pregledno?
5. Urejanje
a)
b)
Ali menedžer spoštuje predpise in ali se ga usmerja (regulated)?
Ali so instrumenti, s katerimi trguje menedžer, predpisani (regulated)?
Ko vrednotijo alternativne naložbe, investitorji uporabljajo investicijske kriterije, eni
enostavne, kot NSV, drugi pa tudi EVA, CVA in MVA. Kazalniki, ki jih podjetja danes
uporabljajo, da bi sledila svoji donosnosti in ustvarjanju vrednosti, niso konsistentni z
mehanizmom kapitalskih trgov in s tem, kar trg šteje kot ključno za določanje vrednosti. Zato
morajo graditi na upravljanju, ki temelji na vrednosti – value based management (Bukvič
2010, 1). Nobenega dvoma ni, ali strategija zagotavlja stalno alokacijo v okviru dobro
diversificiranega institucionalnega portfelja. Primerna velikost alokacije se bo razlikovala od
investitorja do investitorja, toda kot investitorji ponovno prisegajo na diversifikacijo, se pri
tem navaja več kot 25 % sredstev.
Presenetljivo pa so v zadnjih letih investitorji alocirali svoja sredstva v manj diversificirane
naložbe, še posebej v t.i. dolgoročne/kratkoročne equity in event-driven strategije. Te so v
močni korelaciji s kapitalskim trgom. Za leto 2008 velja, da sta equity hedge in event driven
skupaj obsegala polovico vseh sredstev hedge skladov (po podatkih iz HFR in BaclayHedge).
Prevlada manj diversificiranih strategij v portfeljih je vodila k nepričakovani korelaciji in
velikim izgubam v letu 2008.
Strategije, ki so v korelaciji s kapitalom (equity), niso bile vedno dominantne v alternativnih
portfeljih. Zgodovinsko gledano so investitorji svoja sredstva alocirali bolj v makro in
upravljane futures z več kot 52 % sredstev v teh dveh strategijah v letu 1990. Ta delež se je z
leti znižal. Z zdajšnjim spreminjanjem prioritet investitorjev bi se morala alokacija sredstev
usmeriti v makro in upravljane futures. To pa naj bi pomenilo vrnitev k prejšnjemu
(zgodnjemu) vzorcu.
22
REKAPITALIZACIJA DELNIŠKE DRUŽBE X – HIPOTETIČNI PRIMER
Strateške opcije delniške družbe X
Oglejmo si na kratko, kakšne strateške opcije lahko ima večja korporacija (delniška družba
X), ki je razvojno usmerjeno podjetje, in kakšne so prednosti in slabosti za vsako izmed njih.
V tabeli 1 podajamo pregled prednosti in slabosti za različne strateške opcije za delniško
družbo X.
Tabela 1: Pregled strateških opcij za korporacijo – delniško družbo X (on going
concern) v vidu njihovih prednosti in slabosti
Strateška opcija
IPO
Prodaja
večinskega deleža
Prodaja
manjšinskega
deleža
Organska rast
Prednosti
IPO omogoči delničarjem, da ustvarijo
donos s svojo naložbo v predmetno družbo
IPO zagotovi kapital, iz katerega se bo
financirala prihodnja rast družbe, če bo
primarna emisija povezana tudi s
sekundarno prodajo
družba ohrani svojo poslovno neodvisnost
mogoča je uporaba kapitala za nove
akvizicije in likvidnost ter za ustvarjanje
novih delovnih mest
potencialni interes številnih strateških
igralcev in zasebnih kapitalskih skladov
možnost ustvariti strateško partnerstvo s
strateškim investitorjem
lahko terja potrebno ekspertizo o trenutni
finančni negotovosti
zasebna vloga manjšinskega kapitala za
portfolio investitorja bi lahko pomagala
družbi na poti h kasnejšemu IPO
se izogne izdatkom, povezanim z drugimi
opcijami
se izogne izgubi nadzora
terja čas za osredotočenost na vodenje
poslovanja in finalizacijo investicijskih
programov
možnost ustvariti večjo vrednost
Slabosti
družbo lahko obravnavajo kot
družbo v finančni stiski z
nasprotnim učinkom na vrednost
zahteve za IPO so strožje kot za
klasično prodajo
struktura javne družbe postavlja
večje zahteve in potencialne
obveznosti vodstvu
uspeh IPO je odvisen od zunanjih
dejavnikov, ki niso pod nadzorom
vodstva, kot na primer tržni pogoji
in apetiti investitorjev
prekinjen proces prodaje v
preteklosti lahko ima negativen
učinek na interes investitorjev in
vrednost
omejena sposobnost finančnih
investitorjev glede izpolnjevanja
zahtevanih donosov zaradi visokih
finančnih vzvodov
finančni viri, ustvarjeni s
poslovanjem, ne zadostujejo za
pokrivanje tekočih finančnih
obveznosti
Vir: Povzeto iz ponudb finančnih svetovalcev za finančno restrukturiranje delniških
družb, 2011.
Predpostavimo, da želi ta korporacija v prihodnje izpeljati proces rekapitalizacije. V tem
procesu je eno izmed ključnih vprašanj vrednost podjetja (enterprise value) oziroma po
kakšni ceni naj bi se prodale delnice iz nove emisije. Potencialni finančni investitorji bodo
pripravljeni kupiti delnice po čim nižji ceni, vsekakor po nižji, kot je knjigovodska vrednost
delnice. Nasprotno pa bodo obstoječi delničarji, ki, recimo, niso zainteresirani za nakup
novih delnic, z namenom, da se ne bi preveč razvrednotil (dilute) njihov kapital, težili k čim
višji prodajni ceni delnic iz nove emisije. Odločujočo vlogo bo pri tem imelo vrednotenje
podjetja. Ni namreč vseeno, na kakšno vrednost podjetja bodo finančni investitorji (novi
delničarji) vložili svoj kapital in koliko naj ga vložijo, da bodo dobili kontrolni delež.
23
Izračun indikativne vrednosti za delniško družbo X
Poskusimo za delniško družbo X – kot rečeno že v naslovu tega poglavja družba predstavlja
hipotetični primer – izračunati njeno indikativno vrednost. Pri tem se opremo na naslednje
podatke v letu t:
Za delniško družbo X v mio €:
Čisti prihodki od prodaje = 900
EBITDA = 160,
EBIT = 100.
Primerljiva podjetja:
Razpon multiplikatorjev:
EV/EBIT = 8,6x – 9,1x,
EV/EBITDA = 5,7x – 6,2x.
Upoštevajoč EV:
EV/EBIT = 860 ‒ 910,
EV/EBITDA = 912 ‒ 992.
10
Na podlagi zgornjih finančnih podatkov o delniški družbi X in razpona multiplikatorjev za
primerljiva podjetja ter ob upoštevanju podatka o neto finančnem dolgu delniške družbe X
lahko izračunamo njeno indikativno vrednost.
Tabela 2: Izračun indikativne vrednosti delniške družbe X
Indikativna vrednost
Indikativna vrednost družbe
Upoštevajoč razpon EV/EBITDA
Neto dolg
Vrednost kapitala (equity value)
Nizka
944
5,9x
800
144
Visoka
1.040
6,5x
800
240
Na podlagi izračunov iz zgornje tabele ugotovimo, da se bo vrednost kapitala, na katero se bo
vplačalo nov kapital (rekapitalizacija), verjetno določila na podlagi pogajanj v razponu med €
144 mio in € 240 mio. Iz tega izračuna je razvidna izjemna pomembnost določitve vrednosti
družbe (enterprise value) oziroma vrednosti njenega kapitala. Če naj bi finančni investitor
(novi delničar) z vplačilom svojega kapitala pridobil kontrolni delež v delniški družbi X (vsaj
51 %), bi moral na, recimo, € 144 mio vplačati € 150 mio, in na € 240 mio € 250 mio. Ker bo
vplačan kapital presegel 25-odstotni delež, bo finančni investitor moral najaviti prevzem. To
pomeni, da bo ponudil preostalim lastnikom v delniški družbi X pravico odprodaje njihovih
delnic po ceni, po kateri sam kupuje delnice iz nove emisije. Kot rečeno, če obstoječi
delničarji ne bodo sodelovali pri nakupu delnic iz nove emisije, se bo vrednost njihovega
deleža relativno zmanjšala, hkrati pa tudi razvrednotila vrednost njihovih delnic (dilution).
Običajno ni praksa, pa tudi v vidu ekonomske logike ni, da bi obstoječi delničarji v času, ko
naj bi se v delniški družbi izpeljal postopek rekapitalizacije, prodajali svoje delnice. Zanje bi
namreč iztržili bistveno manj, kot pa, če bi počakali nekaj let, ko bo finančni investitor želel
izstopiti iz delniške družbe. Ta izstop (exit) bo po vsej verjetnosti v obliki IPO, torej uvrstitev
delnic na borzo. Takrat bo finančni investitor zahteval svoj kumulativni donos (20–30 % na
leto), torej v obliki izplačila kapitalskega dobička. To pa bo prilika za obstoječe delničarje, da
tudi oni prodajo svoje delnice po ceni, ki bo verjetno višja, kot je danes knjigovodska
vrednost njihovih delnic.
10
Multiplikator je razmerje med vrednostjo podjetja (enterprise value) in EBITDA in se razlikuje od
panoge do panoge. Recimo, v farmaciji in energetiki so multiplikatorji višji kot v avtomobilski industriji.
24
Obstaja pa tudi možnost, da obstoječi delničarji na skupščini ne izglasujejo sklepa o
rekapitalizaciji delniške družbe. V tem primeru naj bi oni povečali kapital delniške družbe X.
Če pa tudi sami ne bi bili pripravljeni kupiti delnic iz nove emisije, bi to za delniško družbo
X pomenilo varianto A, torej kontrakcijo in umik s tržišča.
Sestavni del postopka rekapitalizacije je običajno tudi finančno prestrukturiranje obstoječih
finančnih obveznosti. Poslovne banke bi po vsej verjetnosti pristale na reprogramiranje
obstoječih kratkoročnih in dolgoročnih kreditov, ki jih je v preteklosti pri njih najela delniška
družba X, če bi uspela transakcija rekapitalizacije. Z vnosom svežega kapitala naj bi se, kot
že rečeno, delno poplačale finančne obveznosti, delno pa bi se ga namenilo za financiranje
nadaljnje rasti delniške družbe X. Pri tem je pomembno poudariti, da bi finančni investitor
vložil dodatni kapital v delniško družbo X, če bi le-ta predhodno finančno konsolidirala svoj
dolg. Finančni investitor namreč ne bi bil ravno navdušen nad odločitvijo, da bi se večino
njegovega vplačanega kapitala takoj namenilo in porabilo za poplačilo finančnih dolgov.
Nasprotno, finančni investitor bi bil v pogajanjih pripravljen plačati za delnico iz nove
emisije višjo ceno le, če bi s finančnimi upniki (bankami) uspel podaljšati ročnost vračila
najetih kreditov delniške družbe X.
PREMIJA IN PRAVICA VPISA IN PRAVICA DODELITVE
Oglejmo si v nadaljevanju še hipotetični izračun premije in pravice vpisa in pravice
dodelitve.
Premija
Osnovni kapital podjetja je enak zmnožku števila izdanih delnic in nominalne vrednosti
delnice. Ko povečuje svoj kapital, podjetju ni treba vrednotiti novih delnic po nominalni
vrednosti. Ceno novo izdanih delnic lahko določi, na primer, na ravni likvidacijske vrednosti,
ki odgovarja tisti, ki bi jo delničarji prejeli pri prodaji celotne aktive podjetja po poplačanju
vseh dolgov. Ko je cena delnice določena, je znano tudi razmerje med lastniškim kapitalom
podjetja in številom že izdanih delnic.
Predpostavimo, da v podjetju pride do rekapitalizacije z vnosom svežega kapitala, in sicer €
1.000 za delnico. Lastniški kapital podjetja sestoji iz dveh delnic, po € 100 nominalne
vrednosti za vsako, in € 300 kapitalskih rezerv. Vrednost premoženja podjetja znaša € 500.
Povsem legitimno je, če podjetje vrednoti delnico po: 500/2 delnici = € 250. To je namreč
knjigovodska vrednost delnice.
Brž ko se predvideno povečanje kapitala prevede na novo izdajo € 1.000/€ 250 = 4 nove
delnice, se tako ustvari:


povečanje kapitala podjetja za 4 x € 100 = € 400, torej povečanje z € 200 na €
600;
premija izdaje (share premium) v višini € 600, kar odgovarja razliki med:

prvim delom, t.j. globalnim zneskom povečanja kapitala, ki se poknjiži na
TRR podjetja, in

drugim delom, povečanjem vrednosti osnovnega kapitala podjetja.
Pravica vpisa in pravica dodelitve
Vsaki delničar ima možnost, da lahko sodeluje pri povečanju osnovnega kapitala podjetja. Če
ne sodeluje, se bo njegov:

vpliv (z vidika moči) na podjetje zmanjšal,
25

alikvotni del v dobičku podjetja prav tako zmanjšal, upoštevaje povečanje števila
delnic, ki sestavljajo kapital.
Če delničar ne sodeluje, tudi ne prejme ustreznega finančnega nadomestila. Če pa želi
sodelovati, ima prednostno pravico pridobiti določeno število delnic pro rata glede na njegov
dosedanji kapitalski delež, saj bi sicer bil na koncu tega postopka neprostovoljno oslabljen
(diluted).
Hutin (2010, 871) nas napotuje k naslednjemu izračunu vrednosti prednostne pravice vpisa
(droit de souscription). Če upoštevamo, da spodaj podani simboli pomenijo:
C – tečaj delnice pred povečanjem kapitala,
E – cena na novo izdanih delnic,
n – število na novo izdanih delnic pri povečanju kapitala,
N – število obstoječih delnic pred povečanjem kapitala,
lahko izračunamo vrednost prednostne pravice vpisa (subscription right) za obstoječe
delničarje pri nakupu novih delnic po naslednjem obrazcu:
DS = C – (NC + nE) / (N + n) oziroma
DS = n / (N + n) x (C – E).
Da bi ugotovili, ali izračun odgovarja zastonjski razdelitvi delnic E = 0, dobi prednostna
pravica status pravice dodelitve (droit d'attribution), kar označimo z DA. Od tod sledi, da je
pravica dodelitve enaka:
DA = nC / (N + n).
Oglejmo si izračun na hipotetičnem primeru.
Podjetje z 2.500 izdanimi delnicami, ki kotirajo na borzi, se odloči razdeliti gratis 1.500
delnic s preoblikovanjem rezerv v osnovni kapital. Delničar, ki trenutno poseduje 50 delnic,
želi obdržati 210 delnic. Koliko bo za to moral plačati?
Izračunajmo najprej paritetni tečaj, ki ga definiramo z naslednjim razmerjem:
N / n = 2.500 / 1.500 = 5 / 3.
Pet obstoječih delnic omogoča pridobiti tri nove delnice. Lastnik 50 delnic dobi zastonj 30
delnic (50/5) x 3. Primanjkuje mu jih še 180. V ta namen mora ponuditi pet pravic dodelitve,
DA, če želi zastonj pridobiti tri delnice. Mora si torej priskrbeti 300 delnic (180 x 5/3).
Vrednost pravice dodelitve v tem primeru znaša:
DA = nC / (N +n) = 1.500 x 200 / (1.500 + 2.500) = € 75.
Celoten strošek sodelovanja pri povečanju kapitala je:
€ 75 x 300 = € 22.500.
Proučimo drugi primer. Podjetje, ki kotira na borzi, se odloči povečati svoj kapital hkrati z
izdajo:
125.000 zastonjskih delnic in z izdajo
250.000 delnic po € 140 za delnico.
V času, ko podjetje sprejme to odločitev, znaša tečaj delnice € 160. Osnovni kapital tvori
1.250.000 delnic. Določimo vrednost predkupne pravice in pravice dodelitve.
26
Po podvojitvi kapitala je vrednost delnice podvržena dvojni oslabitvi (dilution):
(1.250.000 x 160) + (125.000 x 0) + (250.000 x 140) / (1.250.000 + 125.000 + 250.000) = €
144,62.
Pariteta vpisa je:
1.250.000 / 250.000 = 5 / 1.
Pet obstoječih delnic daje predkupno pravico eni na novo izdani delnici, kar vrednostno
pomeni: 5 DS + 140 = € 144,62. Od tod sledi:
DS = 144,62 – 140) / 5 = € 0,92.
Pariteta za pravico dodelitve je:
1.250.000 / 125 000 = 10 / 1.
Deset obstoječih delnic daje pravico gratis dodelitve eni novi delnici, kar privede do dvojne
oslabitve, tj. € 144,62.
10 DA + 0 = € 144,62 in od tod DA = € 14,46.
Zapomnimo si, da je DS + DA = € 0,92 + € 14,46 = € 15,38. Ta znesek odgovarja znižanju
vrednosti delnice zaradi vpliva dvojne oslabitve ali dejansko: € 160 – € 144,62 = € 15,38.
5. SKLEP
Kapitalska struktura je kombinacija dolžniških virov in kapitala. Dolžniški viri se v času
nenehno spreminjajo, vendar naj bi blagovni producenti poskušali vzdrževati razmerje med
kapitalom in izposojenimi viri na t.i. ciljni kapitalski strukturi. Vodstvo blagovnih
producentov bi moralo sprejemati take odločitve o kapitalski strukturi, da bi maksimirale
notranjo vrednost podjetja. Na kapitalsko strukturo vplivajo številni dejavniki. V ta namen so
se razvile številne teorije, ki so bile tudi empirično testirane. Očeta moderne teorije o
kapitalski strukturi sta F. Modigliani in M. Miller.
Ko so začeli diferencirano obravnavati obresti kot postavko, ki zmanjšuje davčno osnovo, so
začeli gospodarski subjekti v svoji kapitalski strukturi povečevati dolžniške vire. Teoretično
je bilo dokazano, da je sedanja vrednost davčnega ščita enaka podjetniški davčni stopnji,
pomnoženi z višino dolga.
Med številnimi teorijami o kapitalski strukturi velja v kontekstu tega prispevka posebej
izpostaviti t.i. menjalno teorijo vzvoda (trade-off theory of leverage), ki se opira na tezo, da
se ustvarjeni dobički pri finančnem dolgu kompenzirajo z višjimi obrestnimi merami in
stroški stečaja. Po tej teoriji je vrednost zadolženega podjetja enaka vrednosti nezadolženega
podjetja in vrednosti stranskih učinkov, ki vključujejo davčni ščit in pričakovane stroške
zaradi finančne stiske.
Optimalna kapitalska struktura, o kateri se odloča izven gospodarskega subjekta, naj bi bila
bolj vloga tveganja novih projektov, ki jih uvajajo v podjetjih in ki naj bi povečevali njihovo
vrednost. Tveganje in donosnost kapitala kot nagrada za tveganje sta namreč močno odvisna
od kapitalske strukture.
Tako torej uči teorija.
V praksi pa se vselej dogajajo odmiki od ciljne kapitalske strukture. Lahko bi trdili, da je
ekonomski liberalizem pred zadnjo finančno krizo povzročil, da so se tudi nefinančni
27
gospodarski subjekti zadolževali preko vseh meja in se s tem krepko oddaljili od optimalne
kapitalske strukture. Pretirana zadolženost jih je v času finančne krize, ki ji je sledila še
recesija, privedla v izjemno težaven ekonomsko-finančni položaj. Zaradi recesije so se
zmanjšali prihodki, proizvajalna sredstva so ostala neizkoriščena (nizek ROA), stalni stroški
na enoto izdelka/storitve so se močno povečali in prodajna cena jih ni uspela več pokriti.
Mnogi gospodarski subjekti so se znašli v hudih likvidnostnih težavah in niso bili v stanju
finančnim upnikom poravnavati obresti, kaj šele odplačevati glavnice. Učinkovanje obeh
vzvodov, poslovnega in finančnega, se je obrnilo v nasprotno smer.
11
Delež kapitala v pasivi bilance stanja podjetij se je močno znižal , v nekaterih primerih celo
pod 10 %, pri nas najbolj v gradbenih podjetjih. Zaradi neugodnega razmerja med
izposojenimi in lastnimi viri so podjetja postala kapitalsko neustrezna in ta neustreznost se je
zahrbtno zakoreninila v njihovih bilancah. Postala je njihova rakava rana. Zakaj? Preprosto
zato, ker je njihova rehabilitacija dolgotrajna (večanje kapitala z zadržanim dobičkom ob
hkratnem prestrukturiranju finančnih dolgov), v številnih primerih pa tudi neuspešna
(insolvenca in stečaj).
Najučinkovitejše takojšnje zdravilo je rekapitalizacija, ki je postopek povečanja osnovnega
kapitala in s tem tudi lastniškega kapitala podjetja. Pomeni vnos svežega kapitala z izdajo
novih delnic. Tudi čisti in v podjetju zadržani dobiček seveda povečuje kapital, vendar je
običajno preskromen, da bi lahko na kratki rok izboljšal kapitalsko strukturo. V postopku
rekapitalizacije lahko sodelujejo obstoječi lastniki (delničarji) ali pa novi oziroma oboji.
V postopku rekapitalizacije je treba odgovoriti na nekatera bistvena vprašanja: določitev
indikativne vrednosti podjetja oziroma cene delnice, določitev premije in pravic vpisa in
dodelitve. Kdo so poleg obstoječih delničarjev novi potencialni investitorji? Ti so lahko
finančni: zasebni kapitalski skladi, mednarodne finančne institucije, … in strateški: blagovni
producenti kot kupci izdelkov/storitev ali pa konkurenti. Po finančni krizi institucionalni
investitorji še vedno težijo za oblikovanjem takih portfeljev, ki bi bili odporni pred tržnimi
šoki, in se želijo posloviti od tradicionalnih modelov alokacije sredstev, ki niso upoštevali
dejanskih tveganj. Zato stopajo v ospredje nove prioritete investitorjev, t.i. izvedbene in
kvalitativne značilnosti, med njimi recimo tudi diverzifikacija, transparentnost in likvidnost.
Če naj se blagovni producenti kot današnji hudi bolniki z neustrezno kapitalsko strukturo
rešijo te rakaste tvorbe, morajo takoj biti podvrženi močni kemoterapiji, kar pomeni dobiti
močno finančno injekcijo v obliki rekapitalizacije. Ta bo lahko zanje panacea.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
11
Mediana odstotka dolga glede na vsa sredstva je bila sredi 90. let po nekaterih državah naslednja:
Nemčija (11 %), Francija (18 %), Italija (21 %), ZDA (25 %). (Rajan, Zingales 1995).
28
Literatura in viri:
BERNANKE, Ben (1989). Is There Too Much Corporate Debt? Federal Reserve Bank of Philadelphia
Business Review. September/October, pp. 3‒13.
BUKVIČ, Vladimir (2009). Upravljanje na osnovi vrednosti s praktičnim primerom. V: 1. mednarodna
znanstvena konferenca: Znanje in poslovni izzivi globalizacije. Celje. 12.–13. november 2009. Zbornik
povzetkov referatov, str.: 52. FKPV Celje.
Dokumentacija iz arhiva FRS v delniški družbi X. 2010.
EHRHARDT, Michael C. in BRIGHAM, Eugene F (2011). Financial Management. Theory and
Practice. Mason: OH. South-Western Cengage Learning. ISBN: 978-1-4390-7810-5.
HUTIN, Hervé (2010). Toute la Finance. Paris: Eyrolles Editions d'Organisation. 4e édition. ISBN: 9782-212-54519-7.
KILIG, Levent (2006). Compta Finance. Comprendre, construire et faire parler les comptes. Paris:
Eyrolles Editions d'Organisation. ISBN: 2-7081-3623-2.
LEE, C. Alice, LEE, C. John, LEE, F. Cheng (2009). Financial Analysis, Planning & Forecasting.
Theory and Application. Second Edition. London: World Scientific. ISBN-13 978-981-270-608-9.
MINSKY, Hyman P. (1992). The Financial Instability Hypothesis. V: Social Science Research
Network.[Online].
Pridobljeno
(23.
oktobra
2011)
s
spletnega
naslova:
http://papers.sssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=161024.
MODIGLIANI, Franco in MILLER, Merton H. (1958). The Cost of Capital, Corporation Finance, and
the Theory of Investment. American Economic Review, pp. 261‒297.
MODIGLIANI, Franco in MILLER, Merton H. (1963). Corporate Income Taxes and the Cost of
Capital: A Correction. American Economic Review, pp. 433‒443.
ODAR, Marjan (2010). Razred 9 – Kapital, dolgoročne obveznosti (dolgovi) in dolgoročne rezervacije.
IKS Revija za računovodstvo in finance. Letnik XXXVII. 7‒8. Ljubljana. Zveza računovodij,
finančnikov in revizorjev Slovenije.
OLFERT, Klaus in REICHEL, Christopher (2008). Finanzierung. Kompendium der praktischen
Betriebswirtschaft. 14., verbesserte und aktualisierte Auflage. Kiehl. Friedrich Kiehl Verlag GmbH.
ISBN 978 3 470 53494 7
RUS, Mirjam (2010). Finančni vzvod – glavni razlog za nastanek globalne gospodarske krize 2008.
Diplomsko delo. Ljubljana: GEA College Visoka šola za podjetništvo.
ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS.
Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem
delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so
opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «.
ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA
PODROČJU REVIDIRANJA



revizije računovodskih izkazov
revizije poslovanja (performance
audit)
ovrednotenje sistemov notranjih
kontrol



uvajanje notranje revizije
izvajanje notranjih revizij v
javnem sektorju
revizije stvarnih vložkov in
dokapitalizacije
29




revizije v primerih prisilne
poravnave
preiskovanje računovodskih
izkazov
revizije projektov Phare
opravljanje revizijskih poslov iz
naslova sredstev iz EU
dr. Bojan Tičar 1
FINANČNE POSLEDICE STATUSNEGA
PREOBLIKOVANJA ZAVODA V DRUŽBO Z OMEJENO
ODGOVORNOSTJO
Povzetek
Avtor v članku predstavi pravne okvire za preoblikovanje zavoda in javnega zavoda v
družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) ter finančne posledice takšnega
preoblikovanja. Na začetku pojasni statusni zakonski okvir. Nadaljuje z de lege lata
analizo pravil po korporacijski zakonodaji, analizira postopek preoblikovanja in nato
tudi finančne posledice le-tega. Analizo izdela tako za zavode kot za javne zavode.
Postopek preoblikovanja javnega zavoda v d.o.o. je še zahtevnejši od preoblikovanja
običajnega zavoda, saj se poleg smiselne uporabe postopkov korporacijskega
preoblikovanja d.d. v d.o.o. smiselno uporabljajo tudi specialne določbe javnofinančne
zakonodaje in posebna pravila zakonodaje o javno-zasebnem partnerstvu za
preoblikovanje javnih podjetij v d.o.o.
Avtor v članku prikaže finančne posledice preoblikovanja zavoda, ki so lahko
zanimive za ustanovitelje zavoda, in druge pravne posledice za preostale deležnike
(kot so menedžment zavoda in zaposleni). Prispevek zaključi s pregledom razlogov in
posledic preoblikovanja javnega zavoda v d.o.o. za ustanovitelje ter s pregledom
pravnih posledic preoblikovanja javnega zavoda v d.o.o. za sedanje zaposlene.
Ključne besede: javni zavod, javni sektor, javno zasebno partnerstvo, družba z
omejeno odgovornostjo, delniška družba, pravo javnih zavodov.
Summary
In the present article author defines and analyses legal procedures of transformation of
the public institutes in the private corporations. In the beginning of the article author
presents Slovenian legal framework.
In the next part of the article author describes a new legal procedures. According to a
legal regulation of Public Finance, Private Public Partnerships and Corporate Law
procedures of transformation of the joint stock company into Limited Liability
1
Bojan Tičar je univerzitetni diplomirani pravnik, doktor pravnih znanosti, habilitirani izredni
profesor za področje prava javnega sektorja, univerzitetni učitelj na Fakulteti za varnostne vede
Univerze v Mariboru in Fakulteti za management Primorske univerze, prodekan za gospodarske
zadeve in razvoj Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in senator Univerze v
Mariboru, član IBA (International Bar Assosiation), član strokovnega v sveta CIRIEC (Centre
International de Recherches et d'Information sur l'Economie Publique, Sociale et Coopérativ) in višji
znanstveni sodelavec Znanstveno Raziskovalnega Središča Univerze na Primorskem.
30
Company are similarly used also for transformed of the public institute in the private
corporation.
Author concludes the article with some open questions about these procedures in the
Slovenian legal system and a new consequences for the stock holders and the
employees in the transformed public institutions.
Key words: Public Institution, Limited Liability Company, Joint Stock Company, Law
of Public Institutions.
1. UVOD
Preoblikovanje zavoda v podjetje je predvidel že več kot 20 let stari Zakon o zavodih
(v nadaljevanju ZZ) iz leta 1991. Ta zakon, ki je še vedno v veljavi, v 51. členu
dopušča, da lahko ustanovitelj zavoda odloči, da se zavod ali njegova organizacijska
enota organizira kot podjetje. Vendar je ta norma sama po sebi neuporabna, brez
uporabe specialnih pravil drugih zakonov, ki jih navajamo v tem prispevku. Ureditev
preoblikovanja zavoda v podjetje pa je drugačna za zavode, ki niso javni, od pravil, ki
podrobneje veljajo za javne zavode. Zavodi se lahko preoblikujejo v družbe na podlagi
korporacijske zakonodaje že ves čas, javni zavodi pa šele v zadnjih letih.
Tako je na primer zakonodaja o javnih financah od konca devetdesetih preoblikovanje
javnih zavodov formalno preprečevala. Preoblikovanje javnega zavoda je bilo mogoče
samo pod pogojem, daje posebni zakon, ki je urejal izvajanje javne službe na
določenem področju, to dovoljeval. Ker pa takšnih posebnih zakonov po letu 2002 ni
bilo, so bili ti postopki zamrznjeni. S sprejemom 80.j člena Zakona o javnih financah
(v nadaljevanju ZJF) v letu 2002 je prišlo do zamrznitve možnosti preoblikovanj
javnih zavodov v druge subjekte. Šele Zakon o javno zasebnem partnerstvu (v
nadaljevanju ZJZP) je z začetkom veljave 7. marca 2007 preoblikovanja javnih
zavodov spet sprostil. V prehodni določbi 154. člena je ZJZP derogiral 80.j člen ZJF.
Z ureditvijo 141., 142., 143. člena prehodnih določb ZJZP in z odpravo 80.j člena ZJF
je po ZJZP v skladu s 144. in 154. členom mogoče javni zavod preoblikovati v drugo
obliko, kjer ni osebno odgovornih ustanoviteljev (glej tudi 106. člen ZJZP) ter tako
doseči večjo učinkovitost in uspešnost izvajanja javne službe v dobro uporabnikom in
v skladu z javnim interesom (Tičar, 2008).
Danes je postopek preoblikovanja javnega zavoda v d.o.o. urejen v posebnih pravilih
korporacijske zakonodaje. Preoblikovanje javnega zavoda poteka v skladu s pravili
preoblikovanja d.d. v d.o.o. po 666. členu ZGD, kar je predstavljeno v nadaljevanju.
2. PREOBLIKOVANJE JAVNEGA ZAVODA V D.O.O. PO
PRAVILIH ZAKONODAJE O GOSPODARSKIH DRUŽBAH
Po pravilih korporacijske zakonodaje se javni zavod lahko preoblikuje v d.o.o. v
skladu s pravili preoblikovanja d.d. v d.o.o. V 666. členu ZGD z naslovom
Preoblikovanje zavodov v gospodarske družbe zakonodajalec zapiše, da se za
preoblikovanje zavodov v gospodarske družbe smiselno uporabljajo določbe ZGD o
preoblikovanju delniške družbe v druge družbe (Ivanjko, Kocbek, Prelič, 2009, 1035).
Po določilih členov 648–651 ZGD se lahko v d.o.o preoblikuje. d.d., ki ima manj kot
50 delničarjev/ustanoviteljev. Enako velja tudi za javni zavod, ki mora imeti manj kot
31
50 ustanoviteljev. Sklep o preoblikovanju d.o.o. v d.d. sprejema večina 9/10 kapitala.
Znesek osnovnih vložkov je lahko v preoblikovani d.o.o. nižji od predpisanega.
Preoblikovanje javnega zavoda v d.o.o. je treba prijaviti v ustrezni sodni register s
seznamom družbenikov in njihovih vložkov ter pogodbo o preoblikovanju.
Preoblikovani javni zavod pridobi pravni status d.o.o. z vpisom v sodni register
(Juhart, 2007, 8).
Pravna podlaga za preoblikovanje javnega zavoda v d.o.o. je najprej sklep
preoblikovanju, če pa je ustanoviteljev več, pa tudi pogodba o preoblikovanju.
ustrezno razlago pravil o preoblikovanju d.d. v d.o.o. mora sprejeti sklep
preoblikovanju javnega zavoda v d.o.o. pristojni organ zavoda v skladu z aktom
ustanovitvi in to z 9/10 večino.
o
Z
o
o
V javnem zavodu je pristojni organ svet zavoda, ki pa v praksi ni nujno sestavljen
tako, da bi se lahko v sklepu izkazala 9/10 večina glasov članov sveta. Tako bo – na
primer – v zavodu, kjer je članov sveta manj kot 10, potrebno soglasje vseh, ker glas
enega pomeni več kot 1/10.
V vsakem primeru pa bo za preoblikovanje potrebno tudi soglasje ustanoviteljev, ki so
pri javnih zavodih v glavnem občine ali država. Tudi za ustanovitelje velja, da morajo
soglašati z 9/10 večino. Za ustanovitelje javnega zavoda, ki niso glasovali za sklep o
preoblikovanju, se smiselno uporabljajo določbe 651. člena ZGD. To pomeni, da vsaki
ustanovitelj javnega zavoda, ki je ugovarjal proti sklepu o preoblikovanju javnega
zavoda v d.o.o., lahko od nove družbe zahteva, da prevzame njegov poslovni delež za
plačilo primerne denarne odpravnine. To pravico ima tudi ustanovitelj, ki ni odločal o
preoblikovanju javnega zavoda, če mu je bila protipravno preprečena udeležba na
svetu ali če svet zavoda ni bil pravilno sklican ali če predmet odločanja na svetu
zavoda ni bil pravilno objavljen.
V sklepu o preoblikovanju je treba določiti novo firmo in druge značilnosti družbe,
kakor tudi celotno vsebino nove družbene pogodbe, kot to določa 474. člen ZGD
(Juhart, 2007, 7): (1) navedbo imena in priimka ter prebivališča ali firme in sedeža
vsakega družbenika; (2) firmo, sedež in dejavnost družbe; (3) navedbo zneska
osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vložka posebej, navedbo družbenika za
vsaki osnovni vložek in njegov poslovni delež; (4) čas delovanja družbe, če je
ustanovljena za določeni čas; (5) morebitne obveznosti, ki jih imajo družbeniki do
družbe poleg vplačila osnovnega vložka, in morebitne obveznosti družbe do
družbenikov.
Za praktično izvedbo preoblikovanja javnega zavoda v d.o.o. bo treba poleg pravil za
preoblikovanje d.d. v d.o.o. analogno uporabiti tudi pravila o preoblikovanju
samostojnega podjetnika (s.p.) v d.o.o. Verjetno bo ob preoblikovanju javnega zavoda
v d.o.o. treba opredeliti in določiti vrednost podjetja, ki se prenaša. To pa določa 668.
člen ZGD (Ivanjko, Kocbek, Prelič, 2009, 1035).
Podjetje, ki se prenaša v d.o.o. po korporacijskih predpisih, sestavlja premoženje ter
pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem z natančnim opisom podjetja. Pri tem se je
mogoče sklicevati na listine, kot so letna bilanca stanja, vmesna bilanca stanja ali
ustrezen računovodski izkaz, če je na podlagi njihove vsebine mogoče določiti
vrednost podjetja, ki je predmet prenosa. Predložene listine na dan prijave za vpis
prenosa podjetja v register ne smejo biti starejše od treh mesecev. Pri prenosu podjetja
32
je treba opraviti ustanovitveno revizijo, če je vrednost večja od 100.000 € (Juhart,
2007, 7).
Navedena pravila so dopolnilo k ustrezni uporabi preoblikovanja d.d. v d.o.o. za
preoblikovanje javnih zavodov. Ker niso v nasprotju z ureditvijo ZGD za
preoblikovanje d.d. v d.o.o. menimo, da so primerna tudi za uporabo preoblikovanja
javnega zavoda v d.o.o. Tudi zato, ker drugih pravil ni (glej vsa preoblikovanja po
ZGD v Ivanjko, Kocbek, Prelič, 2009, 1035). Postopke bo treba izvesti tako, da bo
registrsko sodišče lahko vpisalo preoblikovani subjekt v sodni register.
3. FINANČNE POSLEDICE PREOBLIKOVANJA ZAVODA V
D.O.O. ZA USTANOVITELJE ZAVODA
Kot smo navedli v prejšnji točki, se po pravilih korporacijske zakonodaje zavod lahko
preoblikuje v d.o.o. v skladu s pravili preoblikovanja d.d. v d.o.o. Enostavnejše
preoblikovanje zavoda v d.o.o. po 666. členu ZGD je formalno ali oblikovno
preoblikovanje. Pri njem kontinuiteta pravne osebe ostane v celoti. Po preoblikovanju
se šteje, da ista pravna oseba še naprej opravlja dejavnost, vendar v drugi statusni
pravni obliki (Tičar, 2010).
Drugače od formalnega preoblikovanja zavoda v d.o.o. je prenosno ali vsebinsko
preoblikovanje (Ivanjko, Kocbek, Prelič, 2009). To pa je takšno statusno
preoblikovanje, v katerem se subjektiviteta pravne osebe pretopi v subjektiviteto
novega subjekta (Tičar, 2012). Preoblikovanje postane vsebinsko pri spojitvi in
pripojitvi obstoječega zavoda z drugim pravnim subjektom. Medtem ko je pri
formalnem preoblikovanju subjektiviteta pravne osebe ohranjena v celoti in pomeni
isto pravno osebo, je pri prenosnem preoblikovanju prenesena na novo pravno osebo.
Načeloma je premoženje prejšnjega subjekta predmet polne sukcesije, lahko pa je to
določeno z aktom o preoblikovanju tudi drugače.
V nadaljevanju bomo obravnavali predvsem formalno preoblikovanje, pri katerem je
sukcesija 100-odstotna in tudi obstoj pravne osebe nespremenjen. Ker pa gre po
preoblikovanju za novo statusno obliko (d.o.o.), za katero veljajo druga pravna pravila
kot za prejšnjo (zavod), se postavlja vprašanje, kako bodo ustanovitelji/družbeniki v
prihodnje uredili pasivo bilance stanja novega subjekta.
V pasivi nove bilance stanja preoblikovanega zavoda, ki je postal d.o.o, bo pomembno
predvsem, kako bodo razvrščene kapitalske kategorije. Kaj bodo ustanovitelji določili
za osnovni vložek in kako bodo dosedanje pozitivne razlike med prihodki in odhodki
zavoda (beri neizplačane dobičke zavoda), ki se preoblikuje, uvrstili v novo bilanco
preoblikovanega subjekta (d.o.o.).
Vprašanje je, kako se bo preoblikoval ustanoviteljski delež v zavodu v ustanovitveni
vložek in kasneje v poslovni delež d.o.o., katera postavka bo uvrščena v na primer
preplačilo osnovnega kapitala (agio), kaj bo v prihodnje knjiženo kot rezerve in
predvsem ali se bodo lahko neizplačani ''dobički'' zavoda v prihodnje po
preoblikovanju v d.o.o. razdelili med družbenike.
Pri finančnem poslovanju zavoda vsega tega ni, saj je zavod po svojem statusu oblika,
ki ni namenjena ustvarjanju dobička (1. člen ZZ). Če pa kljub temu lahko ustvarja
33
pozitivno razliko med letnimi prihodki in odhodki (kar je ekonomsko gledano
dobiček), pa ga mora vrniti nazaj v financiranje zavodske dejavnosti.
Zavod mora, če želi delovati in obstati na trgu, ne glede na svoj neprofitni značaj,
enako kot vsi drugi poslovni subjekti na trgu ustvarjati ''dobiček''. Enako kot drugi
subjekti tudi zavod mora poslovati pozitivno, ustvarjati ''dobiček'' in hkrati plačati
davek na obdavčljivi dohodek pravnih oseb. Vendar ta ''dobiček'' po korporacijski
naravni ne pripada ustanovitelju/ustanoviteljem. Ustanovitelji si ga ne smejo
razdeliti/prilastiti. Zavod ga mora porabiti za lastno dejavnost.
Če pa je ta nerazdeljeni ''dobiček'' zavoda ostal v bilanci stanja, po preoblikovanju v
d.o.o., lahko postane korporacijski dobiček (obdavčljivi dohodek, kot ga imenuje
zakon ZDDPO), kar pomeni, da si ga lahko družbeniki razdelijo.
Na ta način lahko s preoblikovanjem zavoda v d.o.o. prejšnji ustanovitelji zavoda
postanejo družbeniki d.o.o., z novimi korporacijskimi pravicami, kamor sodi tudi ena
pomembnejših korporacijskih pravic (Kocbek, 1995), pravica do alikvotnega deleža
ustvarjenega dobička. In to ne samo dobička, ustvarjenega po preoblikovanju ali v
tekočem letu preoblikovanja, temveč po našem mnenju vsega bilančnega dobička v
novi bilanci stanja d.o.o.
Slednje pa velja tako za zasebne kot za javne zavode, ki postanejo d.o.o. Razlika je le
v tem, da je pri javnih zavodih korporacijski upravičenec do dobička nove d.o.o.
država ali lokalna skupnost, ki je postala iz prejšnjega ustanovitelja zavoda družbenik
v d.o.o.
4. VSEBINSKI RAZLOGI ZA PREOBLIKOVANJE NEKATERIH
JAVNIH ZAVODOV V D.O.O.
Pri javnih zavodih je, za razliko od drugih zavodov, temeljni opredelilni element javna
služba. Zato je treba poudariti, da je cilj javnega zavoda z danimi, omejenimi sredstvi
doseči maksimalne koristi in zadovoljstvo uporabnikov javne službe.
Dejavnosti, ki jih opravljajo javni zavodi, kot smo že povedali, lahko razvrstimo v tri
skupine: (1) redna dejavnost javne službe; (2) dejavnost javne službe, ki jo javni zavod
prodaja na trgu; (3) dejavnost, ki ne sodi v javno službo – tržna dejavnost.
Ker javni zavodi del prihodkov pridobivajo tudi s tržno dejavnostjo, je bilo z
zakonodajo o računovodstvu določeno, da morajo prihodke in odhodke ter poslovni
izid izkazovati ločeno – iz naslova opravljanja javne službe in iz naslova prodaje blaga
in storitev na trgu – ter tudi skupno (Trpin, 2004, 1376‒1382).
Pri izkazovanju prihodkov velja splošno načelo, da so prihodki za izvajanje javne
službe vsi prihodki, ki jih javni zavod prejme za opravljeno storitev javne službe, ne
glede na to, ali so to prihodki iz javnih ali zasebnih virov. K prihodkom od prodaje
blaga in storitev na trgu tako spadajo samo tisti prihodki, ki jih javni zavod ustvari s
prodajo blaga in storitev, ki niso opredeljene kot javna služba. Pretežna prodaja blaga
in tržnih storitev tudi v prihodnje pomeni glavnino dejavnosti naštetih javnih zavodov,
javna služba pa le manjši del.
Pri delitvi odhodkov na dejavnost javne službe in tržno dejavnost se v javnih zavodih
najpogosteje uporabi razmerje, ki je bilo doseženo pri prihodkih, čeprav je to možnost,
34
ki jo predpisi dopuščajo samo v skrajni sili. Problem razmejevanja odhodkov je
namreč povezan s spremljanjem stroškov po stroškovnih mestih, mestih odgovornosti
in kontih, kar v mnogih javnih zavodih še vedno ni urejeno. Vprašanje je, koliko
stroškov v javnih zavodih dejansko nastaja pri izvajanju redne javne službe, ki se
financira iz javnih virov, koliko pri opravljanju storitev javne službe za trg in koliko
pri izvajanju lastnih tržnih dejavnosti. Ta problem postavi pod vprašaj tudi izkazani
poslovni izid javnih zavodov, zlasti ko se ugotavlja ločeno za javno službo in tržno
dejavnost. Po eni strani naj bi namreč javni zavodi kot neprofitne organizacije, v delu
dejavnosti javne službe, poslovali s pozitivno ničlo, po drugi strani pa jim je
dovoljeno, kar je sicer v protislovju z neprofitnim značajem javnega zavoda, pri tržni
dejavnosti maksimirati dobiček (presežek prihodkov nad odhodki). Ker je v sedanji
pravni ureditvi javnim zavodom omogočeno tudi, da presežek prihodkov nad odhodki
iz tržne dejavnosti namenijo za povečanje sredstev za izplačilo dodatne delovne
uspešnosti, lahko ohlapni računovodski predpisi vodijo v skušnjavo, da v javnih
zavodih del stroškov, ki nastanejo pri tržni dejavnosti, prikažejo kot stroške javne
službe (Zver, 2007).
Prehod osnovnih sredstev neposredno na novi ‒ preoblikovani subjekt ‒ zasleduje cilj
povečanja racionalnosti in učinkovitosti pri uporabi sredstev, potrebnih za izvajanje
javne službe. Prehod osnovnih sredstev neposredno v obliko vložka v nov subjekt
nima značilnosti privatizacije, saj premoženje ostane javna lastnina. Samo narava
premoženja se spremeni. V tej zasnovi je bolje opredeljena odgovornost za upravljanje
s premoženjem, kot pri osnutku neposredne občinske lastnine. S tem se povečuje tudi
poslovodna avtonomija poslovodstva preoblikovanega subjekta, saj lahko bolj
racionalno razpolaga s premoženjem v korist kakovosti zagotavljanja storitev javne
službe.
Nadalje je eden od pomembnih razlogov za preoblikovanje pomanjkljiva in neustrezna
ureditev sistema financiranja javnih zavodov. Kot prvo se je na tem področju pojavilo
novo normativno javno-finančno in računovodsko okolje, ki zahtevata uskladitev tega
področja s kogentnimi določbami. Poslovanje dodatno zapleta še Zakon o preglednosti
finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (v nadaljevanju
ZPFOLERD).
Poleg tega je treba princip financiranja tega področja prilagoditi strateški opredelitvi
izvajanja funkcij države in občin prek javnih zavodov s poudarkom na učinkovitosti
izvajanja javnih služb z merjenjem rezultatov njihovega dela in njihovega financiranja
v odvisnosti od uspešnosti izvajanja javnih funkcij. V tem okviru je treba urediti
predvsem obveznost zagotavljanja sredstev za delo s strani ustanovitelja, vire in načine
financiranja javnega zavoda, postopke za določitev obsega sredstev za izvajanje javne
službe, postopke za oblikovanje cen javne službe, odgovornost za obveznosti javnega
zavoda, uporabo presežkov prihodkov nad odhodki in vprašanje zadolževanja.
5. POSLEDICE PREOBLIKOVANJA JAVNEGA ZAVODA V
D.O.O. ZA ZAPOSLENE
Pri preoblikovanju običajnega zavoda v d.o.o. posebnih pravnih posledic za zaposlene
ni. So pa te pomembne pri preoblikovanju javnega zavoda v d.o.o. Pri statusni
reorganizaciji javnega zavoda v d.o.o. ostane družba v 100-odstotni javni lasti. Na
podlagi 142. člena ZJZP lahko zato pridobi koncesionirano javno službo brez javnega
razpisa ustanovitelja. Vendar se pri tem bistveno spremeni pravni položaj zaposlenih.
35
Sedaj so zaposleni javni uslužbenci, v prihodnje pa to več ne bi bili. V prihodnje bi se
njihov pravni položaj izenačil z zaposlenimi v gospodarstvu.
Kot rečeno, so zaposleni v javnem zavodu javni uslužbenci. Zanje velja ureditev
Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju – ZJU) in tudi sedanja ureditev Zakona o
razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in lokalnih skupnostih (v
nadaljevanju – ZRPJZ), za direktorja in v prihodnje za vse zaposlene pa Zakon o
sistemu plač javnem sektorju (v nadaljevanju – ZSPJS). V vmesnem času je ZSPJS
derogiral ZRPJZ, vendar se za javne zavode slednji še zmeraj uporablja do sprejema
kolektivne pogodbe za javni sektor.
Javni uslužbenec je, kot določa ZJU, posameznik, ki sklene delovno razmerje v
javnem sektorju. Opredelitev javnega uslužbenca je podana z opredelitvijo javnega
sektorja, ki jo določa ZJU. Ta pa šteje za javni sektor državno upravo, državne organe,
lokalne skupnosti ter javne zavode, javne sklade in javne agencije. Ne šteje pa javna
podjetja in kapitalske družbe, v katerih ima država ali občina prevladujoč vpliv. Sedaj
so zaposleni v javnih zavodih javni uslužbenci, v kolikor bi se status javnega zavoda
spremenil, pa to več ne bi bili.
Zaposleni v javnih zavodih so javni uslužbenci, vendar niso državni uradniki, saj ne
izvajajo državnih nalog. Javna služba ni neposredna državno-oblastna naloga. Je režim
izvajanja dejavnosti v javnem interesu, ki nima oblastnega značaja. Za javne
uslužbence v javnih zavodih velja prvih 21 členov ZJU, ne pa preostali del zakona. Od
teh členov so najpomembnejša temeljna načela. Uslužbenska zakonodaja podrobno
določa izhodišča, na katerih gradi uslužbenski sistem. Pravno jih določi kot načela, ki
veljajo za vse javne uslužbence, posebej pa določa tista, ki veljajo samo za uradnike.
Izmed prvih 21 členov ZJU je še posebej pomembno določilo 16/3. člena ZJU. Na
podlagi tega določila javni zavod ne sme zaposlenim zagotavljati iz javnih sredstev
več pravic, kot je določeno s kolektivno pogodbo ali zakonom. Podobno normo
vsebuje tudi 3. člen ZSPJS: javni zavod ne more delavcem zagotoviti drugačne plače
kot po tem pravnem predpisu. Pravni položaj in plače v javnem sektorju so točno
določene. V prehodnem obdobju do pričetka uporabe ZSPJS se uporablja ZRPJZ s
podzakonskimi akti. V prihodnje pa bo pravna podlaga ZSPJS z novimi
podzakonskimi akti in predvsem kolektivna pogodba za javni sektor in panožne
kolektivne pogodbe.
Pri preoblikovanju javnega zavoda v d.o.o. s koncesionirano javno službo pa pravila
ureditve javnega sektorja po ZJU in ZSPJS več ne veljajo. Delovna razmerja
zaposlenih se tako oblikujejo po splošni delovni zakonodaji, plačni sistem, ki se bo
uporabljal v preoblikovanih javnih zavodih, po tem več ne bo plačni sistem javnega
sektorja, temveč tisti, ki ga ureja zakonodaja o delovnih razmerjih (ZDR) in splošne ter
panožne kolektivne pogodbe.
Literatura in viri:
Grimsey D. and M. K. Lewis (2005). The Economics of Public Private Partnerships. The
International Library of Critical Writings in economics 183, Edward Elgar, Massachusetts, (ed.).
Ivanjko Šime, Marijan Kocbek, Saša Prelič (2009). Uvod v korporacijsko pravo. Druga
dopolnjena in predelana izdaja. Ljubljana: GV založba.
Juhart Miha (2007). Preoblikovanje javnega zavoda v družbo z omejeno odgovornostjo. Posvet
Nebra d.o.o. na temo “Javni zavodi”. Portorož, 23-24 maj 2007.
36
Kocbek Marijan (1995). Delniška družba. Ljubljana: GV založba.
Korpič-Horvat Etelka (2001). Razmejitev med dejavnostjo javne službe in drugimi dejavnostmi.
Računovodske šole zveze, 8, Šola poglobljenega knjigovodstva določenih uporabnikov enotnega
kontnega načrta. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
Korpič-Horvat Etelka (2003). Negospodarske javne službe. Lex localis, 2003, letn. 1, št. 4, str.
15‒30.
Lawther W. (2002). Contracting for the 21st Century: A Partnership Model. Washington, DC:
The Price Waterhouse Coopers Endowment for the Business of Government.
Mužina A., R. Bohinc, B. Tičar (2007). Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP) s pojasnili.
Ljubljana: Nebra.
Poschman F. (2003). Private means to Public Ends: The Furute of Public – Private Policy
Partnership, C.D. Howe Institute Commentary. Toronto: C.D. Howe Institute.
Tičar, Bojan (2008). Pravna analiza možnosti statusnega preoblikovanja javnega zavoda v
družbo z omejeno odgovornostjo de lege lata. Podjetje in delo, 2008, letn. 34, št. 3/4, str. 529‒
541.
Tičar, Bojan (2010). Statusno preoblikovanje javnih zavodov po predlogu novega Zakona o
negospodarskih javnih službah (pZNJS). Podjetje in delo, 2010, letn. 36, št. 8, str. 1554‒1568.
Trpin Gorazd (2004). Javne službe in javni zavodi. V: Dnevi slovenskih pravnikov 2004: od 14.
do 16. oktobra v Portorožu, (Podjetje in delo, letn. 30, št. 6/7). Ljubljana: Gospodarski vestnik,
str. 1376‒1382.
Trpin Gorazd (2005). Pravni položaj premoženja javnih zavodov. Javna uprava, 2005, letn. 41,
št. 2/3, str. 354‒367, Ljubljana.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Ur.l. RS, št. 42/2002 in novele.
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD), Ur.l. RS, št. 42/2006 in novele.
Zakon o javnih financah (ZJF), Ur.l. RS, št. 79/1999 in novele.
Zakon o javnih uslužbencih, Ur.l. RS, št. 56/2002 in novele.
Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP), Ur.l. RS, št. 127/2006 in novele.
Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti
(ZPFOLERD), Ur.l. RS, št. 53/2007.
Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti
/ZRPJZ/), Ur.l. RS, št. 18/1994 in novele.
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), Ur.l. RS, št. 56/2002 in novele.
Zakon o zavodih (ZZ), Ur.l. RS, št. 12I/1991 in novele.
Zver Eva (2007). Dejavnost javne službe in tržna dejavnost, Posvet Nebra d.o.o. na temo “Javni
zavodi”, Portorož, 23‒24 maj.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
37
Dr. Živko Bergant1
FINANČNI VZVOD
FINANCIAL LEVERAGE
Povzetek:
Finančni vzvod je obravnavan s teoretičnega in praktičnega vidika. V okviru
teoretičnega vidika je prikazana statična in dinamična opredelitev finančnega vzvoda
ter razlika med obema. Obravnavani so kazalniki finančnega vzvoda, njegovo merjenje
in njegov vpliv na dobičkonosnost lastniškega kapitala. Povezanost finančnega vzvoda
s temelji poslovanja podjetja je prikazana z različnih vidikov, kot so denarni tok,
tveganje, investiranje in rast podjetja, prestrukturiranje, vrednost podjetja in finančna
politika podjetja. Posebej so obravnavane prednosti in slabosti finančnega vzvoda.
Ključne besede: finančni vzvod, struktura kapitala, dolgovno financiranje podjetja,
dobičkonosnost lastniškega kapitala, dejavniki zadolževanja podjetja, finančno
tveganje, denarni tok, rast, vrednost podjetja, finančna politika.
Abstract:
Financial leverage is treated from theoretical and practical point of view. Static and
dynamic approaches are discussed in the theoretical frame. Break-even point and the
degree of financial leverage are explained together with their formulas. The
relationship between financial leverage, interest rate and ROE is showed in connection
with business risk. Practical aspect of financial leverage is discussed through the
different aspects of: cash flow, investing, restructuring, value of the company and
financial policy. The limitations and advantages of financial leverage as an analytic
tool are shown as well.
Key words: financial leverage, capital structure, debt financing, return on equity,
financial risk, cash flow, growth, value of the company, financial policy.
1
Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, preizkušeni
finančnik, certificirani poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na
Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani.
38
1. UVOD
Tudi za finančni vzvod (financial leverage)2 velja značilnost splošnega pojma vzvoda,
ki je načeloma lastnost nečesa, da se povečuje ali zmanjšuje hitreje v razmerju do
povečevanja ali zmanjševanja nekega drugega dejavnika. Zato tudi finančni vzvod
pomeni neke vrste multiplikator.
Finančni vzvod je v poslovanju tesno povezan s poslovnim vzvodom, saj je treba
povečanje obsega poslovanja (ki je temeljno izhodišče poslovnega vzvoda) dodatno
financirati. Če ga financiramo z dolgom, že sprožimo finančni vzvod. Oba vzvoda
tedaj delujeta hkrati. Kljub temu moramo finančni vzvod obravnavati posebej, da bi
spoznali značilnosti njegovega multiplikatorskega učinka (magnification effect) in
možnosti uporabe. Pomemben je namreč predvsem zaradi neposredne povezanosti s
strukturo financiranja poslovanja podjetja 3 in vpliva na politiko zadolževanja (debt
financing) oziroma sposobnost zadolževanja podjetja (corporate debt capacity), s tem
pa tudi na učinkovitost in uspešnost podjetja.
Načelo poslovnega vzvoda z računovodskega vidika zajema zgornji del izkaza
poslovnega izida (do poslovnega izida iz poslovanja) in levo stran bilance stanja,
načelo finančnega vzvoda pa zajema spodnji del izkaza poslovnega izida (od
poslovnega izida iz poslovanja do celotnega poslovnega izida) in desno stran bilance
stanja.
Skupni učinek poslovnega in finančnega vzvoda bomo obravnavali v naslednji številki
revije.
V tem prispevku bomo poleg teoretičnih osnov in pojmov, povezanih s finančnim
vzvodom, poskusili prikazati tudi povsem praktične probleme in njihove rešitve pri
uporabi vzvoda ter njegovega vpliva na dobičkonosnost in finančni položaj podjetja.
V okviru teoretičnega pristopa bomo ločili statični in dinamični vidik, ki obravnavata
dve različni metodi merjenja vzvoda, ki v literaturi pogosto nista podrobneje in ločeno
obravnavani. Posledično lahko pride do nekaterih nesporazumov pri pojasnjevanju
rezultatov (Dudycz, 2006, 2). Zato bomo tema dvema vidikoma namenili ustrezno
pozornost.
2. OSNOVNA OPREDELITEV FINANČNEGA VZVODA
Finančni vzvod deluje, ker je strošek dolgov praviloma nižji od stroška lastniškega
kapitala pri financiranju poslovanja.4
2
Finančni vzvod v angloameriški literaturi najdemo tudi kot "trading on equity" (Helfert, 1987,
173), kar bomo podrobneje pojasnili kasneje, najdemo pa tudi pojem "investment leverage".
3
Več o strukturi financiranja poslovanja podjetja v Bergant (2010, 16).
4
Miller in Modigliani sta ob predpostavki popolnega trga sicer dokazala, da dividendna politika
in zadolževanje ne vplivata na vrednost podjetja. Le-ta je torej, pri določenih predpostavkah,
neodvisna od kapitalske strukture podjetja oziroma od njegovega finančnega vzvoda
(Modigliani, Miller, 1958). Kasneje sta teorijo dopolnila (Modigliani, Miller, 1963). Nekaj
komentarjev je v Brealy, Myers (1991, 377 in 397) in Brigham et al. (1999, 407 in 450).
39
Različni stroški obveznosti do virov pomenijo, da različna struktura financiranja
podjetja vpliva na dobičkonosnost lastniškega kapitala podjetja, s tem pa tudi na
njegovo vrednost. Odločitve glede uporabe finančnega vzvoda so zato povezane tudi z
odločitvami o rasti podjetja.
Iz povedanega sledi, da finančni vzvod obstaja, če obstajajo stalni odhodki financiranja
znotraj celotnih stroškov poslovanja podjetja.
Finančni vzvod je v literaturi opredeljen na različne načine:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
kot uporaba dolga v financiranju poslovanja: večji je delež dolga v
obveznostih do virov, višji je finančni vzvod;
kot uporaba dolga pri financiranju nakupov pomembnejših sredstev (glede na
znesek) ali pa prevzemov podjetij (leverage buyout − LBO oziroma highly
leveraged transaction);
kot stopnja finančnega vzvoda: razmerje med spremembo EBT in spremembo
EBIT;
kot proces povečevanja dobička z zadolževanjem;
kot načelo smotrnosti zadolževanja: zadolžiti se je primerno samo, če bi z
dodatno prejetim denarjem zaslužili več, kot je strošek posojila;
kot informacija o poslovnem tveganju podjetja: višji finančni vzvod pomeni
večje tveganje zaradi večjih stalnih stroškov financiranja.
Pred obravnavo statičnega in dinamičnega vidika finančnega vzvoda bomo
obravnavali nekatere kazalnike, ki (vsak na svoj način) kažejo na prisotnost
finančnega vzvoda.
ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS.
Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem
delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so
opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «.
ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA
PODROČJU REVIDIRANJA



revizije računovodskih izkazov
revizije poslovanja (performance
audit)
ovrednotenje sistemov notranjih
kontrol



uvajanje notranje revizije
izvajanje notranjih revizij v
javnem sektorju
revizije stvarnih vložkov in
dokapitalizacije
40




revizije v primerih prisilne
poravnave
preiskovanje računovodskih
izkazov
revizije projektov Phare
opravljanje revizijskih poslov iz
naslova sredstev iz EU
3. KAZALNIKI PRISOTNOSTI FINANČNEGA VZVODA
Med najznačilnejše kazalnike sodi faktor finančnega vzvoda (FFV), ki pomeni
razmerje med dolgovi (D)5 in trajnim kapitalom (TK), torej med tujimi in lastnimi viri
financiranja (debt to equity ratio ali gearing ratio). Načelno ga zapišemo na naslednji
način:
Dolgovi (D)
FFV = ------------------------------.
Lastniški kapital (LK)
(1)
S faktorjem finančnega vzvoda je povezan kazalnik dolgovnega financiranja sredstev
(DFS):
Dolgovi (D)
D
DFS = ----------------------- = ------------------.
Vsa sredstva (A)
D + LK
(2)
Zgornji kazalnik (debt to asset ratio, debt ratio ali tudi loan/value ratio) kaže, kolikšen
del sredstev je financiran z dolgovi. Drugi del sredstev je financiran z lastniškim
kapitalom, zato kazalnik v svoji komplementarni obliki kaže tudi, kolikšen del vseh
virov financiranja (V) pomenijo dolgovi. Z njim je povezan kapitalski multiplikator –
KM (equity multiplier ali leverage ratio):
Vsa sredstva (A)
1
KM = ------------------------------ = 1 − --------.
Lastniški kapital (LK)
DFS
(3)
Recipročna vrednost kazalnika KM je znana tudi kot equity ratio.
Med faktorjem finančnega vzvoda in kazalnikom dolgovnega financiranja sredstev je
enostavna povezava, ki omogoča dodatno pojasnjevanje enega ali drugega kazalnika:
DFS
FFV
FFV = -------------- oziroma: DFS = --------------.
1 – DFS
1 + FFV
(4)
Nekateri avtorji v števcu kazalnika v enačbi 2 obravnavajo samo dolgoročne dolgove,
čeprav dopuščajo tudi celotne dolgove (Brealy, Myers, 1991, 677 in 678). Glede tega
pritrjujemo Brautu, ki meni, da kazalnik finančnega vzvoda ni ustrezen, če vsebuje
samo dolgoročne dolgove (Braut, 1971, 489). V razmerah, v katerih banke ponujajo
samo kratkoročna posojila, nima posebne izrazne moči. Izraža namreč samo delež
sredstev, ki je financiran z dolgoročnimi dolgovi. 6 Dolgoročne dolgove lahko
primerjamo z vsemi dolgoročnimi viri (debt to capitalization),7 kar izraža neke vrste
finančni vzvod na dolgoročnem področju (long term financial ratio ali long term
5
Med dolgove štejemo tudi obveznosti iz naslova prednostnih delnic in odloženih davkov, zaradi
primerljivosti med različnimi obdobji pa jih zmanjšamo za znesek denarnih sredstev.
6
Kazalnik ima svojo logiko, če podjetje vodi politiko nespremenjenega razmerja med
dolgoročnimi dolgovi in lastniškim kapitalom (trade on equity).
7
Več v Helfert (1987, 48).
41
liquidity ratio).8 Arnold primerjavo dolgoročnih dolgov z dolgoročnimi viri obravnava
kot "capital gearing" celo v štirih različicah (Arnold, 1998, 778).
V števcu in imenovalcu enačbe 2 je treba prišteti znesek finančnega najema. To
pomeni, da tudi števec enačbe 1 povečamo za znesek finančnega najema (Brealy,
Myers, 1991, 677 in 678). Za različne namene, zlasti v različnih dejavnostih, lahko
izračun kazalnika postane razmeroma zapleten, ker je treba upoštevati številne
posebnosti teh dejavnosti (zgled v Moody's, 2004).
Na obstoj finančnega vzvoda na svoj način kaže stopnja pokritja obresti – SPO (times
interest earned ratio):9
EBIT
SPO = -----------Obresti
(5)
Kazalnik kaže na obseg uporabe finančnega vzvoda (zadolževanja) prek stroška
zadolževanja (obresti) v primerjavi z dobičkom pred odbitkom obresti in davkov
(EBIT). Meri namreč obseg, do katerega se lahko zmanjša EBIT ob pogoju poravnave
stroškov obresti. 10 Obresti, kot ena od posledic 11 zadolženosti podjetja, pomenijo
razliko med EBIT in EBT.12 Zato je treba pri izračunih vedno upoštevati razliko med
prejetimi in danimi obrestmi. Razmerje EBT/EBIT pove, kolikšen del dobička iz
poslovanja ostane po pokritju obresti. Imenujemo ga multiplikator stroškov obresti.
Kazalnik SPO je koristen tudi za primerjavo podjetja s povprečjem dejavnosti.
Zmanjšanje kazalnika izraža povečanje zadolženosti ali pa zmanjšanje dobička iz
poslovanja, kar posredno nakazuje tudi težave s plačilno sposobnostjo v prihodnosti.
Zato nekateri štejejo kazalnik tudi med kazalnike plačilne sposobnosti (solvency ratio).
Kazalnik SPO je mogoče izračunavati na različne načine. Če ima podjetje sredstva v
finančnem najemu, se števec in imenovalec kazalnika povečata za znesek letnega
odplačila najema 13 (fixed charge coverage ratio). Nekateri kazalniku SPO v števcu
prištejejo še znesek obračunane amortizacije, v imenovalcu pa lahko dodamo tudi
odplačila dolgoročnih dolgov (Brealy, Myers, 1991, 678). V števcu lahko prištejemo
še predvidena izplačila dividend (interest and principal coverage). Dividende moramo
zaradi primerljivosti popraviti za davčno stopnjo (Helfert, 1987, 50). Posebej naj
opozorimo na opozorilo Damodarana, da bi morali tudi izplačila za poslovni najem
obravnavati kot odhodke iz financiranja (Damodaran, 2009). Očitno različni načini
izračuna zahtevajo tudi ustrezno različno pojasnjevanje kazalnika.
8
Več v Bergant (2011, 135).
Nekateri avtorji navajajo recipročni kazalnik (npr. Ghandhi, 1966, 716).
10
Podobno vlogo ima kazalnik finančnosti (Kralj, 1980, 147), ki ga je avtor razvil celo v
piramidni sistem kazalnikov.
11
Več o različnih vidikih (posledicah) zadolženosti v Bergant (2011, 130).
12
V tej razliki ni prostora za druge prihodke ali odhodke iz financiranja, kot so na primer
tečajne razlike. Slednje moramo pri analiziranju finančnega vzvoda obravnavati kot poslovne
prihodke in odhodke.
13
Več v Brigham et. al. (1995, 78).
9
42
Na uporabo finančnega vzvoda kaže tudi kazalnik, ki primerja čisti denarni tok iz
poslovanja (operatng cash flow) z dolgovi (Anderson, 2003, 2). Povezavo čistega
denarnega toka s stroški zadolženosti pa izraža kazalnik (Helfert, 1987, 51):
Čisti denarni tok iz poslovanja + Obresti · (1 – Dav. st.)
----------------------------------------------------------------------.
Obresti · (1 – Dav. st.) + Plačilo dividend
(6)
4. STATIČNI PRISTOP K MERJENJU FINANČNEGA VZVODA
Povečanje ali zmanjšanje dolga pri financiranju poslovanja praviloma vpliva na
spremembo dobičkonosnosti lastniškega kapitala. Izposojena sredstva (po stalni
obrestni meri) so lahko naložena v poslovanje, katerega donos je višji ali pa nižji od
stroška obrestne mere. Od tega je odvisno, ali se bo dobičkonosnost lastniškega
kapitala povečala ali zmanjšala.
Iz povedanega sledi, da na učinek finančnega vzvoda vplivata dva multiplikatorja:
1.
2.
Kapitalski multiplikator kot razmerje med sredstvi in kapitalom (enačba 3), ki je
poznan tudi z imenom kapitalski vzvod (capital gearing) (Arnold, 1998, 778).
Pri tem je poudarjen vpliv spremembe faktorja finančnega vzvoda na spremembo
ROE (ob nespremenjeni obrestni meri in ROA). Ta vidik nekateri obravnavajo
kot balance-sheet leverage oziroma kot trading on the equity (Hunt, 1962, 379),
drugi pa kot statični vidik finančnega vzvoda (Dudycz, 2006, 14).
Multiplikator stroškov obresti kot razmerje med celotnim dobičkom in dobičkom
iz poslovanja (EBT/EBIT), ki je poznan tudi z imenom dobičkovni vzvod
(income gearing) (Arnold, 1998, 779). Pri tem je poudarjen vpliv spremembe
EBIT na spremembo ROE (ob nespremenjenem FFV in nespremenjenem strošku
obresti). Ta vidik nekateri obravnavajo kot income-statement leverage (Hunt,
1962, 381), drugi pa kot dinamični vidik finančnega vzvoda (Dudycz, 2006, 18).
V okviru statičnega pristopa obravnavamo prispevek dolga k spremembi
dobičkonosnosti lastniškega kapitala. Zato je pomembno razmerje med dolgom in
lastniškim kapitalom v strukturi financiranja podjetja (npr. Brealy, Myers, 1991, 678 in
Brigham et al., (1995, 75−77)). Na podlagi tega razmerja ločimo:


nizek finančni vzvod (delež dolga je majhen);
visok finančni vzvod (delež dolga je velik).
Rast dobičkonosnosti lastniškega kapitala (return on equity − ROE) v odvisnosti od
faktorja finančnega vzvoda pri različnih ravneh dobičkonosnosti na vsa sredstva
(return on assets − ROA = 5 %, 15 % in 20 %) in pri predpostavki 4-odstotne obrestne
mere kaže slika 1.
S slike 1 je razvidno:



pri ničelnem faktorju finančnega vzvoda ni dolgov, zato je ROE enak ROA;
zaradi višje ravni ROA krivulje A raste ROE s povečevanjem zadolženosti
hitreje kot krivulji B in C;
s približevanjem 100-odstotni zadolženosti se dobičkonosnost približuje
vrednosti neskončno.
43
Neomejen porast dobičkonosnosti lastniškega kapitala je nerealna predpostavka, saj se
z zadolževanjem povečuje tudi tveganje. Zato načelo finančnega vzvoda (podobno kot
pri poslovnem vzvodu) velja samo v omejenem intervalu. 14
Vpliv zadolževanja na dobičkonosnost lastniškega kapitala lahko matematično
ocenimo.
Slika 1: Vpliv kapitalskega multiplikatorja na dobičkonosnost kapitala
ROE
A
B
C
0,200,10-
0,00
|
0,50
|
1,00 FFV
Pri tem upoštevamo opredelitev dobičkonosnosti lastniškega kapitala (ROE):15
EBT
ROE = --------LK
(7)
in dobičkonosnosti vseh sredstev:
EBIT
EBIT
EBT + D·i
ROA = ---------- = ---------- = ---------------,
A
V
LK + D
(8)
kjer i pomeni obrestno mero na dolgove (D). Iz enačbe 8 dobimo:
EBT = ROA · (LK + D) − D·i,
(9)
v povezavi z enačbo 7 pa jo zapišemo na naslednji način:
ROA · LK + ROA · D − D·i
ROE = -------------------------------------.
LK
(10)
Če enačbo 10 ustrezno preuredimo, dobimo:
14
Več v Bergant (2010, 17).
Upoštevali bomo celotni dobiček (EBT), torej pred odbitkom davkov, ker s tem pridobimo
primerljivost kazalnika v različnih časovnih obdobjih zaradi izločitve vpliva spremenljivosti
efektivne davčne stopnje.
15
44
D
ROE = ROA + -------- · (ROA − i).
LK
(11)
Iz zgornje enačbe vidimo, da višja obrestna mera od dobičkonosnosti na vsa sredstva
pomeni zmanjšanje dobičkonosnosti lastniškega kapitala, saj z izposojenimi sredstvi
ne ustvarimo več, kot nas stanejo. Nasprotno bo zadolževanje podjetja smotrno pri
nižji obrestni meri, saj se bo dobičkonosnost lastniškega kapitala povečala za premijo,
ki izhaja iz uporabe dolgovanih sredstev. Koristna je torej primerjava kazalnika ROA s
tržno obrestno mero, ki daje oceno o smotrnosti zadolževanja podjetja z vidika vpliva
na dobičkonosnost lastniškega kapitala.
Iz enačbe 11 je vidna tudi vloga faktorja finančnega vzvoda (D/LK). Če namreč
povečamo delež tujih virov, se lahko poveča obseg poslovanja, s tem pa tudi prihodki
in dobiček. Pri tem se bo dobiček povečal samo, če je dobičkonosnost poslovanja na
vsa sredstva višja od obrestne mere za najeta sredstva. Stroški dodatnega zadolževanja
ne smejo presegati dodatnega dobička. To je temeljna vsebina načela finančnega
vzvoda. Učinek faktorja finančnega vzvoda je torej odvisen od ravni dobičkonosnosti
poslovanja (ROA).
Razmerje med dobičkonosnostjo lastniškega kapitala in dobičkonosnostjo poslovanja s
kazalnikom (poleg enačbe 11) izraža indeks finančnega vzvoda (IFV):
ROE
IFV16 = -----------.
ROA
(12)
Če je indeks finančnega vzvoda večji od 1, je finančni vzvod pozitiven, če pa je indeks
manjši od 1, finančni vzvod deluje v negativno smer. IFV z vrednostjo 1 izraža
nevtralni položaj, ki je lahko posledica enakosti ROA in povprečne obrestne mere na
dolgove ali pa tega, da podjetje sploh nima dolgov.
Razmerje med ROE in ROA, ki ponazarja dobičkovni vzvod oziroma multiplikator
stroškov obresti, lahko ilustriramo s sliko 2.
S slike 2, kjer smo predpostavili, da je tržna obrestna mera 6 %, lahko povzamemo
delovanje enačbe 7 na naslednji način:
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
16
Bernstein (1988, 583).
45
Slika 2: Razmerje med ROE in ROA
ROE
IFV > 1
IFV = 1
0,06
A
β = 450
0,00
0,03 0,06
ROA
 enakost ROA in ROE kaže premica (pod kotom β = 45 stopinj), za katero velja,
da je indeks finančnega vzvoda (IFF) enak 1;
 zato na tej premici leži tudi točka A, kjer je obrestna mera enaka
dobičkonosnosti vseh sredstev (ROA);
 če se ROA zmanjša pod vrednost 6 %, se zmanjša dobičkonosnost lastniškega
kapitala in pri 3-odstotni obrestni meri postane enaka 0, kar kaže premica, pri
kateri je indeks finančnega vzvoda večji od 1;
 nadaljnje zmanjševanje ROA bi povzročilo izgubo in s tem negativen kazalnik
ROE;
 povečevanje ROA nad vrednost 0,06 bi multiplikatorsko povečevalo
dobičkonosnost lastniškega kapitala, kar prav tako kaže premica IFV > 1.
Pogoj pozitivnega finančnega vzvoda (ROA > i) lahko zapišemo tudi drugače: ROE >
ROA ali:
EBT
A
-------- · --------- > 1.
TK
EBIT
(13)
Zmnožek dobičkonosnosti lastniškega kapitala
dobičkonosnosti na vsa sredstva naj bo torej večji od 1.
z
recipročno
vrednostjo
Vpliv faktorja finančnega vzvoda in razmerja med ROA ter obrestno mero na
dobičkonosnost lastniškega kapitala je, skladno z enačbo 11, prikazan v tabeli 1. Pri
tem smo predpostavili: ROA = 12 % in i = 8 %.
Tabela 1: Vpliv pozitivnega finančnega vzvoda
1
2
LK
100
75
D
−
25
ROE
12,00 %
13,33 %
3
50
50
16,00 %
4
25
75
24,00 %
Iz tabele 1 je razvidno:

pri 100-odstotnem financiranju sredstev z lastnim kapitalom, je ROA = ROE;
46

z zmanjševanjem deleža lastniškega kapitala in hkratnem povečevanjem
deleža dolgovnega financiranja se povečuje ROE kljub nespremenjenemu
ROA.
Posledice zmanjšanja ROA z 12 % na 4 % ob nespremenjeni obrestni meri (8 %)
prikazuje tabela 2.
Tabela 2: Vpliv negativnega finančnega vzvoda
1
2
3
4
LK
100
75
50
25
D
−
25
50
75
ROE
4,00 %
1,33 %
-4,00 %
-20,00 %
Iz tabele je razvidno zmanjševanje ROE zaradi povečevanja zadolženosti in celo
prehod v izgubo (negativni ROE).
Iz enačbe 11 lahko izračunamo faktor finančnega vzvoda drugače kot z enačbo 1:
D
ROE − ROA
FFV = ------ = --------------------.
LK
ROA − i
(14)
Zgornja relacija kaže povezanost strukture financiranja z učinkovitostjo poslovanja pri
dani obrestni meri. Pri obstoječi dobičkonosnosti na vsa sredstva in pri pričakovani
dobičkonosnosti lastniškega kapitala lahko z enačbo 14 ocenimo potrebni finančni
vzvod ter z njim povezano tveganje.
Iz enačbe 11 lahko (skladno z enačbo 8) dobimo:
ROE · LK + D·i
ROA = ------------------------.
LK + D
(15)
Na zgornji način lahko ocenimo, kolikšna bi morala biti dobičkonosnost poslovanja ob
želeni dobičkonosnosti lastniškega kapitala, dani strukturi financiranja in ob znani
obrestni meri. Enačba 15 je lahko koristna pri oceni pričakovanega donosa na nove
investicije (Helfert, 1987, 176). Enačbo 15 lahko pišemo tudi drugače:
D
ROA = ROE − ------ · (ROE − i).
V
(16)
V zgornji enačbi je bolj razpoznavna vloga navpične strukture financiranja. Zgled za
uporabo enačbe je podan v tabeli 3.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
47
Tabela 3: Ocena potrebne dobičkonosnosti na vsa sredstva
1
2
3
4
5
Str. financ.
DFS =D/V
0,00 %
25,00 %
50,00 %
75,00 %
100,00 %
ROA pri različnih ROE
ROE = 16 %
16,0
12,0
11,0
7,5
6,0
ROE = 10 %
10,0
9,0
8,0
7,0
6,0
ROE = 20 %
20,0
16,5
13,0
9,5
6,0
Predpostavili smo 6-odstotno obrestno mero. Izračunali smo potrebno višino
dobičkonosnosti na vsa sredstva (ROA) pri treh različnih želenih vrednostih
dobičkonosnosti lastniškega kapitala (ROE).
Iz tabele 3 je razvidno:




pri ničelni zadolženosti je potrebni ROA enak želenemu ROE;
pri 100-odstotni zadolženosti je potrebni ROA v vseh primerih enak obrestni
meri;
z rastjo zadolženosti pada potreba po dobičkonosnosti vseh sredstev;
potrebni ROA se zmanjšuje hitreje pri višjih ravneh želenega ROE.
V zgornjih simulacijah smo zanemarili tveganje pri višji zadolženosti, da bi bolje
prikazali vpliv sprememb strukture financiranja.
Enačba 16 omogoča izračunati kazalnik dolgovnega financiranja sredstev na drugi
način kot enačba 2:
D
ROE − ROA
DFS = ------ = --------------------.
V
ROE − i
(17)
Z enačbo 17 je na drugačen način prikazana povezanost strukture financiranja z
učinkovitostjo poslovanja pri dani obrestni meri.
Iz enačb 11 ali 16 lahko ocenimo tudi povprečno obrestno mero kot rezultat dane
strukture financiranja in učinkovitosti poslovanja:
V
LK
i = ROA · ------ − ROE · ------D
D
.
(18)
Taka ocena je lahko koristna tako pri spremljanju učinkovitosti finančne funkcije kot
tudi pri analiziranju načrtovanega finančnega položaja podjetja.
Če upoštevamo nespremenjene EBIT, lastniški kapital in obrestno mero, se
dobičkonosnost lastniškega kapitala skladno z enačbo 11 spremeni samo v odvisnosti
od strukture financiranja:
D
ΔROE = Δ-------- · (ROA − i).
LK
48
(19)
S statičnega vidika lahko torej ugotovimo, da povečanje dolga prispeva k povečanju
občutljivosti sprememb ROE v odvisnosti od pozitivnega ali negativnega finančnega
vzvoda.
5. DINAMIČNI PRISTOP K MERJENJU FINANČNEGA VZVODA
Dinamični pristop analizira občutljivost dobičkonosnosti lastniškega kapitala na
spremembo EBIT (npr. Brigham, 1995, 442). Z dinamičnega vidika nas torej zanima,
za koliko odstotkov se spremeni ROE, če se za določeno odstotno vrednost spremeni
EBIT. To merimo s stopnjo finančnega vzvoda (SFV):
Odstotek sprem. ROE
%ΔROE
SFV = ------------------------------ = -------------.
Odstotek sprem. EBIT
%ΔEBIT
(20)
Po ustreznem preoblikovanju dobimo uporabnejši obrazec:
EBIT
PP − VS − FS
SFV = ----------- = ----------------------------.
EBT
PP − VS – FS − Obr
(21)
Stopnja finančnega vzvoda17 je torej približno razmerje med dobičkom iz poslovanja
in celotnim dobičkom. Pri natančnejšem izračunu se imenovalec razlikuje od števca
samo za obresti.
Stopnja finančnega vzvoda pove, za koliko odstotkov se spremeni (poveča ali zmanjša)
dobiček (EBT), če se za 1 % spremeni dobiček pred odbitkom obresti in davkov
(EBIT). Za isti odstotek se spremeni tudi dobičkonosnost lastniškega kapitala (ROE).
Pri tem običajno predpostavljamo, da je davčna stopnja razmeroma stalna, zato naj bi
se EBIT in EBT gibala vzporedno. S stopnjo finančnega vzvoda ocenjujemo torej
občutljivost EBT na spreminjanje EBIT.
Informacija o stopnji finančnega vzvoda je pomembna:
17
EBT
EBIT – Obr
ROE = --------- = -----------------,
LK
LK
zato:
ΔEBIT
ΔROE = ------------.
LK
ΔEBIT
--------------LK
--------------------ROE1 − ROEo
EBT
ΔEBIT
---------------------------------------------ROE
LK
EBT
EBIT
SPV = ------------------------ = --------------------------- = ---------------- = ----------.
ΔEBIT
ΔEBIT
ΔEBIT
EBT
--------------------------------------EBIT
EBIT
EBIT
49










če je pozitivna, je dobiček iz poslovanja (EBIT) večji od zneska obresti;
če je negativna, ima podjetje izgubo, ki je lahko posledica izgube iz
poslovanja ali pa višjih obresti od dobička iz poslovanja;
če je enaka 1, podjetje nima stroškov obresti, kar kaže, da se v celoti
financira z lastniškim kapitalom;
stopnja v vrednosti 1,5 kaže, da bo 100-odstotno povečanje EBIT povzročilo
150-odstotno povečanje EBT;
kaže odvisnost povečevanja dobička od povečevanja dobička iz poslovanja;
nizka vrednost stopnje pomeni, da je dobiček razmeroma visok v primerjavi z
dobičkom iz poslovanja; tveganje zato razmeroma nizko;
nasprotno visoka vrednost stopnje pomeni visoko tveganje, zato je
pomembno, ali se stopnja povečuje ali zmanjšuje;
nizka absolutna vrednost negativne stopnje kaže na visoko tveganje v dveh
smereh: visoka izguba in nizka stopnja odzivnosti na izboljšanje poslovnega
izida iz poslovanja;
nasprotno višja absolutna vrednost negativne stopnje kaže na manjše
tveganje v primerjavi z nižjo negativno stopnjo;
zaradi zgornjih ugotovitev je pomembna smer gibanja stopnje v različnih
časovnih obdobjih: če se negativna stopnja zmanjšuje, se povečuje tveganje,
prav tako pa se povečuje tveganje, če se pozitivna stopnja povečuje.
Za zgled v tabeli 4 proučimo podjetje z naslednjimi osnovnimi podatki:
Lastniški kapital 60.000
Dolgovi
40.000
Skupaj viri
100.000
Tabela 4: Delovanje stopnje finančnega vzvoda
Element
1
EBIT
Obresti
EBT
ROA
ROE
SFV
1
2
3
4
5
6
Začetno
stanje
2
10.000
4.000
6.000
10,0 %
10,0 %
1,66
+10 %
3
11.000
4.000
7.000
11,0 %
11,7 %
1,57
Sprememba EBIT
+20 %
−20 %
4
5
12.000
8.000
4.000
4.000
8.000
4.000
12,0 %
8,0 %
13,3 %
6,6 %
1,50
2,00
3/2
6
110
100
117
110
117
95
Indeks
4/2
7
120
100
133
120
133
90
5/2
8
80
100
67
80
66
120
Iz tabele je razvidno:




stopnja finančnega vzvoda je znašala 1,66 in je pri povečanju EBIT za 10 %
povzročila povečanje EBT za 16,6 %, pri 20-odstotnem povečanju EBIT pa
se je EBT povečal za 33,3 % (1,666 x 20 % = 33,3 %);
zmanjšanje EBIT za 20 % je povzročilo zmanjšanje EBT za 33,3 %;
pri povečanju EBIT se je SFV zmanjšala (iz 1,66 na 1,5) in nakazala
zmanjšano tveganje;
pri zmanjšanju EBIT se je tveganje povečalo, kar kaže porast SFV na
vrednost 2.
50
6. ZDRUŽITEV STATIČNEGA IN DINAMIČNEGA VIDIKA
FINANČNEGA VZVODA
Stopnjo finančnega vzvoda (enačba 21) izračunamo tudi na drugi način, kar lahko
preverimo na podatkih iz tabele 4:
A
ROA
ROA
SFV = ------ · --------- = KM · ---------.
LK
ROE
ROE
(22)
Če upoštevamo, da je SFV=EBIT/EBT, enačba 22 omogoča povezavo med statičnim
(kapitalski multiplikator) in dinamičnim (multiplikator stroškov obresti) vidikom
finančnega vzvoda:
ROE
EBT
A
---------- = --------- · --------,
ROA
EBIT LK
(23)
1
IFV = -------- · KM.
SFV
(24)
oziroma:
Zato lahko stopnjo finančnega vzvoda zapišemo kot razmerje med kapitalskim
multiplikatorjem in indeksom finančnega vzvoda:
KM
SFV = --------,
IFV
(25)
ki pravzaprav pomeni razmerje med navpično strukturo financiranja in količnikom
med dobičkonosnostjo kapitala in dobičkonosnostjo vseh sredstev.
Izrazno moč povezanosti statičnega in dinamičnega vidika finančnega vzvoda lahko
razberemo iz tabele 5 (prirejeno po Hunt, 1962, 385, podatki podjetij v ZDA so iz leta
1959).
Tabela 5: Povezanost kazalnikov finančnega vzvoda
Podjetje
Dow Chemical
DuPont de Nemours
American Electric Power
Ohio Bell Telephone
Chicago Railway Co.
Delež
lastniškega
kapitala
LK/A
0,79
0,91
0,38
0,97
0,54
Indeks
finančnega
vzvoda
ROE/ROA
1,21
1,07
1,80
1,02
0,49
Stopnja
finančnega
vzvoda
EBIT/EBT
1,05
1,03
1,45
1,01
37,40
Iz podatkov v tabeli lahko ugotovimo, da velja enačba 24. Za Dow Chemical je
izračun naslednji: (1/0,79) · (1/1,05) = 1,21.
51
Podoben izračun skladno z enačbo 24 velja tudi za ostala podjetja.
Pri Dow Chemicals je dobičkonosnost lastniškega kapitala za 21 % višja od
dobičkonosnosti na vsa sredstva. K temu prispeva 21-odstotni delež dolgov v
financiranju poslovanja. Razmeroma nizka stopnja finančnega vzvoda ne pomeni
večjega tveganja pri morebitnih spremembah EBIT.
Najvišji delež dolga ima American Electric Power, kar prispeva k najvišji
dobičkonosnosti lastniškega kapitala v primerjavi s stanjem brez dolgov. Obenem pa
visoka stopnja finančnega vzvoda kaže visoko občutljivost (tveganje) na spremembo
dobička iz poslovanja (EBIT).
Chicago Railway Co. ima sicer nekoliko manjši delež dolgov, vendar obresti kot stalni
strošek pomenijo že približno tri četrtine EBIT, 18 kar negativno deluje na
dobičkonosnost lastniškega kapitala. Posledično je izredno visoka stopnja finančnega
vzvoda in temu ustrezno tveganje.
Zgled v tabeli 5 kaže možnosti ocene finančnega položaja podjetja z vidika vpliva
finančnega vzvoda, na kateri se lahko sprejemajo nekatere smernice finančne in
poslovne politike podjetja.
Očitno je pomembno, pri kateri najmanjši vrednosti SFV bo učinek finančnega vzvoda
še pozitiven. Iz enačbe 22 vidimo, da je mejna vrednost stopnje finančnega vzvoda
(SFV0) odvisna od razmerja med vsemi viri in lastniškim kapitalom, torej od
kapitalskega multiplikatorja (KM):
V
SFV0 = ----- = KM.
LK
(26)
Če je SFV > KM, bo finančni vzvod deloval negativno. Če pa je SFV večja od 1 in
manjša od KM, bo finančni vzvod deloval pozitivno. To lahko preverimo tudi iz
podatkov v tabeli 4.
Skladno z enačbami 22, 1 in 12 pa lahko pišemo SFV še drugače:
FFV + 1
SFV = --------------,
IFV
(27)
ki prav tako kaže povezanost SFV s strukturo financiranja podjetja. Tudi to enačbo
lahko preverimo na podatkih iz tabele 4. Računsko povezanost obravnavanih kategorij
pa kaže še naslednja enačba:
V
ROA − (D/V) · (ROA – i)
SFV = ------ · -----------------------------------.
LK
ROE + (D/LK) · (ROE – i)
18
(28)
Obresti = 0,74 EBIT. Izračun je rezultat uporabe podatkov iz tabele in obrazcev za EBT, EBIT
ter KM.
52
Pri opredelitvi značilnosti stopnje finančnega vzvoda si lahko pomagamo s sliko 3
(Dudycz, 2006, 21), ki pa je avtor podrobneje ne pojasnjuje.
Slika 3: Stopnja finančnega vzvoda
SFV
SFV = f(EBIT)
V/LK = KM
A
1
EBIT = Obresti
0
EBIT
Neg. učinek FV
Pozit. učinek FV
S slike 3 lahko povzamemo predvsem naslednje značilnosti SFV:
 če je EBIT enak obrestim, je EBT enak 0 in SFV ne moremo izračunati;
s povečevanjem EBIT se zmanjšuje SFV in se asimptotično približuje vrednosti
1;
 z zmanjševanjem EBIT se povečuje SFV in se asimptotično približuje vrednosti
neskončno;
 v točki A je EBIT enak EBT, obresti ni, zato je SFV enaka kapitalskemu
multiplikatorju (KM), ki je enak 1, če ni dolgov;
 če je SFV večja od kapitalskega multiplikatorja, je FV negativen;
 če je SFV manjša od kapitalskega multiplikatorja, je FV pozitiven;
 če je EBIT manjši od obresti, je SFV negativna, saj je EBT negativen; negativna
vrednost SFV raste in se asimptotično približuje vrednosti minus neskončno, če
se negativni EBT zmanjšuje;
 v točki 0 je vrednost SFV enaka 0, ker je EBIT enak 0; pri tem ni pomembno,
kolikšne so obresti;
 če sta EBIT in EBT negativna, je SFV sicer pozitivna, vendar je manjša od 1; z
naraščanjem izgube se SFV asimptotično približuje vrednosti 1, kar pomeni, da
je vrednost obresti vedno manjša v primerjavi z izgubo iz poslovanja;
 rast SFV v vsakem primeru pomeni povečevanje tveganja (zaradi zmanjševanja
EBIT ali pa zaradi povečevanja obresti);
 nasprotno, zmanjševanje SFV pomeni zmanjševanje tveganja.

53
7. TOČKA NEOBČUTLJIVOSTI FINANČNEGA VZVODA
Vprašajmo se, ali sprememba faktorja finančnega vzvoda vedno vpliva na spremembo
dobičkonosnosti lastniškega kapitala podjetja. Iščemo torej točko, kjer je ROE
neobčutljiv na spremembo FFV. Imenujemo jo točka neobčutljivosti (indiferentnosti)
finančnega vzvoda (TN).
Mogočih pristopov je več (npr. Orsag, 1982, 104). Enostavneje je uporabiti enačbo 11,
iz katere izhaja pogoj za točko neobčutljivosti:
ROA = i,
(29)
saj je samo v tem primeru zagotovljena enakost ROA in ROE ne glede na vrednost
faktorja finančnega vzvoda (FFV). Če skladno z enačbo 8 upoštevamo opredelitev
ROA, lahko enačbo 29 preoblikujemo:
EBITTN = V · i.
(30)
To pomeni, da je točka indiferentnosti vedno pri tisti vrednosti EBIT, ki je enaka
obrestim na vse vire financiranja ob uporabi tržne obrestne mere. To so torej obresti, ki
bi jih plačali, če bi vsa sredstva pridobili s tujimi viri.
Skladno z enačbo 30 lahko pišemo:
EBITTN = D · i + TK · i
oziroma:
EBITTN − Obresti = TK · i.
(31)
Zato velja tudi:
EBTTN = LK · i.
(32)
Točko neobčutljivosti FV lahko torej izrazimo tudi s celotnim dobičkom (EBT), saj je
enak obrestim na lastniški kapital.
Če pa obresti na lastniški kapital pišemo drugače, dobimo:
LK
Obresti
LK · i = i · D · ------- = ------------ = EBTTN.
D
FFV
(33)
Vidimo, da lahko točko neobčutljivosti finančnega vzvoda izračunamo tudi iz tržnih
obresti na lastniški kapital, ki jih delimo s faktorjem finančnega vzvoda.
Uporabo zgornjih enačb prikazuje tabela 6, ki predpostavlja tržno obrestno mero 8 %
pri različnih faktorjih finančnega vzvoda in nespremenjenem dobičku iz poslovanja
(EBIT).
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
54
Tabela 6: Neobčutljivost finančnega vzvoda
V 1.000 EUR
Zap.
št.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
Element
LK
Dolgovi (D)
Vsi viri (V)
Obrestna mera (i)
EBIT
Obresti na dolgove
Obresti na LK
Obresti na vse vire
EBT
ROE
ROA
SPV
0,00
10.000
0
10.000
8,0 %
800
0,00
800
800
800
8,0 %
8,0 %
1,00
Faktor finančnega vzvoda
0,333
1,00
7.500
5.000
2.500
5.000
10.000
10.000
8,0 %
8,0 %
800
800
200
400
600
400
800
800
600
400
8,0 %
8,0 %
8,0 %
8,0 %
1,33
2,00
3,00
2.500
7.500
10.000
8,0 %
800
600
200
800
200
8,0 %
8,0 %
4,00
Iz tabele 6 je razvidno:






obresti rastejo z večanjem zadolženosti podjetja, temu primerno se celotni
dobiček (EBT) zmanjšuje;
dobičkonosnost lastniškega kapitala (ROE) ostaja enaka kljub rasti
finančnega vzvoda, ker se zmanjšuje tudi lastniški kapital;
točka neobčutljivosti, izražena z EBIT, znaša 800.000 EUR, ker toliko
znašajo obresti na vse vire (skladno z enačbo 30);
točka neobčutljivosti, izražena z EBT, se s povečevanjem FFV zmanjšuje od
800.000 EUR do 200.000 EUR, ker se enako zmanjšujejo obresti na dolgove,
ki bi zamenjali lastniški kapital (skladno z enačbo 32);
točko neobčutljivosti, izraženo z EBT, lahko izračunamo tudi z razmerjem
med obrestmi na dolgove in faktorjem finančnega vzvoda (enačba 33);
stopnja finančnega vzvoda raste skladno z rastjo faktorja finančnega vzvoda,
s tem pa tudi tveganje podjetja.
Temeljne značilnosti točke neobčutljivosti finančnega vzvoda (TN) so:

pri dani tržni obrestni meri se TN, izražena z EBT, spreminja s spreminjanjem
strukture financiranja;
 pri nespremenjeni strukturi financiranja se TN spreminja s spreminjanjem
tržne obrestne mere;
 pri nespremenjenem obsegu financiranja se TN, izražena z EBIT, spreminja s
spreminjanjem tržne obrestne mere.
Kljub nespremenjeni točki neobčutljivosti se s spreminjanjem faktorja finančnega
vzvoda spreminja tudi tveganje, ki je povezano s spreminjanjem zadolženosti podjetja.
Zato je povečevanje zadolženosti podjetja načeloma smotrno samo nad točko
neobčutljivosti finančnega vzvoda.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
55
8. FINANČNI VZVOD IN DENARNI TOK
Pri obravnavi poslovnega vzvoda (Bergant, 2011, 21) smo posebej prikazali stopnjo
poslovnega vzvoda denarnega toka (SPVDT). Podoben pristop uporabimo tudi pri
finančnem vzvodu, da bi lahko zajeli vpliv zadolževanja na denarni tok podjetja.
Merimo ga s stopnjo finančnega vzvoda denarnega toka (SFVDT). Stopnja pomeni
(Rao, 1987, 184) razmerje med odstotkom spremembe neto denarnega toka (net cash
flow − NCF) in odstotkom spremembe denarnega toka iz poslovanja (operating cash
flow – OCF):
%ΔNCF
SFVDT = --------------.
%ΔOCF
(34)
Neto denarni tok v zgornji enačbi je enak čistemu denarnemu toku iz poslovanja
(operating cash flow – OCF), zmanjšanemu za obresti, ki so popravljene z davčno
stopnjo (T):
NCF = OCF – Obr · (1 – T).
(35)
Na zgornji osnovi jo izračunamo tako, da upoštevamo amortizacijo (Am), popravljeno
za davčno stopnjo (T):19
PP – VS – FS + T · Am/(1 – T)
SFVDT = -----------------------------------------------.
PP – VS – FS – Obr + T · Am/(1 – T)
(36)
SFVDT meri občutljivost neto denarnega toka na spremembe čistega denarnega toka iz
poslovanja. Krajše jo lahko pišemo:
EBIT+ T · Am/(1 – T)
SFVDT = -----------------------------.
EBT + T · Am/(1 – T)
(37)
Seveda tudi SFVDT (kot SFV) deluje v obe smeri: v zmanjšanje ali povečanje
denarnega toka v odvisnosti od zmanjšanja ali povečanja EBIT. S tem se povečuje ali
zmanjšuje tudi tveganje plačilne sposobnosti podjetja.
9. FINANČNI VZVOD IN TVEGANJE
Z uporabo finančnega vzvoda podjetje prevzema dodatno tveganje (Brigham et al.,
1999, 370), ki ga označujemo s pojmom finančno tveganje (financial risk).
Finančni vzvod ne vpliva na tveganje aktive ali na pričakovani donos na vsa sredstva,
pač pa vpliva na tveganje kapitala. Posojilodajalci namreč ne nosijo poslovnih tveganj
posojilojemalca. To vodi k zahtevam investitorjev po višjem donosu (Brealy Myers,
1991, 190).
19
Izpeljavo enačbe lahko vidimo v Rao (1987, 197).
56
Podjetje ustvarja višji donos z uporabo izposojenih sredstev,20 obenem pa se povečuje
tveganje lastnikov kapitala. Pri tem moramo upoštevati, da se z dodatnim dolgoročnim
zadolževanjem povečujejo stroški agentov, ki so povezani s temi dolgovi (agency costs
of debt). Upniki se namreč običajno želijo dodatno zavarovati (Smart et al., 2004,
456).
Temeljni pristop k merjenju finančnega tveganja izhaja iz standardnega odklona
pričakovanih vrednosti ROE. Finančno tveganje kaže razlika med standardnim
odklonom ROE podjetja, ki uporablja finančni vzvod, in standardnim odklonom
pričakovanih vrednosti ROE, če podjetje ne bi uporabljalo finančnega vzvoda
(Brigham et al., 1999, 372).
Porast tveganja ob istočasnem porastu pričakovane dobičkonosnosti lastniškega
kapitala in iskanje ravnovesja med stroški in koristmi zadolževanja podjetja je osnova
"trade-off" teorije o optimalnem financiranju poslovanja, kar presega obseg tega
prispevka.21
Številni raziskovalci v zadnjih petdesetih letih empirično proučujejo vpliv finančnega
vzvoda na tveganje podjetja in na njegovo kapitalsko strukturo Med njimi naj
omenimo zlasti nekatere novejše raziskave, ki ugotavljajo dejavnike vpliva na finančni
vzvod.
Med pomembne dejavnike lahko štejemo zlasti likvidnostno strukturo sredstev, 22
dobičkonosnost poslovanja, efektivno davčno stopnjo, priložnosti za rast, število
hčerinskih firm (Gill in Mathur, 2011). Song posebej omenja še davčne olajšave,
velikost podjetja, pričakovano rast, unikatnost (manjšo prodajljivost sredstev),
spremenljivost (variabilnost) prihodkov. Posebej poudarja razlikovanje med
kratkoročnim in dolgoročnim zadolževanjem (Song, 2005). Shih dodaja osebne davčne
stopnje na prihodke iz dividend (Shih, 1996), Huyghebaert in Gucht pa opozarjata na
možnost moralnega hazarda, 23 na razlike v oceni upravičenosti projektov in na
posebnosti podjetnikov, ki so obenem tudi direktorji svojih podjetij (Huyghebaert in
Gucht, 2007). Jelinek (2007) proučuje vpliv povečanega finančnega vzvoda na
poslovodne odločitve v pogledu uporabe sredstev (earnings management). Zanimiv je
tudi vpliv nadzora in politike lastnikov podjetja oziroma vladanja (corporate
governance), ki ga poudarjata Florackis in Ozkan (2009). S tem so povezani stroški
agentov (agency costs), ki se zmanjšujejo z rastjo finančnega vzvoda (Piper in
Weinhold, 1982, 110; Byrd, 2010,14). Med pomembne dejavnike večje uporabe
finančnega vzvoda lahko štejemo še inovacije na področju obvladovanja tveganj
(Taggart, 1990, 2).
Nekateri med omenjenimi dejavniki vplivajo na povečevanje, drugi pa na zniževanje
finančnega vzvoda v podjetjih. Smer vpliva je načeloma odvisna od tega, ali
posamezni dejavnik zmanjšuje ali povečuje tveganje podjetja. To načelo pa ne drži v
vseh okoliščinah. Poslovodstva so namreč izpostavljena različnim pritiskom in
20
Če uporaba sredstev prinaša več kot znaša strošek posojila.
Podrobneje o optimalni strukturi financiranja poslovanja in o modelu celovite finančne
politike podjetja v Bergant (2012, 46 in 188).
22
Vpliv likvidnostne strukture sredstev na kapitalsko strukturo je podrobneje raziskoval tudi
Sibilkov (2009).
23
Vsebina moralnega hazarda je prevalitev tveganja (risk shifting).
21
57
motivom, ki učinkujejo v smeri previsokega zadolževanja podjetij.24 Ti dejavniki so
nedvomno prispevali tudi k sedanji finančni in gospodarski krizi. 25 Pri zadolževanju
podjetij nosijo svoj del tveganja tudi posojilodajalci, katerih vpliv na zadolževanje
podjetij ni nezanemarljiv. To potrjujejo znani vzroki finančnih kriz.
Že zgornji kratki pregled kaže na pomembnost odločanja o finančnem vzvodu
podjetja, pri čemer je obvladovanje tveganja v poslovanju nedvomno rdeča nit
poslovnih odločitev.
10. FINANČNI VZVOD, INVESTIRANJE IN RAST PODJETJA
Očitno sta sposobnost zadolževanja in politika finančnega vzvoda pri financiranju rasti
podjetja izredno pomembni. Zato bomo njuno vlogo na kratko obravnavali v
nadaljevanju.
Temeljni načini rasti podjetja so trije:



organska rast (z reinvestiranjem dobička),
z združevanjem in prevzemi,26
z dokapitalizacijo (dodatno vplačilo lastniškega kapitala).
Organska rast predpostavlja neko stopnjo rasti lastniškega kapitala (g). Ob uporabi
finančnega vzvoda je skladno z enačbo 11 odvisna od dobičkonosnosti na vsa sredstva
in obrestne mere (Helfert, 1987, 182):
D
g = ROA + -------- · (ROA − i).
LK
(38)
Če upoštevamo, da podjetje izplačuje dividende, se enačba 35 spremeni (Helfert,
ibidem) z odstotkom pridržanega dobička (p):
D
g = ROA · p + -------- · (ROA − i) · p.
LK
(39)
Enačba 39 pomeni približek maksimalne stabilne rasti (Hax in Majluf, 1984, 141) ob
predpostavki nespremenjene poslovne in dividendne politike, dobičkonosnosti vseh
sredstev ter faktorja finančnega vzvoda ob nespremenjenem pričakovanju
dobičkonosnosti lastniškega kapitala. Zato jo imenujejo tudi "enačba vzdržnostne
rasti" (sustainable growth formula).27
24
V drugi smeri deluje linija najmanjšega odpora poslovodstev, saj po "pecking order" teoriji
raje uporabljajo zadržani dobiček, kot iščejo zunanji kapital (Arnold (1998, 801)).
25
Podrobnejša razprava o vzrokih zadolževanja podjetij presega obseg prispevka. Več o motivih
za zadolževanje v Mendenhall Blair (1989).
26
Nekoliko več o računovodskih vidikih združevanj in prevzemov v Lukić (2007).
27
Več o stopnji rasti v povezavi s faktorjem finančnega vzvoda v Bergant (2010a, 11).
58
Rast podjetja nad stopnjo vzdržnostne rasti povzroča probleme v zvezi s plačilno
sposobnostjo podjetja. Če je visoka rast kratkoročne narave, so rešljivi s kratkoročnim
zadolževanjem, sicer pa zahtevajo strateške ukrepe (Higgins, 1992, 123). Eden izmed
njih je združevanje podjetja.
Povezanost med procesi združevanja in kapitalsko strukturo (finančnim vzvodom)
podjetja obravnavajo številne teorije. Avtorji štejejo med pomembne spodbude k
združevanju zlasti (Schrieves in Pashley, 1984, 39):



latentno sposobnost zadolževanja, ki omogoča nakup drugega podjetja z
dodatnim zadolževanjem;
povečanje sposobnosti zadolževanja, ki nastane z združitvijo dveh podjetij in
omogoča, da podjetje po združitvi izkoristi povečanje finančnega vzvoda in
dobičkonosnost lastniškega kapitala;
nevtralizacija vzajemnega učinka združitve na izboljšanje položaja upnikov v
breme lastnikov,28 ki pa je dosežena samo ob pogoju ustrezno povečanega
finančnega vzvoda pri združitvi.29
Pogoj iz tretje alineje ni izpolnjen pri vseh združitvah, kar se kaže v različnih
porazdelitvah učinkov združitve med upnike in lastnike (Murphy in Nathan, 1989,
551).
Finančni položaj združenega podjetja je odvisen tudi od načina financiranja združitve.
Na primer z izmenjavo delnic, z izplačilom lastnikov prevzetega podjetja ali z izdajo
vrednostnih papirjev. Očitno sta zadolženost prevzetega podjetja in temu ustrezen
način financiranja prevzema temeljnega pomena za prevzemnika ter za uspešnost
prevzema (Murphy in Nathan, 1989, 553; Trifts, 1991, 33).
Pri odločanju o združitvi in njenem financiranju je izredno pomemben ciljni faktor
finančnega vzvoda (target leverage ratio), ki omogoča ocene mogočih odstopanj in
njihovih posledic (Uysal, 2005, 15). Na njegovo določitev vplivajo dejavniki
finančnega vzvoda, ki smo jih obravnavali v prejšnjem poglavju. Pri tem sta
zmogljivost dodatnega zadolževanja podjetja in obstoječi faktor finančnega vzvoda
prevzemnika najpomembnejša dejavnika pri oblikovanju strategije prevzema in njeni
uspešnosti (Uysal, 2005, 53).
Tipični primeri uporabe finančnega vzvoda pri združitvah in prevzemih so:
1.
2.
nakup kontrolnega deleža podjetja (leveraged buyout − LBO), pri čemer
kupec pomemben delež kupnine poravna s sredstvi, ki jih je pridobil z
različnimi načini zadolževanja;30
posebna oblika LBO je odkup večinskega deleža s strani poslovodstva
podjetja (management buyout −MBO);31
28
Negativni učinek združitve plačilno sposobnega podjetja s podjetjem s slabšo plačilno
sposobnostjo se kaže v poslabšanju vrednosti lastniškega deleža lastnikov prvega podjetja.
29
Pri tem je treba opozoriti tudi na to, da pomemben del učinka finančnega vzvoda (zlasti
davčnega prihranka) pri združitvah običajno pripade lastnikom prevzetega podjetja (Jenkinson
in Stucke, 2011, 2).
30
Nekaj več o LBO v Butler (2001).
31
Nekaj več o MBO v Catalyst Venture Partners (2003).
59
3.
nakup kontrolnega deleža s strani zaposlenih (employee stock ownership plan
− ESOP), 32 ki ima v razvitih državah (npr. ZDA) s predpisi formalizirane
možne oblike in postopke.
Dokapitalizacija, kot tretji način financiranja rasti podjetja, je tesno povezana s
finančnim vzvodom. Z dokapitalizacijo (če odmislimo dokapitalizacijo z namenom
sanacije podjetja) se načeloma:


zmanjša faktor finančnega vzvoda, kar omogoča večjo uporabo tujih virov
(trading on equity);
zmanjša dobičkonosnost lastniškega kapitala ob drugih nespremenjenih
okoliščinah, kar zahteva povečanje obsega tujih virov.
11. FINANČNI VZVOD IN FINANČNO PRESTRUKTURIRANJE
PODJETJA
Podjetniško prestrukturiranje (corporate restructuring) razumemo kot temeljne
spremembe v podjetju in njegovem poslovanju s ciljem povečanja vrednosti podjetja
lastnikom in upnikom. Pogosto ga delimo na poslovno prestrukturiranje (operational
restructuring) in na finančno prestrukturiranje (financial restructuring). Finančno
prestrukturiranje zajema predvsem spremembo strukture sredstev in virov financiranja
podjetja s ciljem povečanja učinkovitosti, podpore rasti in povečanja vrednosti za
deležnike (Giddy, 2003, 1). Tipični primer finančnega prestrukturiranja je
pomembnejša sprememba faktorja finančnega vzvoda oziroma kapitalske ustreznosti
podjetja.
Posebni primer spremembe strukture kapitala je nakup lastnih delnic ali pa izplačilo
dividend z dolgoročnim zadolževanjem podjetja (leveraged recapitalization), 33 ki
omogoča lastnikom izplačilo dobička oziroma kapitala ob ohranitvi dolgoročnih virov
financiranja. 34 Taki način prestrukturiranja ni namenjen razvoju podjetja, kar je
njegova pomembna slabost.
Seveda pa je nadomeščanje kapitala s kratkoročnim zadolževanjem pravzaprav zloraba
tega instrumenta, ki se lahko zlasti v krizi pokaže kot usodna napaka, kar kažejo
številne težave podjetij v zvezi s plačilno sposobnostjo.
Finančno prestrukturiranje ima pomembno vlogo pri sanaciji oziroma prisilni
poravnavi podjetja, saj elaborat o finančnem prestrukturiranju zahteva tudi Zakon o
finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
(ZFPPIPP). V tem okviru je temeljnega pomena zagotavljanje ustrezne strukture
financiranja podjetja.
Pri vseh načinih finančnega prestrukturiranja je pomembno sodelovanje finančnih
institucij, v naših razmerah zlasti bank. Njihov vpliv na poslovne odločitve podjetij je
v tem pogledu pogosto odločilen. Zato tudi banke nosijo svoj del odgovornosti za
32
Nekaj več o ESOP v Wilhelm (2011).
Več v Giddy (2004).
34
Več o motivih tega načina prestrukturiranja v Taggart (1990).
33
60
previsoko tveganje podjetij pri uporabi dolga, na primer za namene privatizacije, zlasti
po modelu MBO.
12. FINANČNI VZVOD IN VREDNOST PODJETJA
V poglavju 8 smo videli, da rast finančnega vzvoda do neke točke načeloma 35
povečuje dobičkonosnost lastniškega kapitala, nadalje pa vpliva na njegovo
zmanjšanje.
Finančni vzvod ima podoben učinek tudi na vrednost podjetja oziroma na vrednost
enote navadnega lastniškega kapitala, kar potrjujejo številne empirične raziskave (npr.
Dimitrov in Jain, 2007). 36 Na točki optimalnega FFV je vrednost podjetja največja.
Odmik od ciljnega FFV (target leverage) imenujemo relativni FFV (relative leverage).
Relativni FFV je pozitiven, če je podjetje zadolženo bolj, kot je optimalno, in obratno
(Ippolito et al., 2011, 2).
Finančni vzvod moramo upoštevati tudi v izračunu povprečnih tehtanih stroškov
posameznih vrst kapitala (weighted average cost of capital − WACC)37 in v modelu
določanja cen dolgoročnih naložb (capital asset pricing model − CAPM). 38
Zmanjševanje stroškov kapitala je mogoče prav s povečanjem deleža tujih virov.
Oba modela uporabljamo pri oceni ekonomskega dobička, zato finančni vzvod vpliva
tudi na oceno ekonomske dodane vrednosti (economic value added −EVA).39
Pri vrednotenju podjetja razlikujemo knjižni finančni vzvod (book leverage ali balance
sheet leverage) in tržni finančni vzvod (market leverage). Slednjega merimo s
faktorjem finančnega vzvoda (enačba 1), ki ima v imenovalci tržno vrednost
lastniškega kapitala (market value of equity). Vrednosti obeh vrst faktorja finančnega
vzvoda nekega podjetja sta praviloma različni in se lahko tudi različno gibljeta v
različnih časovnih obdobjih. Pri nespremenjenem knjižnem FFV se tržni FFV giblje v
odvisnosti od tržne cene delnic oziroma deleža podjetja.
Pri vrednotenju ločimo tudi dolgove v števcu enačbe 1, in sicer na finančne in
poslovne obveznosti, kar pomeni dve vrsti faktorja finančnega vzvoda:


FFV finančnih poveznosti (financing leverage),
FFV poslovnih obveznosti (operating liability leverage),
ki različno vplivata na vrednost podjetja (Nissim in Penman, 2003, 554).
35
Empirične raziskave te trditve ne potrjujejo soglasno (npr. Ippolito et al.,2011, 1), vendar je
tudi ne zavračajo soglasno. Več v Bergant (2012, 47).
36
Podrobnejša ilustracija razmerja med tržno vrednostjo podjetja in faktorjem finančnega
vzvoda v Bergant (2010, 17).
37
Podrobneje v Smart et al.(2004, 306), poenostavljeno pa v Mramor (1993, 332).
38
Podrobneje v Smart et al.(2004, 309), poenostavljeno pa v Mramor (1993, 331).
39
Več o tem, vključno z WACC in CAPM, v Bergant, Bolčič (2007).
61
FFV poslovnih obveznosti kaže na kakovost trenutne dobičkonosnosti in olajšuje
predvidevanje dobičkonosnosti podjetja v prihodnosti (Nissim in Penman, ibidem).
Če dodatni dolg zmanjšuje stroške kapitala (WACC), 40 se zmanjša diskontni faktor
prihodnjih denarnih tokov, s tem pa se poveča ocenjena vrednost lastniškega kapitala
(Arnold, 1998, 806).
Poenostavljeno bi lahko vpliv FFV na vrednost podjetja računsko ocenili na naslednji
način:41
(1 − Tc)(1 − Tpe)
V1 = V0 + [1 − ---------------------- ] · D,
(1 − Tpi)
(40)
kjer pomenijo:
V1
V0
Tc
Tpe
Tpi
D
vrednost podjetja ob zadolženosti,
vrednost podjetja brez dolgov (100-odstotni lastniški kapital),
davčna stopnja na dobiček podjetja,
osebna davčna stopnja na prejete dividende,
osebna davčna stopnja na prejete obresti,
znesek dolgov.
Skladno z zgornjo enačbo in pri predpostavkah 20-odstotnega davka na dohodek
podjetij, 20-odstotnega davka na prihodke iz kapitala (dividend) za fizične osebe in 10odstotnega davka na prihodke iz obresti za fizične osebe znaša dodatek, ki povečuje
vrednost podjetja, 29 % zneska dolga, ki bi nadomestil znesek lastniškega kapitala.
Enačba 40 kaže zlasti naslednje:
1.
2.
3.
Učinek dodatnega zadolževanja ni odvisen samo od davčne stopnje na
dohodek podjetij, temveč tudi od davčnih obremenitev investitorjev. To
pomeni, da je točna ocena učinka finančnega vzvoda razmeroma težavna.
Če je osebna davčna stopnja na dohodek iz kapitala nižja od osebne davčne
stopnje na obresti, je lahko učinek finančnega vzvoda nižji od običajno
pričakovanega.
Če ima podjetje izgubo ali pa če nima dobička, ni izplačil dividend, ostajajo
pa prihodki fizičnih oseb iz naslova obresti. Ob tem uporaba dolga pri
financiranju zmanjšuje vrednost lastniškega kapitala.
40
Če torej pričakovani dodatni stroški finančne stiske (tveganje) zaradi zadolžitve ne presegajo
učinka dodatne dobičkonosnosti lastniškega kapitala.
41
Izpeljava enačbe v Piper in Weinhold (1982, 114).
62
13. FINANČNI VZVOD IN FINANČNA POLITIKA PODJETJA
Tveganje, kot posledica finančnega vzvoda, ima svoj izvor zlasti v dveh primerih
(Sihler, 1971, 125):


v mogočih poslovnih dogodkih, ki negativno vplivajo na EBIT podjetja ali na
porast stroškov obresti;
v zmanjšani sposobnosti podjetja pri pridobivanju oziroma obnavljanju tujih
virov sredstev.
Pozitivni učinek finančnega vzvoda raste pri manj zadolženih podjetjih in se zmanjšuje
pri visoko zadolženih podjetjih (Korteweg, 2010, 2168).
Zgornjim ugotovitvam primerno je treba oblikovati tudi finančno politiko podjetja.
Njena osnovna naloga v tem pogledu je vzpostavljati in ohranjati ravnotežje med
potrebo po dodatnem financiranju in sposobnostjo zagotavljanja tega financiranja v
ustreznih deležih lastniškega kapitala in dolgov.
Za oblikovanje predloga konsistentne finančne politike je treba odgovoriti zlasti na
naslednja vprašanja (prirejeno po Piper in Weinhold, 1982, 111):
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Kakšne so objektivne potrebe po financiranju poslovanja v naslednjih treh do
petih letih?
Katere so posebne značilnosti potrebnega financiranja (vrste valut, dospelost,
stalne in spreminjajoče se obrestne mere, učinki možnih predplačil, problemi
pri pogajanjih ipd.)?
V katere segmente finančnih trgov bo treba vstopiti za posamezne tipe potreb
po financiranju?
Kakšni so pogoji pri najemanju posameznih vrst financiranja glede na
finančni položaj podjetja in posebnosti njegove dejavnosti?
Ali lahko podjetje zadosti vsem obveznostim, ki izhajajo iz načrtovanega
financiranja (in s tem iz načrtovanega finančnega položaja) tudi v slabših
pogojih poslovanja?
Ali bo politika zadolževanja omogočila ustrezno financiranje strateško
pomembnih programov tudi v težavnejših razmerah poslovanja in kako se
bodo odzivali financerji?
Koliko bo ranljiva konkurenčnost podjetja ob predvideni strukturi
financiranja?
Kakšne posledice bo imela predvidena politika zadolževanja na upnike in
lastnike?
Kakšne so možnosti uresničiti predvideno politiko zadolževanja?
Nevarnosti preseganja optimalne stopnje dolgovnega financiranja izhajajo predvsem iz
(prirejeno po Piper in Weinhold, 1982, 112):



manjših možnosti podjetja v pogledu pridobivanja lastniškega kapitala;
previsokega pričakovanja poslovodstva v pogledu pozitivnega učinka
zadolževanja;
neupoštevanja vseh dejavnikov, ki vplivajo na učinek zadolževanja;
63



manjšega napora in manjših stroškov pri pridobivanju dolgov kot pri
pridobivanju lastniškega kapitala;
atraktivnosti vpliva finančnega vzvoda na kazalnike, od katerih je odvisna
nagrada poslovodstvu;
odpora do dodatnih zahtev in interesov, ki izhajajo iz dodatnih vlagateljev
lastniškega kapitala.
Izredno je pomembna dobra komunikacija med vodjem finančne funkcije in
poslovodjem podjetja. Največ napak pri odločitvah strukture financiranja je posledica
(prirejeno po Piper in Weinhold, 1982, 113):42







premajhnega upoštevanja kakega dejavnika vpliva zadolževanja;
pomanjkljivega
upoštevanja interesov in
spremenljivosti
volje
posojilodajalcev;
pomanjkljivega preverjanja (testiranja) načrtovane politike zadolževanja v
slabših pogojih, kot so načrtovani;
želje poslovodstva po obrambi pred sovražnim prevzemom (Novaes, 2002,
2640);
podcenjevanja tveganj, ki izhajajo iz dodatnega zadolževanja (Sihler, 1971,
125) in s tem povezanega podcenjevanja stroškov finančne stiske;
neustrezne dividendne politike podjetja (Sihler, 1971, 128);
želje poslovodstva po večjem zadolževanju v času konjunkture, kot je to
skladno z načelom previdnosti in preudarnosti.
Prav v obdobju ugodnega finančnega in poslovnega položaja podjetja je treba zaradi
ustrezne fleksibilnosti (Sihler, 1971, 125) oblikovati ustrezne rezerve, kar današnja
finančna in gospodarska kriza potrjuje na vseh ravneh državne ekonomije.
Edini pravi odgovor na rast in zadolževanje (hkrati pa tudi pogoj zadolževanja) je torej
zagotavljanje dobičkonosnega poslovanja, pri čemer naj ekonomski dobiček presega
pričakovanja lastnikov kapitala.
14. PREDNOSTI IN SLABOSTI INFORMACIJ O FINANČNEM
VZVODU
Poslovni in finančni vzvod sta si podobna v tem, da oba pomenita priložnost pridobiti
korist zaradi stalnosti nekega dejavnika (stalni stroški oziroma stalna obrestna mera).
Zato sta si v neki meri podobna tudi glede svojih prednosti in slabosti.
Temeljne prednosti finančnega vzvoda so nedvomno:



42
možnost povečanja dobička zaradi nižjega stroška dolgov in posledičnega
multiplikativnega učinka;
možnost izboljšanja davčnega položaja, ker obresti znižujejo davčno osnovo;
možnost merjenja tveganja, saj vzvod deluje tudi v negativno smer.
O možnih ukrepih v primeru prezadolženosti v Higgins (1992, 123).
64
Različni avtorji poudarjajo različne prednosti finančnega vzvoda. Brigham (1995, 57)
omenja naslednje:
1.
2.
3.
z uporabo finančnega vzvoda lastniki obdržijo kontrolo nad podjetjem ob
manjšem lastniškem vložku;
upniki nosijo tveganje ob manjšem lastniškem vložku;
donos lastnikov se povečuje z dodatnim zadolževanjem.
Oneal ocenjuje, da je finančni vzvod »fantastično orodje, ki prisili poslovodstvo k
večji usmerjenosti na vrednost enote lastniškega kapitala« (Oneal et al., 1990, 42).
Bernstein opozarja na možnost ohranjanja dobičkonosnosti kapitala s povečanjem
dolgov, če se zmanjšujejo prihodki. Podjetje lahko v inflacijskih razmerah realizira
tudi inflacijske dobičke (Bernstein, 1988, 582).
Anderson dodaja, da zadolževanje omogoča usklajevanje med prejemki na podlagi
uporabe nekega sredstva in izdatki zaradi vračila dolga (Anderson, 2003, 4).
Enačbe finančnega vzvoda omogočajo enostavnejše simuliranje posledic predvidenih
poslovnih ukrepov in s tem analiziranje občutljivosti poslovnega sistema. Le-to bi
sicer bilo mogoče samo z načrtovanjem celotnih računovodskih izkazov (Rao, 1987,
187).
Zgoraj omenjenim prednostim finančnega vzvoda bi lahko dodali še možnost
analiziranja sprememb in njihovih posledic na ravni posameznih dejavnosti in
primerjanje podjetij med seboj.
Med slabostmi finančnega vzvoda je nedvomno najpomembnejša ta, da optimalnega
vzvoda v posameznem podjetju ne moremo natančno ugotoviti.
Druga slabost je seveda v tveganju, ki ga uporaba finančnega vzvoda povzroča. Temu
primerno se povečujejo tudi pričakovanja lastnikov v pogledu dobičkonosnosti
njihovih vložkov. Oboje lahko privede do previsoke zadolženosti in stečaja podjetja.
Večja zadolženost podjetij povečuje tudi tveganje glede prikrojevanja bilanc (window
dressing) in olepševanja finančnega položaja podjetja (Owens in Wu, 2011, 29).
Naslednja slabost tiči v posebnostih računovodskih podatkov, ki so predvsem
posledica:


posebnosti računovodstva kot informacijskega sistema;43
tega, da je vrednost podjetja vedno bolj odvisna od "mehkih" dejavnikov
(npr. intelektualni kapital) in zunajbilančnega finančnega položaja, zaradi
česar se lahko manj zanesemo na izključno računovodske podatke.
Zato je merjenje finančnega vzvoda težavno zlasti v pogledu merjenja tveganja, saj na
primer ne zajema tveganj, povezanih s sredstvi, z izvedenimi vrednostnimi papirji ali
tveganja neusklajenosti denarnih tokov (CGFS Papers No 34, 2009, 2).
43
Več o posebnostih računovodskih podatkov in računovodske analize v Bergant (2012,
225−230).
65
Uporaba finančnega vzvoda je praviloma povezana z dodatnimi zavezami dolžnika
nasproti upnikom, ki lahko omejuje samostojnost pri odločanju o poslovanju podjetja.
Iz obravnavanih prednosti in slabosti je mogoče skleniti, da je finančni vzvod sicer
treba uporabljati, vendar z ustrezno mero previdnosti ob upoštevanju vseh okoliščin, ki
lahko vplivajo na njegov učinek.
Literatura in viri:
Anderson, Malcolm (2003). Gearing. Pridobljeno
http://www2.accaglobal.com/archive/2888864/31074 .
s
spleta
(december
2011):
Arnold, Glen (1998). Corporate Financial Management. London: Pitman Publishing.
Bergant, Živko (2010). Struktura kapitala in plačilna sposobnost podjetja. Poslovodno
računovodstvo, št. 4/2010, str. 14−34.
Bergant, Živko (2010a). Rast, zadolževanje in plačilna sposobnost podjetja. Poslovodno
računovodstvo, št. 1/2010a, str. 8−17.
Bergant, Živko (2011). Osnove analize poslovanja. Druga, dopolnjena izdaja. Inštitut za
poslovodno računovodstvo.
Bergant, Živko (2012). Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja. Ljubljana: Inštitut
za poslovodno računovodstvo.
Bergant, Živko in Bolčič, Tatjana (2007). Ekonomski dobiček. Pridobljeno s spleta (januar 2012):
http://www.abeceda.si/prispevki/objave-in-clanki.
Bernstein A., Leopold (1988). Financial Statement Analysis. Theory, Application, and
Interpretation. Homewood: IRWIN, četrta izdaja.
Braut, Roko (1971). Faktor poluge kao instrument financijske politike. Beograd: Knjigovodstvo
št. 7−8/1971.
Brealey A., Richard in Myers C, Stewart (1991). Principles of Corporate Finance. 4. izdaja.
New York: McGraw-Hill.
Brigham F., Eugene (1995). Fundamentals of Financial Management. 7. izdaja. Orlando: The
Dryden Press.
Brigham F., Eugene in Gapenski C., Louis in Daves R., Phillip (1999). Intermediate Financial
Management. 6. izdaja. Orlando: The Dryden Press.
Butler A., Paul (2001). The Alchemy of
140−151.
LBOs. The McKinsey Quarterly št. 2/2001, str.
Byrd, John (2010). Financial policies and the Agency Costs of Free Cash Flow: Evidence from
the Oil Company. Pridobljeno s spleta (december 2011):
http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1664654.
Catalyst Venture Partners (2003). The Catalyst Guide to Management Buy-Outs. Pridobljeno s
spleta:
http://www.google.si/search?q=management+buyout+filetype%3Apdf&hl=sl&biw=817&bih=81
0&num=10&lr=&ft=i&cr=&safe=images#q=management+buyout+filetype:pdf&hl=sl&lr=&pr
md=imvnsb&ei=neUmT6GwBc-r-gaFuuDkCA&start=10&sa=N&bav=on.2,or.r_gc.r_
pw.,cf.osb&fp=214f7dba806acc1&biw=817&bih=810.
CGFS Papers No 34 (2009). The Role of Valuation and Leverage in Procyclicality. Bank for
International Settlements. Pridobljeno s spleta (december 2011):
http://www.bis.org/publ/cgfs34.pdf.
66
Dimitrov, Valentin in Jain C., Prem (2008). The Value Relevance of Changes in Financial
Leverage beyond GAAP Earnings. Journal of Accounting, Auditing and Finance št. 2/2008, str.
191−222.
Damodaran, Aswath (2009). Leases, Debt and Value. Pridobljeno s spleta (november 2011):
http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1390280.
Dudycz, Tadeusz (2006). The Different Faces of Leverage. Pridobljeno s spleta (oktober 2011):
http://ssrn.com/abstract=950554.
Florackis, Chrisostomos in Ozkan, Aydin (2009). Managerial Incentives and Corporate
Leverage: Evidence from the United Kingdom. Accounting & Finance 49/2009, str. 531−553.
Ghandhi, J. K. S. (1966). On the Measurement of Leverage. Journal of Finance št. 4/1966, str.
715−726.
Giddy H., Ian (2003). Corporate Financial Restructuring. Pridobljeno s spleta (december 2011):
http://people.stern.nyu.edu/igiddy/restructuring.htm.
Giddy H., Ian (2004). Leveraged Recapitalization and Exchange Offers. Pridobljeno s spleta
(december 2011): http://www.doc-txt.com/New-York-University-Leveraged-Recapitalizationand-Exchange-Offers.pdf.
Gill, Amarjit in Mathur, Neil (2011). Factors that Influence Financial Leverage of Canadian
Firms. Journal of Applied Finance št. 2/2011, str. 19−37.
Hax, Arnold in Majluf N., S. (1984). The Use of the Industry Atractiveness-Business Strength
Matrix in Strategic Planing. V knjigi: A. Hax: Readings on Strategic Management.
Massachusetts: Ballinger Publishing Company.
Helfert A., Erich (1987). Techniques of Financial Analysis. Šesta izdaja. Homewood: IRWIN.
Higgins C., Robert (1992). Analysis for Financial Management. Tretja izdaja. Homewood:
IRWIN.
Hunt, Pearson (1962). A proposal for Precise Definitions of "Trading on the Equity" and
"Leverage". Journal of Finance št. 1/1962, str. 377−386.
Huyghebaert, Nancy in Van de Gucht M., Linda (2007). The Determinants of Financial
Structure: New Insights from Buseness Start-ups. European Financial Management št. 1/2007,
str. 101−133.
Ippolito, Filippo in Steri, Roberto in Tebaldi, Claudio (2011): The relative Leverage Premium.
Pridobljeno s spleta december, 2011).
http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1928938.
Jenkinson, Tim in Stucke, Rüdiger (2011): Who benefits from the Leverage in LBOs?
(Pridobljeno: december, 2011). http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1777266.
Jelinek, Kate (2007): The Effect of Leverage Increases on Earnings Management. Journal of
Business & Economic Studies št. 2/2007, str. 24−46.
Korteweg, Arhur (2010): The Net Benefit to Leverage. The Journal of Finance št. 6/2010, str.
2137−2170.
Kralj, Janko s sodelovanjem Leona Repovža (1980): Finančno upravljanje organizacij
združenega dela. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Lukić, Zdenka (2007): Računovodstvo združitev in prevzemov. Diplomska naloga. Novo mesto:
Visoka šola za upravljanje in poslovanje.
Mendenhall Blair, Margaret (1989): A Surprising Culprit Behind the Rush to Leverage. The
Brookings Review; Winter 1989/1990; 8, 1, str. 19−26.
67
Moody's Investor Service (2004): Rating Metodology. Property and Casualty insurance, Top Ten
Ratios 2003 Update: Relationships Hold as Cycle Peaks. (Pridobljeno: december, 2011)
http://www.moodys.com.ar/PDF/Research/P&C%20Top%20Ten%20Ratios.pdf.
Murphy, Austin in Nathan, Kevin (1989). An Analysis of Merger Financing. The Financial
Review št. 4/1989, str. 551−566.
Needles E., Belverd in Powers, Marian in Crosson V., Susan (2002). Financial & Managerial
Accounting. Boston: Houghton Mifflin Company.
Nissim,Doron in Penman H., Stephen (2003). Financial Statement Analysis of Leverage and
How It Informs About Profitability and Price-to-Book Ratios. Review of Accounting Studies št.
8/2003, str. 531−560.
Novaes, Walter (2002). Managerial Turnover and Leverage under a Takeover Threat. The
Journal of Finance, št. 6/2002, str. 2619−2650.
Oneal, Michael et al. (1991). The Best and Worst Deals of the '80s. What We Lerarned from All
Those Mergers, Acquisitions, and Takeovers. Business Week, 15. Januar, 1990, str. 40−44.
Orsag, Silvije (1982). Poslovna i finansijska poluga u poslovanju kapitalističkog poduzeća.
Zagreb: Računovodstvo i finansije št. 5/1982, str. 39−47.
Owens, Edward in Wu J., Shuang (2011). Window Dressing of Financial Leverage. Pridobljeno s
spleta (december 2011): http://business.gwu.edu/accountancy/files/window-dressing-financialleverage.pdf.
Pareja I., Velez (2010). Leverage, Operating, Financial and Total. Pridobljeno s spleta
(november 2011): http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1641494.
Piper R., Thomas in Weinhold A., Wolf (1982). How Much Debt Is Right for Your Company?
Harvard Business Review, julij-avgust 1982, str. 106−114. Ponovno objavljeno v: Corporate
Finance and The Capital Markets. A Harvard Business Review Paperback. Boston: Harvard
Business School Publishing Division, 1991, str. 40−48.
Rao K. S. Ramesh (1987). Financial Management. Concepts and Applications. New York:
Macmillan Publishing Company.
Sibilkov, Valeriy (2009). Asset Liquidity and Capital Structure. Journal of Financial and
Quantitative Analysis št. 5/2009, str. 1173−1196.
Shih S. H., Michael (1996). Determinants of Corporate Leverage: A Time –Series Analysis
Using U. S. Tax Return Data. Contemporary Accounting Research št. 2/1996, str. 487−504.
Shrieves E., Ronald in Pashley M., Mary (1984). Evidence on the Association Between Mergers
and Capital Structure. Financial Management, jesen, 1984, str. 39−48.
Sihler W., William (1971). Framework for financial decisions. Harvard Business Review, marecapril 1971, str. 123−135.
Song, Han-Suck (2005). Capital Structure Determinants. An Empirical Study of Swedish
Companies. Pridobljeno s spleta (december 2011): http://ideas.repec.org/p/hhs/cesisp/0025.html.
Taggart Jr. A., Robert (1990). Corporate Leverage and the Restructuring Movement of the
1980s. Business Economics, št. 2/1990. Pridobljeno s spleta (december 2011):
http://web.ebscohost.com/ehost/detail?vid=20&hid=112&sid=f5f660d8-c2fc-475a-b611584e6c41737a%40sessionmgr112&bdata=Jmxhbmc9c2wmc2l0ZT1laG9zdC1saXZl#db=f5h&A
N=9609130003.
Trifts W., Jack (1991). Corporate takeover Bids, Methods of Payment and the Effects of
Leverage. Quaterly Journal of Business and Economics št. 3/1991, str. 33−47.
Turk, Ivan (2004). Pojmovnik računovodstva, financ in revizije. Ljubljana: Slovenski inštitut za
revizijo.
68
Uysal B., Vahap (2005). Essays on Mergers and Acquisitions. Doktorska disertacija, University
of Teksas at Austin.
Wilhelm A., John (2011). Considerations in Establishing a Leveraged ESOP. Pridobljeno s
spleta (december 2011):
https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:HClwFrBpGrYJ:www.venable.com/files/Publicat
ion/07202433-825d-4b78-a53a-65955f6e8ae6/Presentation/PublicationAttachment/6d36f00b0286-464f-bb16-6de02fe16f40/Establishing_a_Leveraged_ESOP.PDF+considerations+
in+establishing+a+leveraged+ESOP&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=ADGEESjM7wt_FGnQ55hTPG4IqjsLcaButbHyfKCwTYULsC0T18BqPHm2tWZGWH1VXuLvaREKeYsemTOPhNa0snpqNKzvqrnDt732LnWS7m3Ms6lg8qoiov5Q-YBU4Pw_lcnNBAzEEQ&sig=
AHIEtbQDm_DWBObdS389TJE-5IWWRB_nYg.
Zakon o finančnem poslovanju podjetij, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju
(ZFPPIPP). Ur. list RS št. 126/2007. Pridobljeno s spleta: http://www.uradnilist.si/1/content?id=84418&part=&highlight=Zakon+o+finan%C4%8Dnem+poslovanju+in+post
opkih+zaradi+insolventnosti+in+prisilnem+prenehanju.
ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS.
Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem
delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so
opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «.
ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA
PODROČJU REVIDIRANJA



revizije računovodskih izkazov
revizije poslovanja (performance
audit)
ovrednotenje sistemov notranjih
kontrol



uvajanje notranje revizije
izvajanje notranjih revizij v
javnem sektorju
revizije stvarnih vložkov in
dokapitalizacije
69




revizije v primerih prisilne
poravnave
preiskovanje računovodskih
izkazov
revizije projektov Phare
opravljanje revizijskih poslov iz
naslova sredstev iz EU
mag. Darja Bernik1, dr. Bojan Tičar2
TRANSNATIONAL DETECTION OF VAT FRAUDS
Abstract:
This paper examines the model for the detection, investigation and prevention of a
special type of transnational organised economic crime in the European Union, known
as "carousel fraud". To begin with, it summarises the historical development of this
kind of crime, and then it presents the possible solutions in the fight against fraud. The
development went in two different directions: the first was connected with the search
for solutions in the change of European VAT legislation, and the second one
connected with administrative organisational solutions through the improvement of
international cooperation between different branches of government, in particular
Member States, and international cooperation between different international
organisations. Finally the common anti-fraud model is completed through the
synthesis of findings or partial solutions and with the help of a time ontology
approach. The model combines the existing administrative organisational and
information systems of different branches of government (through coordination of
particular competent institutions or organisations) with already existing data bases into
a common Europe-wide system. The solution to the question requires also joint
investigation teams, which, based on networking, include experts from all Member
States with knowledge of a range of topics.
Key words: VAT fraud, European tax legislation, International organisations,
administrative cooperation, ontology
1
Mag. Darja Bernik, diplomirana ekonomistka je doktorantka na področju varstvoslovja po
programu Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Je davčna svetovalka Zbornice
davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS) in članica Zveze evropskih davčnih svetovalcev – CFE
(Confederation Fiscale Europeenne). Ima več kot 10 let delovnih izkušenj na davčnem področju,
ki jih je nabrala z vodenjem davčnega svetovanja v multinacionalnih davčno svetovalnih
skupinah IB Grant Thornton Consulting d.o.o. in pri PricewaterhouseCoopers d.o.o. Trenutno je
zaposlena v družbi Spar Slovenija d.o.o. kot vodja računovodstva in davčna svetovalka za vse
koncernske družbe skupine Spar.
2
Bojan Tičar je univerzitetni diplomirani pravnik, doktor pravnih znanosti, habilitirani izredni
profesor za področje prava javnega sektorja, univerzitetni učitelj na Fakulteti za varnostne vede
Univerze v Mariboru in Fakulteti za management Primorske univerze, prodekan za gospodarske
zadeve in razvoj Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in senator Univerze v
Mariboru, član IBA (International Bar Assosiation), član strokovnega v sveta CIRIEC ( Centre
International de Recherches et d'Information sur l'Economie Publique, Sociale et Coopérativ) in višji
znanstveni sodelavec Znanstveno Raziskovalnega Središča Univerze na Primorskem.
70
A TRANSNATIONAL MODEL FOR THE DETECTION,
INVESTIGATION AND PREVENTION OF CAROUSEL FRAUD IN
THE EUROPEAN UNION
INTRODUCTION AND HISTORICAL BACKGROUND
Recently a special type of transnational organised economic crime known as "carousel
fraud" has emerged. The origin of carousel fraud goes back to the 1970s (Wilson,
2006) and it is connected with the very beginning of VAT taxation within the EU. The
VAT system was introduced by the Third Council Directive on the harmonisation of
legislation of Member States concerning turnover taxes No. 69/463/EEC (OJ, L
320/1969, 34–35) valid from January 1, 1970 or in states where that was not possible
from January 1, 1972. In the following years the system was adjusted many times.
Significant harmonisation was introduced by the Sixth Council Directive No.
77/388/EGS (OJ, L 145/1977, 1–40). The development of the VAT system led also to
the proliferation of extremely well- organised cross border frauds, known as carousel
frauds, which feature the phenomenon of a "missing trader" (i. e. MTIC fraud –
Missing Trader Intra-Community fraud). Initially, carousel frauds were detected in the
Benelux countries due to the lack of language barriers. Carousel frauds arose with the
intention of diminishing transport costs in connection with the transport of goods
between those countries (Fidermuc, 2008). They reached their height in the 1990s
especially after 1993 when customs borders between the then Member States were
removed and consequently control was no longer exercised over the goods at the
borders of particular Member States. This was connected with the introduction of the
joint Community Customs Code in Council Regulation No. 2913/92 (OJ, No.
302/1992, 1 – 50). Further development occurred in the first years of this century when
complex models of carousel frauds regarding mobile phone trading were detected.
Other models were encountered in connection with the trading of luxury goods such
as: computers, computer chips, microprocessors, central processing units (CPU´s),
electronic storage medium devices and other electronic devices used for the storage,
processing or recording of electronic data and other programming equipment, mobile
cards, Viagra, cattle, ink cartridges and other high-value goods (i.e. jewellery,
perfumes). This kind of organised crime involves the movement of mobile criminals as
well as crime-monies (Van Duyne, 2009). Criminals are locally based individual
owners of temporarily established companies ("empty shell" companies) usually with
low levels of funding in comparison to turnover and fictitious addresses of premises
and representatives (ie: persons who doesn't exist). As soon as they realize that such
fraudulent business is profitable, they expand their business into new foreign areas by
establishing cooperative links with fellow criminals. (Von Lampe, 2007; says that this
is one of two possible interpretations of transnational organised crime; the second is
the transnational mobile probing of profitable new foreign areas). Carousel fraud is
normally expanded into other targeted EU-regions in order to double-cross the tax
system of the EU and illegally gain benefits. Consequently the tax revenues of the
states where such companies are established or registered for VAT purposes are
reduced. So we could conclude that these kinds of frauds are national according to
their origin but their consequences are transnational as they sell fictitious products or
products with lower prices or lower quality to other EU states and cause tax deficits
also in these states. In carousel fraud the fictitious companies, which are liable to VAT
in particular states, in some cases issue fictitious (misleading) invoices with VAT, but
sometimes also stating the VAT number of another liable entity/person or a non-
71
existent VAT number. In addition, such companies issue fictitious supply orders,
transport documents or other business documents which are not reliable documents
according to accounting standards and tax legislation. As such business is highly
profitable and gains are enormous the criminals have to hide the money which derives
from such fraudulent business. In order to cover the tracks of crime-money they move
it around the EU and non-EU countries. In early 2005 extended money flows to third
(non-EU) countries were identified. At the time crime-monies were transferred to the
third countries such as (Weber & Bontems, 2005): Gibraltar, Switzerland,
Luxembourg, Dutch Antilles, Dubai, USA, and the Caribbean Islands. Cobain and
Seager (2006) also mention that the fraudsters were opening accounts in the Comoros
Islands, the Cook Islands and the Seychelles.
THE ANTI-FRAUD MODEL
It could be said that there is a special art to fighting organised crime or in this case
combatting tax frauds. Fraudsters are always one step ahead as they establish
companies and in three to six months shut them down or more simply, just disappear.
In order for investigators to fight these fraudsters it is critical for them to be able to
react swiftly. The precondition for this is that they are informed about the possible
indicators which suggest that some particular business transactions could be
fraudulent. Further they have to be well informed about previously detected cases of
frauds and about different methods of how to prevent, investigate and detect fraud.
Basically, in our case there are two different areas of methods for the prevention,
investigation and detection of the special type of tax frauds, called carousel frauds.
Firstly there are the administrative solutions of executive branches of government (i.e.
the solutions of Tax Authorities, Customs Authorities, Police, Financial institutions,
methods of other organisations such as OLAF - The European Anti-Fraud Office,
EUROJUST - The European Union's Judicial Cooperation Unit, EUROPOL – The
European Police Office; and for a more detailed description of different methods
please see the article of authors Škof, Bernik, Tičar, 2010). Secondly there is the
search for solutions for changing the EU legislation connected with VAT. What is
crucial, in order to effectively fight against fraud, is to have really good cooperation
between the abovementioned organisations and institutions. Additionally it is really
important that the information systems and their databases, which have already been
developed by particular organisations should be accessible to investigators via the
internet in real time and somehow linked together into one system. So for data
exchange it is sensible to use existing information systems such as the Schengen
Information System, Visa Information System – VIS, European fingerprint database of
asylum applicants and illegal immigrants – EURODAC, Anti-Fraud Information
System – AFIS, VAT Information Exchange System – VIES, Eurocanet network for
spontaneous data exchange with the purpose of the early detection of Missing Traders,
EUROFISC decentralized network for the exchange of information on VAT fraud, CIS
– Custom Integrated Systems including TARIC – Integrated Tariff of the European
Communities, NCTS – New Computerized Transit System, and similar. These systems
should then be connected by a form of Common European Information system with a
possibility of »on-line« access with some access restrictions (complete/partial access)
to some sensitive information for different system users.
According to two different areas of methods for the prevention, investigation and
detection of tax frauds our model incorporates existing administrative, organisational
72
and informational systems of particular government branches and other existing
databases with coordination between competent institutions and organisations.
The model is based on an ontological approach to detecting, investigating and
preventing frauds according to the pattern which was first used and presented within
the framework of the project called FF POIROT (Communicating European Research,
2005). It is an approach which is concerned with researching the nature of being, its
principles, its domains and legitimacy. Through the historical development of ontology
(the science of being, existence or reality in general) different ontological systems
arose. The new place in science about the abstract definition of the essence was
assigned by Hegel (1998), the most radical change to the science was developed by
Heidegger (1993) with the inclusion of time reasoning. Following the FF POIROT
model we have used the ontology methodology framework (»DOGMA Framework –
Developing Ontology Guided Mediation Agent Framework«) and the methodology of
the engineering of application knowledge (»AKEM Strategy – Application Knowledge
Engineering Methodology«). Broadly speaking the »DOGMA« methodology is an
approximate linguistic representation of an agreed conceptualisation of a particular
subject matter. Ontology development (Zhao et al., 2003) includes ontological
modeling, content authoring and application development. In the background is the
automatic computerised assembly and analysis of data and its alignment with the
possibility of information retrieval from heterogeneous, and often multi-lingual,
databases. The system’s capabilities include problem-solving searches, justification
and explanation of an automatic conclusion and advice formation. The ontology
development portal supports ontology engineering and the development of ontology
applications and facilitates collaborative content and model authoring as well as the
development of knowledge components for a given software system. The »AKEM«
methodology (Zhao, 2005) is used to plan and organise the developmental activities of
the experts who take part in the model. It features a life cycle model, a set of activities
and information deliverables. The system is based on human experience and expertise
which is used in computational mechanisms for intelligent processing of the task being
performed. Knowledge Engineering includes such tasks as scoping, modelling,
integration, deployment and maintenance. The methodology is based on application
knowledge, which stresses the need for knowledge originating from and deployed in
applications. Application Knowledge is similar to the structure of natural language and
it is capable of meeting the needs of continual changes and diversity. This enables the
natural language to serve effectively as a communication system with limited means
for unlimited scenarios and acts of communication. Its bounded set of semiotic
resources, with only generic references, can achieve a limitless potential of specific
references within a given context. The model manages the knowledge of the experts
from different areas: financial, commercial, legal, linguistic, technical, computer
science and other knowledge on fraud. The structure of the development team and the
nature of the tasks require a flexible organisation of activities in terms of time and
location and a structured approach to allow for rational division of labour, clear
communication of work scope and effective cooperation. The technology allows the
team to be organised in an interactive and agile development life cycle, with emphasis
on: the determination of requirements and semantic scoping, a structured work
deliverable with documentation, the traceability of decision making in knowledge
modelling, the art of designing an architecture to manage different viewpoints and
encapsulate changes. AKEM technology is therefore useful from a knowledge
management viewpoint and for communication between its users. There must, of
course, be a consensus of its user communities. In principle therefore our European
Common model for the detection, investigation and prevention of carousel fraud
73
within the framework of EU legislation is designed according to the principles of a
time justified ontology approach. Furthermore, the ontology methodology
demonstration framework and engineering of application knowledge are applied.
Those two methodologies were already used within the FF POIROT project, which
was supported by the European Commission. The project was evaluated as »very
good« (overall score of 5/5) and the innovation level of the project was described as a
»breakthrough«. The project has produced very promising technical results and has
identified and developed applications in close interaction with end users. As concrete
technical solutions, together with existing software, are included in the model, it is
reasonable that we proceed to develop and upgrade this model with other existing
information systems and solutions. We will also focus on the narrower area of VAT
problems and tax fraud.
Our model (see Figure 1), which is based on the time ontology approach, initially
identifies the problem (for instance VAT carousel fraud), than analyses it with the data
gathered from online information sources. The gathered data is then integrated into the
model with the help of technical tools. The model includes descriptions of the
knowledge scope, the knowledge breakdown structure, the logics of each structural
constituent, the ontology of their underlying concepts and relations and their use in
particular applications and systems. The constituents are connected to form a complex
logic network. The models form and develop the data base of existing knowledge
about the different types of fraud which have been detected. The detection of the
known frauds follows the expert knowledge concerning some themes and areas
connected with the problem. A particular problem could include more different
themes. Topical ontology pertains to one or more themes, such as value added tax,
financial business, money laundering, and similar. It is essential that the experts who
are dealing with the problem of carousel frauds through competent multidisciplinary
institutions (OLAF, EUROPOL; EUROJUST) communicate between themselves and
cooperate in solving the problems. The cooperation should run through the joint
internet domain within the framework of the Anti-Fraud Information System – AFIS,
which was developed by OLAF with the purposes of improving communication and
mutual assistance. As experts cover different themes and come from different Member
States multilingual terminology is used. Consequently, by searching the solutions
within the framework of the information system there must be compilation and
conversion mechanisms, which linguistically define particular national languages. It
then interprets it based on a semantic model and translates it into some common
natural language. Furthermore, the cooperation of experts within joint investigation
teams (JIT) is very important. Such cooperation is already due from all member states
as that was already agreed in an agreement on mutual assistance between EUROPOL
and EUROJUST regarding cross border issues at a joint level and lower levels. The
purpose of the agreement is also the exchange of practical experience between experts
which are directly dealing with particular cases at national level (EUROPOL, 2008).
The experts should cooperate within the Joint Investigation Team (JIT), i.e. informal
network of experts, as agreed in The Council Document No. 11037/05 of European
Communities (The Council of the European Communities, 2005). Such an agreement
on mutual assistance should also be signed with OLAF and other authorities, and
organisations which deal with tax fraud or any type of fight against organised crime. In
order that the model can be effective the cooperation between different authorities and
organisations (among police, customs and tax authorities or other governmental body
from another Member State, which according to the legislation of that State has the
powers to prevent, detect and investigate criminal acts) is crucial. As we mentioned
before, the data exchange between different organisations, authorities and institutions
74
should be performed on-line and in real time and the investigators should have access
to these data and other already existing databases. Therefore in our model the search
for a solution to a specific problem about tax fraud will include a web search and web
information extraction, which will involve the analysis of unstructured data. The
internet domain within the framework of the AFIS information system will provide a
direct search through key words and different types of carousel fraud, which appear in
practice. Unstructured analysis of data will also run through a connection with other
internet databases or already mentioned existing information systems (such as VIES,
Eurocanet, EUROFISC, CIS, SIS, VIS, TARIC, EURODAC data base and similar).
On-line access to these databases should be granted to all national experts
(investigators), who will operate within joint investigation teams. In the initial phase it
makes sense, owing to data protection considerations, that access is partly denied to
particular experts. Within AFIS the web forum will also be used. Experts should
answer questions on the forum according to their multi-disciplinary knowledge and
they should geographically and administratively cover the whole European Union area.
The time ontology model for the detection, investigation and prevention of carousel
frauds is basically designed so that the linked analysis of structured data is
automatically performed and a common database is automatically formed and
developed. The model therefore provides data analysis and data management or, in
other words, the integration of expert knowledge from different areas and knowledge
management, so that a final solution may be reached. The automatic computer analysis
of structured data must certainly be combined and supported by individuals, who
possess practical knowledge and experience in detecting, investigating and preventing
tax frauds. For that purpose within the framework of the model a body of experts must
be developed. The tasks of the expert group will be structured data analysis; the
analysis of national judicial decisions, decisions of the tax authorities and the findings
of experts in concrete VAT fraud cases; evidence management; web surveillance to
detect fraudulent or illegal practices using special technology which was developed for
the purposes of the Italian stock exchange (Vrije Universiteit Brussel, 2005);
modelling and common database management and to reach conclusions as to further
proposals for amendments to EU legislation with the purpose of further preventing tax
frauds. The conclusion will be reached on the basis of existing legal databases and
data on the decisions of the European Court of Justice regarding particular cases of tax
fraud (EUR-lex basis). The conclusion will then be passed by the expert group to the
EC Commission, which will pass it to the European Parliament and to the European
Economic and Social Committee for consultation. The European Council will then
decide further on the approval or adoption of the amendments to the VAT legislation.
The expert group will then, via the Commission, receive feedback on the adoption or
possible refusal of proposals and that will have an impact on further improvements to
proposals on the amendments of EU VAT legislation and consequently on preventing
of tax frauds and carousel fraud in particular. In addition the model would be also be
directed to end users, SME – small to medium entities, with the purpose of proactive
fraud prevention as already anticipated by the FF POIROT model (Vrije Universiteit
Brussel, 2005), to enable the potential victim to avoid traps. The model should detect
and prevent potential new frauds at an early stage through the detection of incorrect
VAT numbers of suppliers, suspicious delivery and payments conditions and other
commercial data which can be obtained from invoices. The idea is to automate and
guide users in validating data when preparing invoices. The time ontology model will
therefore be designed to detect, investigate and prevent carousel frauds, which on the
one hand will assist end users in avoiding traps and on the other hand will aid the
constant improvement of European legislation.
75
Figure 1: The model for the detection and prevention of carousel fraud
Engineering Tools
Methodology
Ontology Miner
Ontology Aligner
Ontology modeller
Ontology Development Portal
- DOGMA Framework
- AKEM Strategies
Other tax frauds
Problem
VAT Acquisition
fraud
Fraud
VAT Carousel
fraud
Application
Ontologies
Knowledge
Ontology
Topical
Ontologies
Analyse, Model &
Mine
Other VAT
fraud
Multilingual
Terminology
VAT
Finanial
frauds
Money
laundering
Custom
investigation
Other
Solution (within “AFIS”)
Structured Data Analysis
Detect & Prevent
Consortium
Unstructured Data Analysis
(VIES, Eurocanet, Eurofisc, ...)
Regulation Rule Inference
(EUR-lex basis)
Prevention
European VAT Rule Engine
Compiler & Converter
Deploy & Reference
Joint investigation teams
Detection
Surveillance
Web Search
Link Analysis
Evidence Management
Internet Forum
of experts
Web Information Extraction
Source: own model, 2009 (designed according to FF POIROT model;
Communicating European Research, 2005).
CONCLUSION
In order to fight tax fraud in particular carousel fraud we have highlighted some
administrative organisational solutions through the cross-border integration of
different branches of government and cooperation between different international
organizations. We have also identified which branches of government, institutions and
international organisations must join forces to combat such frauds. Finally, we have
designed a common European model to detect, investigate and prevent carousel fraud
within the framework of EU legislation, which unites the existing administrative
organisational and information systems of particular branches of government through
the coordination of proper institutions, organisations and available databases into a
common European system. We have thus come to the conclusion that coordination
between proper institutions on a national level, as well as at international level is vital,
in the fight against carousel fraud. The solution to the question certainly requires joint
investigation teams, which, based on networking, include experts from all Member
States with knowledge of a range of topics.
With our common European model for the prevention, investigation and detection of
carousel frauds within the framework of EU legislation, through cooperation between
proper institutions, both administrative organisational solutions and legal solutions are
covered. Data exchange between these institutions and organisations within a common
information system under the umbrella of OLAF – the EU-fraud watchdog institution
76
(as it is called by Van Duyne, 2009) and engineering solutions are also included and
finally all the solutions are consolidated into a common trans-European model, which
will contribute to the more effective detection, investigation and prevention of carousel
fraud within the European Union.
References:
Cobain I. and Seager A., Carousel fraud - Follow the money: the multibillion pound trail that led
to Caribbean bank. Retrieved November 21, 2006, from
http://www.lawteacher.net/Money%20Laundering/0006.html, The Guardian, 2006.
Communicating European Research, FF POIROT – Financial fraud Prevention Oriented
Information Resources using Ontology Technology. Retrieved November 14, 2005, from
http://www.starlab.vub.ac.be/research/projects/poirot/, FF Poirot Consortium, 2005.
Council of the European Union, Joint Investigation Teams - Proposal for designation of national
experts. Retrieved November 9, 2005, from
http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/05/st11/st11037.en05.pdf, Council of the European
union, 2005.
Council Directive 2006/112/EC of 28 November 2006 on the common system of value added tax
(OJ, L 347/2006, 1–118).
Council Regulation (EEC) No 2913/92 of 12 October 1992 establishing the Community Customs
Code (OJ, L 302/1992, 1–50).
Duyne, P.C. van, Old and new in criminally mobile Europe. In: Duyne, P.C. van, S. Donati, J.
Harvey, A. Maljevic and K. von Lampe (eds.), Crime, Money and Criminal mobility in Europe.
Nijmegen, Wolf Legal Publishers (WLP), 2009.
EUROJUST, The European Union's Judical Cooperation Unit. What is Eurojust? What is
Eurojust doing? Retrieved September 10, 2008, from http://eurojust.europa.eu/, EUROJUST,
2008.
EUROPOL, EUROPOL/EUROJUST – Joint Investigation Teams. Historical background.
Retrieved September 17, 2008, http://www.europol.europa.eu/index.asp?page=content_jit,
EUROPOL, 2008.
Fidermuc K., "Davčni vrtiljaki čedalje hitreje poganjajo tudi podjetja v Sloveniji". Ljubjana,
DELO FT 3 (March), p. 8–9, 2008.
Hegel F., G. W., "S čim se mora začeti znanost?". Ljubljana: Razpol, Društvo za teoretsko
psihoanalizo 4, p. 214–220, 1988.
Heidegger M., Sein und Zeit. Tübingen: Niemeyer, 1993.
Heller H., Combating fraud actively and offensively. Vienna, Federal Ministry of Finance, 2004.
Lampe, K. von, Criminals are not alone. Some observations on the social microcosm of illegal
entrepreneurs. In: P.C. van Duyne, A. Maljevic, M. Van Dijck, K. Von Lampe and J. Harvey
(eds.), Crime business and crime money in Europe. The dirty linen of illicit enterprise. Nijmegen,
Wolf Legal Publishers, 2007.
Sklep Komisije z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam
(OLAF), 1999/352/ES, ESPJ, Euratom (OJ, L 136/1999, 20–23).
Šesta direktiva Sveta o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem
davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, 77/388/EGS (OJ, L 145/1977, 1–40).
77
Škof, Bernik, Tičar (2010). Methods for Detection, investigation and Prevention Illegal TaxCarousel Frauds; Comparative in EU and in the Republic of Slovenia. Revija za kriminalistiko in
kriminologijo. Ljubljana, JAN-MAR 2010, Vol. 61, Iss. 1, p. 37-50.
Third Council Directive of 9 December 1969 on the harmonisation of legislation of Member
States concerning turnover taxes - introduction of value added tax in Member States No.
69/463/EEC (OJ, L 320/1969, 34–35).
Vrije Universiteit Brussel, FF POIROT. Retrieved November 9, 2005, from
http://www.vub.ac.be/english/downloads/press/ffpoirot.pdf, Vrije Universiteit Brussel, 2005.
Weber & Bontems, VAT Carousel Fraud, Developments on EU level. Retrieved May 27, 2005,
from http://www.abax.lu/documents/35fr_Carousel_fraud_270505.ppt, 2005.
Wells J. T., Corporate Fraud Handbook: Prevention and Detection. New Jersey, John Willey &
Sons, Inc., 2007.
Zhao G., "AKEM – an ontology engineering methodology in FF POIROT". Brussels Information
Society Technologies, 2005.
Zhao G., Zheng J. and Meersman R., "An architecture Framework for ontology development".
Brussels, STARLab 1, p. 745–749, 2003.
Žnidaršič K., "Boj proti davčnim goljufijam – okrepljeno administrativno sodelovanje". Maribor,
Davčno-finančna praksa 10 (2), p. 14–16, 2009.
ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS.
Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem
delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so
opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «.
ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA
PODROČJU REVIDIRANJA



revizije računovodskih izkazov
revizije poslovanja (performance
audit)
ovrednotenje sistemov notranjih
kontrol



uvajanje notranje revizije
izvajanje notranjih revizij v
javnem sektorju
revizije stvarnih vložkov in
dokapitalizacije
78




revizije v primerih prisilne
poravnave
preiskovanje računovodskih
izkazov
revizije projektov Phare
opravljanje revizijskih poslov iz
naslova sredstev iz EU
Mag. Borut Ambrožič ml.1, Maja Dimitrovski2, mag. Dejan
Petkovič3
PRO IN CONTRA PREPOVEDI PRORAČUNSKEGA
ZADOLŽEVANJA, KI GA PREDVIDEVA »ZLATO
FISKALNO PRAVILO«
Povzetek
Podobno kot podjetja ima tudi vsaka država svojo bilanco in izkaz uspeha. Javne
finance odločajo o splošnem družbenem, socialnem, kulturnem in gospodarskem
življenju in razvoju vsakega kraja, v celoti pa cele države. V največji meri se javne
finance zagotavljajo z davki, ki jih pobira država, če pa to ne zadostuje, pa si lahko
pomaga z izdajo državnih obveznic oziroma zadolževanjem. Poenostavljeno lahko
ugotovimo, da so javne finance last državljanov oziroma davkoplačevalcev v državi, ki
na volitvah izvolijo upravljavce z javnimi financami. Javne finance predstavljajo
finančno »poslovanje« države (javni prihodki, javni odhodki, javni dolg, državni
proračun itn.). Z javnimi financami se financirajo javne dobrine države, kot so:
obramba, sodstvo, šolstvo, znanost, kultura, zdravstvo, komunala in podobno. Nujne
so za delovanje države in so vključene na področjih, kot so: javni prihodki, javna
plačila, državni proračun, državna posojila in finance za stabilizacijo, kadar tržno
gospodarstvo zaide v prevelika nihanja. Za porabo javnih sredstev in poslovanje
javnega sektorja veljajo strožja pravila kot za zasebni sektor, saj gre za javna sredstva,
h katerim s plačevanjem davkov in prispevkov prispevajo vsi davkoplačevalci. Javne
finance so zlasti v zadnjem času izpostavljene različnim ukrepom, ki so med drugim
tudi posledica varčevanja države, ki ga narekuje tudi EU. Ta »narek«, ki ga je sprejela
tudi Slovenija, se manifestira v obliki sprejetja t.i. fiskalnega zlatega pravila, ki bi naj
proračunsko ravnotežje v Sloveniji ponovno vzpostavilo. Svet je že zdavnaj postal
globalna vas, zato se zakonodaja držav in pravila poslovanja prilagajajo prihajajočim
spremembam. Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v gospodarski in
denarni uniji je v Bruslju podpisalo 25 držav članic EU, ta naj bi dolgoročno okrepila
1
Mag. Borut Ambrožič, magister pravnih znanosti, podpredsednik Ustavne komisije DZ RS,
licenciran strokovnjak s področja družbene odgovornosti, ustanovitelj Zavoda za specializirana
pravna znanja, Zastopnik pacientovih pravic Maribor
2
Maja Dimitrovski, diplomantka upravnih ved in podiplomska študentka na Fakulteti za upravo,
članica Odbora za finance in monetarno politiko DZ RS, članica Komisije za nadzor javnih
financ DZ RS
3
Mag. Dejan Petkovič, Abeceda Svetovanje d.o.o. davčni svetovalec in direktor Inštituta za
poslovodno računovodstvo, višji predavatelj za davke in računovodstvo na Visoki šoli za
računovodstvo Ljubljana, Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje ter Fakulteti za
podjetništvo Ljubljana
79
proračunsko disciplino in pomagala preprečiti prihodnje krize. Države pogodbenice
bodo morale zlato pravilo prenesti v nacionalne zakonodaje najpozneje v roku enega
leta od uveljavitve pogodbe, in sicer z zavezujočimi in stalnimi določbami, pri čemer
so zaželene ustavne določbe, ki bi naj omogočile dolgoročno javnofinančno stabilnost
in disciplino.
Ključne besede: javne finance, javni interes, državni proračun, javne dobrine,
računovodstvo javnega sektorja, fiskalno pravilo, proračunsko ravnotežje,
makroekonomske politike, ustavne spremembe, dolgoročna javnofinančna stabilnost in
disciplina.
Summary
Similar as company, each country also has its own balance sheet and income
statement. Public finances generate social, social, cultural and economic life and
development on local level but also at the state lavel. It was mainly to provide the
public finances to taxes levied by the State, but if this is not enough, you can help by
issuing bonds or borrowing. Simplistic we can conclude that public finances are the
property of citizens and taxpayers in the country that elects managers of public
finances. Public finances represent the financial »business« of the state (public
revenue, public expenditure, public debt, state budget, ect). With public finance are
covered public goods of the state such as: defense, justice sistem, education, science,
culture, health, sanitation, ect. They are indispensable for the functioning of state and
are involved in areas such as: public revenues, public payments, state budget, state
loans and finance to stabilize when the market economy is not immune to fluctuations.
Spending public funds and public sector operations are subject to a stricter rules than
the private sector, because public funds refer to all taxpayers. Recently public finances
are exposed to different actions, among others government savings, which are dictated
by the EU. The »dictation« which was adopted by Slovenia, is manifested in the form
of the adoption of fiscal golden rule, which will make budget balance in Slovenia
restored. The world has become a global village, so the laws of business and fiscal
rules are adapting to this global change. Agreement on the stability, coordination and
management of economic and monetary union was signed in Brussels on 25 EU
countries, this would strengthen the long-term fiscal discipline and help prevent future
crises. The states will need to implement the golden rule into the national law within
one year from the effective contract through binding and permanent constitutional
provisions thet will ensure long-term fiscal stability and discipline.
Key words: public finance, public interest, state budget, public goods, public sector
accounting, the fiscal rule, balancing budget, macroeconomic policy, constitutional
amendments, long-term fiscal stability and discipline.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
80
1. ZGODOVINA JAVNIH FINANC
Javne finance so pojem, ki se je vsebinsko izoblikoval že v antiki, s pojavom prvih
mest držav (polisov 4 ). Za potrebe delovanja so mesta potrebovala sredstva ozirom
denar, zato so mesta pobirala davke ali takse. Pomembno vprašanje, vezano na javne
finance, je bila tudi njihova poraba. V zvezi s tem vprašanjem igra v evropskem
civilizacijskem izročilu pomembno vlogo atenska ustava iz leta 328 pr.n.š., katere
avtorstvo je pripisano Aristotelu, in ki določa posebno desetčlansko revizijsko telo,
pristojno in pooblaščeno za revidiranje javnih financ. Revizorji, ki jih je z žrebom
imenovala atenska skupščina izmed lastnih članov, so se imenovali logistae, poleg njih
pa je bil z žrebom, iz vsakega plemena določen po en preglednik računov (euthunus),
vsak z dvema asesorjema (paredri). To telo je bilo odgovorno za pregled računov,
sprejemalo pa je tudi pritožbe in prijave državljanov o domnevnih zlorabah javnega
denarja z navedbami domnevnih osumljencev iz vrst javnih uslužbencev. Kadar je
ugotovilo, da je sum zlorabe pooblastil utemeljen, je sporne račune predložilo sodišču,
in odločitev sodne porote o vsakem spornem primeru je obveljala kot dokončna. Še
posebno pozornost so atenski revizorji namenjali računom in premoženjskemu stanju
ljudi, ki so odhajali z javnih funkcij, na katerih bi se bili lahko okoristili z državnim
denarjem5.
1.1. POJEM JAVNIH FINANC IN JAVNEGA SEKTORJA
Slovar tujk razlaga finance kot denarništvo, denarne posle in gospodarjenje z
denarjem.
Denar posega v vse veje in področja tržnega gospodarstva, zato je potrebno z njim
upravljati na vseh ravneh proizvodnje in storitev ter porabe realnih dobrin, tako na
ravni posameznika, podjetja ali nedržavne institucije ter na ravni države.
Ločimo tri področja financ:



zasebne finance6,
poslovne finance,
javne finance7.
Po teoretični definiciji javnega sektorja sodi v javni sektor vse kar je v »lasti države«.
Javne službe sodijo v javni sektor. Tudi koncesionirane javne službe sodijo v javni
sektor. Državna uprava po definiciji ne spada v javni sektor, če pa jo damo v javni
sektor pa sta javna uprava in javni sektor sinonim. Po javno-finančni definiciji spadajo
v javni sektor vsi proračunski uporabniki. Temelj črpa iz Zakona o javnih financah.
4
Polis je naziv za mestno državo v času stare Grčije. Poleg mesta je obsegala tudi podeželje.
Običajno so imele okoli 10.000 prebivalcev in merile do 100 km², središče polisa pa je
predstavljal trg ali agora. Prvi polisi so nastajali v 8. stoletju pr. n. št.
5
http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/KD96F3CE3476F583BC125718200500A85
6
Zasebne finance upravljajo družbe, zadruge, banke in posamezniki, medtem ko finančne posle
države in drugih oseb javnega prava štejemo med javne finance.
7
http://alea.dzs.si/dokumenti/dokument.asp?id=63
81
Proračunski uporabniki so imenovani z uredbo Ministrstva za finance. Delijo se na
posredne (javne agencije, javni skladi, …) in neposredne (država, občine,…).
Pojem javne finance se nanaša na javno – finančne prihodke in javno – finančne
odhodke pri nosilcih javnega financiranja. Dejavnost javnih financ lahko razdelimo na
sledeča temeljna področja:




zbiranje javno – finančnih prihodkov,
upravljanja z javno – finančnimi sredstvi,
zagotavljanje zadovoljevanja javnih potreb,
ugotavljanje učinkov porabe javno – finančnih sredstev.
Bilance javnega financiranja pa lahko razdelimo na:




državni proračun,
proračunski proračuni,
finančni načrt ZZZS,
finančni načrt ZPIZ.
Javne finance obsegajo vsa finančna sredstva, s katerimi razpolaga javni sektor, in
imajo alokativno, prerazdelitveno in stabilizacijsko funkcijo. Predmet javnih financ je
zbiranje, upravljanje, poraba ter ugotavljanje učinkov porabe javnih sredstev, vse to pa
vpliva tako na posameznike kot tudi na celotno narodno gospodarstvo. Ravnanje
nosilcev javnega financiranja pri zbiranju, upravljanju, porabi ter ugotavljanju učinkov
porabe javnih sredstev določa vrsta zakonov in podzakonskih predpisov, ki jih morajo
nosilci javnega financiranja obvezno upoštevati8.
1.1.1. Pravne podlage, vezane na javne finance
Zaradi hierarhičnega zaporedja bomo predstavili poglavja Ustave RS, ki se nanašajo
na opisano področje, ostale pravne okvirje vezane na javne finance pa našteli.
1.1.1.1. Ustava Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33I/1991)
Ustavna demokracija v Republiki Sloveniji je leta 2011 dočakala dvajseto leto svojega
obstoja. Ustavodajna skupščina Republike Slovenije je 23. decembra 1991 sprejela
Ustavo Republike Slovenije, prvo ustavo samostojne in neodvisne demokratične
Republike Slovenije. Kot vrhovni pravni akt države določa temelje državne oblasti in
položaja posameznikov v Republiki Sloveniji. Zagotavlja demokratični politični sistem
s parlamentarno obliko državne oblasti ter pravno in socialno državo, ki temelji na
spoštovanju človekovega dostojanstva. Med pomembnejšimi ustavnimi načeli so tudi
ljudska suverenost, delitev oblasti, načelo oziroma pravica do samoodločbe, varstvo
človekovih pravic ter posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti,
ločitev države in verskih skupnosti ter zagotovitev lokalne samouprave. Poleg teh in
različnih drugih načel ustava ureja varstvo posameznih človekovih pravic, državno
8
Štefe Erna (2010): Financiranje proračunskih uporabnikov [Elektronski vir] : gradivo za 2.
letnik / Erna Štefe. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod IRC, 2010. - (Višješolski strokovni program
Ekonomist / Zavod IRC): (Dostopno na: http://www.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/
Financiranje_proracunskih_uporabnikov-Stefe.pdf.)
82
ureditev, gospodarska in socialna razmerja, javne finance, ustavnost in zakonitost ter
postopek za ustavno spremembo.
Javne finance in Ustava
146. člen
(financiranje države in lokalnih skupnosti)
Država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za uresničevanje svojih nalog z davki in z
drugimi obveznimi dajatvami ter s prihodki od lastnega premoženja.
Država in lokalne skupnosti izkazujejo vrednost svojega premoženja s premoženjskimi
bilancami.
147. člen
(davki)
Država z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve.
Lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in
zakon.
148. člen
(proračun)
Vsi prihodki in izdatki države in lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe morajo biti
zajeti v njihovih proračunih.
Če proračun ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se upravičenci, ki
se financirajo iz proračuna, začasno financirajo po prejšnjem proračunu.
149. člen
(krediti v breme države)
Krediti v breme države in poroštvo države za kredite so dovoljeni le na podlagi zakona.
150. člen
(računsko sodišče)
Računsko sodišče je najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in
celotne javne porabe.
Ureditev in pristojnosti računskega sodišča določa zakon.
Računsko sodišče je pri svojem delu neodvisno in vezano na ustavo in zakon.
151. člen
(imenovanje članov računskega sodišča)
Člane računskega sodišča imenuje državni zbor.
83
152. člen
(centralna banka)
Slovenija ima centralno banko. V svojem delovanju je ta banka samostojna in odgovarja
neposredno državnemu zboru. Centralna banka se ustanovi z zakonom.
Guvernerja centralne banke imenuje državni zbor.
1.1.1.2. Ostali predpisi, vezani na javne finance:















Zakon o javnih financah (ZJF-UPB4, Ur.l. RS, št. 11/2011),
Zakon o izvrševanju proračuna za določeno leto (npr. Zakon o izvrševanju
proračunov Republike Slovenije za leti 2011 in 2012 (ZIPRS1112, Ur.l.
RS, št. 96/2010),
Zakon o računovodstvu (ZR, Ur.l. RS, št. 23/1999, 30/2002-ZJF-C),
Zakon o plačilnem prometu (ZPlaP, Ur.l. RS, št. 30/2002),
Zakon o financiranju občin (ZFO-UPB1,Ur.l. RS, št. 32/2006),
Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti
(ZSPDSLS, Ur.l. RS, št. 86/2010),
Zakon o računskem sodišču (ZRacS-1, Ur.l. RS, št. 11/2001, 20/2006ZNOJF-1),
Zakon o javnem naročanju (ZJN-2, Ur.l. RS, št. 128/2006, 16/2008,
19/2010, 18/2011),
Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem
področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS, Ur.l. RS, št. 128/2006,
16/2008, 19/2010, 43/2011, 72/2011-UPB3),
Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN, Ur.l. RS, št.
78/1999),
Zakon o spremljanju državnih pomoči (ZSDrP, Ur.l. RS, št. 37/2004),
davčna, zdravstvena in pokojninska zakonodaja,
zakoni, ki urejajo delovanje neposrednih in posrednih uporabnikov
proračunov,
Poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije,
Kodeks dobre prakse transparentnosti javnih financ.
1.2 ZDRAVE JAVNE FINANCE
Zdrave javne finance prispevajo k makroekonomski stabilnosti in podpirajo monetarno
politiko pri ohranjanju stabilnih cen po nizkih obrestnih merah. Zaradi takšnih ugodnih
razmer je več zasebnih naložb in varčevanja. Zdrave javne finance z zmanjšanjem
javnega dolga in posledično obresti so tudi podlaga za zmanjševanje davkov z
učinkom izkrivljanja in/ali bolj produktivno javno porabo. Poleg tega zdrave javne
finance dolgoročno krepijo tudi rast in zaposlovanje tako, da državam pomagajo pri
obvladovanju pritiskov za povečanje javnih izdatkov, zlasti za pokojnine in zdravstvo
zaradi staranja prebivalstva9.
V makroekonomski teoriji je zelo znana tudi zveza med davčnimi stopnjami in
prihodki proračunov. Po ekonomistu A. Lafferju smo v zgodovini ekonomske misli
9
http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/public_finances/index_sl.htm
84
dobili tudi Lafferjevo krivuljo. Bistvo njegovega razmišljanja je, da proračunski
prihodki pri povečani obdavčitvi najprej rastejo, pri določeni davčni stopnji pa bi
povečanje obdavčitve pomenilo zmanjšanje prihodkov proračuna. Povečanje davkov
torej destimulira dodatno delo, investiranje podjetij, skratka upočasni ekonomsko
aktivnost in »ohlaja« gospodarstvo. Ekonomisti ponudbe (angl. supply-side
ekonomisti) denimo poudarjajo in svetujejo naslednje: reducirati je potrebno mejne
davčne stopnje, kar naj bi povečalo prihodke proračunov in hitro ozdravilo stagflacijo.
Redukcija mejnih davčnih stopenj naj bi stimulirala dodatne delovne napore in
ekonomsko aktivnost. To bi pomenilo tudi povečanje družbenega produkta in prihodke
proračuna.
Država s pobranimi davki in drugimi fiskalnimi viri zadovoljuje tako imenovane
skupne javne potrebe (denimo šolstvo, zdravstvo, kultura). Davke plačujejo
davkoplačevalci. Nekateri več drugi manj, seveda v skladu s svojo gospodarsko močjo.
Ali bi se strinjali, da imajo vsa podjetja in vsi posamezniki enako davčno obveznost?
Denimo ne glede na dosežen dohodek, dobiček, obseg premoženja in podobno bi vsak
davčni zavezanec vsako leto plačal 3.000 EUR davka. To seveda ne gre. Gre za nujno
spoštovanje enega od temeljnih davčnih načel, to pa je plačilo davkov v skladu z
gospodarsko močjo posameznika ali drugega podjetniškega subjekta. Gospodarsko
moč pa lahko merimo različno. Omenili smo denimo prejet dohodek, ustvarjen
dobiček, obseg premoženja. Govorimo o prisotni socialnosti davkov, kar pomeni, da je
davčna obremenitev vsaj približno sorazmerna z gospodarsko močjo 10.
2. EVROOBMOČJE
Evroobmočje je uradni izraz za skupino držav članic Evropske unije (EU), ki so
sprejele evro za svojo valuto. Nova država članica se zaveže, da bo uvedla evro, ko bo
izpolnila vsa potrebna merila. Članstvo v evroobmočju ob skupni valuti in enotni
monetarni politiki krepi stopnjo gospodarske soodvisnosti med državami članicami.
Enotno monetarno politiko vodi Evropska centralna banka. Enotna valuta in monetarna
politika spodbujata tesnejše trgovinske in finančne vezi. Vse večje gospodarsko
povezovanje spodbuja tesnejše usklajevanje gospodarske politike.
Zaradi te soodvisnosti se članice evroobmočja spopadajo s posebnimi skupnimi
gospodarskimi izzivi. Zato se finančni ministri držav članic evroobmočja od leta 1999
neuradno srečujejo kot evroskupina in razpravljajo o vprašanjih, ki so povezana s
skupnimi odgovornostmi do enotne valute. Na teh srečanjih sodelujeta tudi komisar za
gospodarske in monetarne zadeve ter predsednik Evropske centralne banke. Nemoteno
delovanje evroobmočja ni pomembno samo za sodelujoča gospodarstva, ampak tudi
celotno EU, in sicer zato, ker uspešnost evroobmočja, ki je najnaprednejša stopnja
evropskega povezovanja, močno vpliva na gospodarske dosežke EU 11.
10
Petkovič Dejan (2009): Obdavčitev podjetij. Inštitut za poslovodno računovodstvo pri VRŠ.
Str. 9.
11
http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/euro_area/index_sl.htm
85
3. PRAVILO O URAVNOTEŽENEM DRŽAVNEM PRORAČUNU
Pravilo o uravnoteženem državnem proračunu določa, da se države zadolžujejo le ob
velikih gospodarskih krizah, vojnah ali naravnih nesrečah. V obdobju gospodarske
rasti in miru pa ustvarjajo proračunske presežke in z njimi zmanjšujejo državni dolg.
Države, ki se v obdobju gospodarske rasti zadolžujejo zaradi financiranja
proračunskega primanjkljaja, so v obdobju gospodarske krize izpostavljene velikemu
tveganju, da ne bodo sposobne odplačevati državnih dolgov. Primeri slabe prakse (npr.
Grčija) potrjujejo preroške napovedi, ki sta jih v svojem delu z naslovom Public
spending in the 20th Century opisala ekonomista Vito Tanzi in Luther Schuknecht.
3.1 KONSOLIDACIJA JAVNIH FINANC
Pri konsolidaciji javnih financ gre za izvajanje ukrepov, s katerimi se ureja stanje
javnih financ države. To pomeni, da organi reševanja krize izberejo po skrbnih
preučitvah najboljše instrumente, kateri bodo zmanjšali dovoljeni javnofinančni
primanjkljaj, hkrati pa je namen ukrepov zmanjšanje kopičenja dolga. Države
sprejemajo ukrepe glede na razmere v svojem lastnem okolju ter v okviru lastnih
zmožnosti. Pri tem pa državam pomagajo tudi velike svetovne institucije s priporočili
in nasveti svojih strokovnjakov. Nekateri so strogo obvezni in njihovo neupoštevanje
ima določene sankcije, spet drugi pa so le napotek.
Posledice gospodarske in finančne krize se izrazito kažejo v javnih financah. Zaradi
upada gospodarske aktivnosti je prišlo do izrazitega zmanjšanja prihodkov na eni
strani, na drugi pa zaradi sredstev za brezposelne, subvencij, ipd., do povečanja
javnofinančnih odhodkov. S tem sta se proračunski primanjkljaj in javni dolg povečala
nad dovoljene vrednosti. Slovenija mora kot članica evroobmočja upoštevati pravila
Pakta stabilnosti in rasti ter ukrepati tako, da bo do leta 2013 primanjkljaj znašal manj
kot 3% BDP 12 . Kar pomeni prihranke v skupni višini 1,2 milijarde evrov oz. 400
milijonov evrov na leto.
Pomembno je opozoriti tudi na dolgoročno vzdržnost javnih financ. Čeprav je bil dvig
dolgov in primanjkljajev že sam po sebi velik, bo načrtovani vpliv staranja
prebivalstva na javne finance mnogo večji kot vpliv krize. Zaradi proračunskih
stroškov krize in načrtovanega demografskega razvoja, ki se medsebojno dopolnjujeta,
bo zagotovitev proračunske vzdržnosti še večji izziv. Brez odločnih prizadevanj za
izvedbo strukturnih reform in okrepitev javnih financ se bodo v prihodnjih desetletjih
v skladu z razpoložljivimi projekcijami zelo povečali odhodki iz naslova posojilnih
obresti, javnih pokojnin, zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe 13. Vzdržnost je
povezana z zmožnostjo vlade, da prevzame finančno obremenitev svojega dolga v
prihodnosti. Zgornja meja vzdržnih ravni zadolževanja ni opredeljena. Meje vzdržnosti
se razlikujejo glede na državo in obdobje. Zmožnost obvladovanja visokih dolgov je
odvisna med drugim od razvitosti finančnih trgov, ugotovljenih stopenj tveganja ter
zaupanja v zmožnost vlade za izvedbo strukturnih reform in konsolidacijo
primanjkljajev. Odvisna je tudi od stopnje strahu pred tveganjem na svetovni ravni ter
12
http://www.vlada.si/si/teme_in_projekti/izhod_iz_krize/ukrepi_ekonomske_politike/uravnotezen
je_javnih_financ/
13
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52009DC0545:SL:NOT
86
naložb, ki so alternativa državnim obveznicam. Vendar so države z visokim deležem
dolgov in mnogimi zunanjimi neravnovesji ali pogojnimi obveznostmi, posebej
izpostavljene pretresom na finančnih trgih, kot so spremembe obrestnih mer in razlik v
času menjave gospodarskih obetov. Dolgoročna vzdržnost javnih financ in vpliv
staranja prebivalstva na proračun zadevata vsa države članice EU. Vendar pa se države
članice močno razlikujejo glede na stopnjo dolgoročnega tveganja, ki so mu
izpostavljene, in na vire navedenega tveganja.
4. TEMELJI ZA UVEDBO ZLATEGA FINANČNEGA PRAVILA
Temelje za uvedbo zlatega fiskalnega pravila črpa Slovenija iz korenin Evropske unije
(EU). Za učinkovitost in fleksibilnost finančnega trga je bistveno zaupanje subjektov v
delovanje mehanizmov enotnega finančnega trga. Gospodarska politika se predlaga in
izvaja na nacionalni in evropski ravni. Dejansko so za gospodarsko politiko odgovorne
predvsem države članice, čeprav je v Pogodbi določeno, da se mora obravnavati »kot
zadeva skupnega pomena« in usklajevati v okviru Sveta. Skupina držav članic je svoja
gospodarstva povezala še dodatno s sprejetjem enotne valute, ki jo uporablja zdaj več
kot polovica prebivalcev EU.
Gospodarska politika se usklajuje s spremljanjem gospodarskega razvoja v vsaki
državi članici in EU na podlagi različnih poročil Generalnega direktorata za
gospodarske in finančne zadeve v imenu Komisije. Večstransko spremljanje vključuje
tudi preverjanje skladnosti gospodarske politike z načrtom EU za rast in delovna mesta
v tako imenovanem »svežnju integriranih smernic«14.
EU temelji na načelu pravne države, kar pomeni, da vse, kar dela, izhaja iz pogodb, o
katerih se prostovoljno in demokratično med seboj dogovorijo vse države članice.
Institucije EU lahko na podlagi pogodb sprejemajo pravne akte, ki jih nato izvajajo
države članice. Iz fiskalnega zornega kota je pomembna Enotna evropska listina 15 , ki
je Evropsko gospodarsko skupnost zavezala, da do konca 1992 uvede enotni evropski
trg in na splošno širi obseg in pristojnosti delovanja ES. Ekonomska in monetarna
unija (EMU), pa predstavlja zadnjo fazo ekonomske integracije v EU, ki jo je
Slovenija opravila 1. januarja 2007 z uvedbo evra kot skupne evropske valute. Uvedba
evra predstavlja prelomnico v razvoju EU in največjo monetarno spremembo v
zgodovini sodobne Evrope in posledično tudi Slovenije. Z vstopom v EU je postala
dejavna ustvarjalka politik in prihodnosti EU (iz "policy taker" je postala "policy
maker"). 16 Da bi dosegla zastavljeni cilj zmanjšanja proračunskega primanjkljaja,
namerava zakonodajalec v slovensko javnofinančno politiko vpeljati tako imenovano
zlato fiskalno pravilo.
14
http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/index_sl.htm
The Treaty on the European Union (TEU 1992/93)
Ambrožič Borut, Petkovič Dejan (2011): Enotni plačilni trg in prednosti, ki jih prinaša s seboj
univerzalni plačilni nalog. Revija Poslovodno računovodstvo. Inštitut za poslovodno
računovodstvo. Št. 2. Ljubljana. str. 66 – 78.
15
16
87
4.1 POJEM ZLATEGA FISKALNEGA PRAVILA
Fiskalno pravilo je posebno pravilo, ki določa zgornjo mejo odhodkov državnega
proračuna za obdobje štirih let (prvi dve leti sta fiksni, drugi dve pa indikativni). To
pravilo omogoča srednjeročno doseganje uravnoteženega javnofinančnega salda.
Država ne sme imeti čezmerno več izdatkov, kot ima prihodkov.
V procesu konsolidacije javnih financ je smiselna uvedba fiskalnega pravila, kar
kažejo tudi primeri dobre prakse drugih držav, ki nakazujejo, da je treba fiskalno
pravilo oblikovati tako, da so ključni parametri prilagojeni specifičnim razmeram v
državi 17 . Slovenija je glede na višino dolga in obresti, izraženih v deležu bruto
družbenega proizvoda, še vedno med najmanj zadolženimi državami v EU. Slovenija
ni edina država, ki se srečuje z zadolževanjem preko svojih možnosti, saj imajo
podobne težave tudi v drugih evropskih državah.
Evropska unija od držav članic zahteva, da le te uravnotežijo svoj proračun. Njihov
strukturni primanjkljaj, to je primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla,
torej močne konjunkture ali recesije, na letni ravni tako ne sme preseči 0,5 odstotka
BDP. Strukturni primanjkljaj Slovenije naj bi glede na dopolnjen program stabilnosti
iz lanskega leta lani dosegel 3,8 odstotka, letos tri odstotke, leto kasneje 2,3 odstotka
in leta 2014 1,7 odstotka. Dolg države naj bi po istem dokumentu letos dosegel 45,3
odstotka, prihodnje leto 46,2 odstotka in nato 46 odstotkov. Če bi se dolg države gibal
v intervalu od 46 do 50 odstotkov, bi zakon o javnih financah z uvedenim fiskalnim
pravilom od države zahteval, da vsako leto svoj strukturni primanjkljaj zniža za
odstotno točko, kar predstavlja okoli 360 milijonov evrov.
5. ZGODOVINA SPREMEMB SLOVENSKE USTAVE
Do leta 2012 je bila slovenska ustava spremenjena s sedmimi ustavnimi zakoni. Leta
1997 v povezavi z lastninsko pravico tujcev, leta 2000 v povezavi z določitvijo
proporcionalnega volilnega sistema za volitve poslancev v državni zbor, leta 2003 v
povezavi z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, leto kasneje v povezavi z
zagotavljanjem enakih možnosti moških in žensk ter položaja invalidov in nazadnje
leta 2006 v povezavi z ustanavljanjem pokrajin. Za spremembo ustave je potrebna
dvotretjinska večina vseh poslancev. Predlog za začetek postopka za spremembo
ustave lahko poda dvajset poslancev Državnega zbora, vlada ali najmanj 30.000
volivcev. Na referendumu bi se o spremembi ustave odločalo lahko samo v primeru, če
bi njegov razpis zahtevalo 30 poslancev, za spremembo ustave pa mora glasovati
najmanj dve tretjini poslancev oz. 60 od skupaj 90 poslancev.
a.) Ustavni zakon o spremembi 68. člena Ustave RS (liberaliziran
nepremičninami)
promet z
Leta 1997 je bil spremenjen 68. člen ustave (t.i. španski kompromis glede lastninske
pravice tujcev). Tujci lahko na podlagi predmetnega člena pridobijo lastninsko pravico
17
Ambrožič Borut (2012): Zlato fiskalno pravilo – Najprej država vzame kredit, nato kredit
vzame kredit in na koncu kredit vzame državo. Revija denar. Št. 409. Ljubljana. str. 24 – 27.
88
na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali če tako določa mednarodna
pogodba, ki jo ratificira državni zbor, ob pogoju vzajemnosti.
b.) Ustavni zakon o dopolnitvi 80. člena Ustave RS (štiriodstotni volilni prag za vstop
v državni zbor)
Poslanci, z izjemo poslancev narodnih skupnosti, se volijo po načelu sorazmernega
predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer
imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom
c.) Ustavni zakon o spremembah I. poglavja ter 47. in 68. člena Ustave RS (vključitev
Republike Slovenije v EU)
V 47. členu je odpravljena absolutna prepoved izročanja državljanov Slovenije tuji
državi, prav tako pa odpravlja določbo, ki zadeva izročanje tujcev. 3.a člen omogoča
Sloveniji prenos izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, v prvi
vrsti na EU. Drugi odstavek 3.a člena ustave ureja referendum o vstopu v mednarodne
organizacije in obrambne zveze iz prvega odstavka istega člena. V 68. členu je
določeno, da lahko tujci pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki
jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor. Slovenija ima
tudi po tej spremembi še nadalje iste možnosti določanja omejevanja in prepovedi
prometa oziroma pridobivanja nepremičnin s strani tujcev, kot veljajo za njene
državljane.
d.) Ustavni zakon o spremembi 50. člena Ustave RS (socialna varnost)
Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti,
vključno s pravico do pokojnine.
e.) Ustavni zakon o spremembi 43. člena Ustave RS (zagotavljanje enakih možnosti
moških in žensk)
Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju
na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti.
f.) Ustavni zakon o spremembi 14. člena Ustave RS (zagotavljanje enakih možnosti za
invalide)
V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne
svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo
prepričanje, invalidnost, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali
katerokoli drugo osebno okoliščino.
g.) Ustavni zakon o spremembah 121., 140. in 143. člena Ustave RS (pokrajinska
ureditev)
Spremenjeni člen 121določa: Z zakonom ali na njegovi podlagi lahko pravne ali
fizične osebe dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave.
Člen 140 v drugem odstavku določa: Država lahko z zakonom prenese na občine
opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi potrebna
sredstva. Člen 143 določa : Pokrajina je samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja
lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena.
Pokrajine se ustanovijo z zakonom, s katerim se določijo tudi njihovo območje, sedež
89
in ime. Zakon sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.
V postopku za sprejem zakona mora biti zagotovljeno sodelovanje občin. Država z
zakonom prenese na pokrajine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti,
mora pa jim za to zagotoviti potrebna sredstva.
h.) Vlada je v skladu z napovedmi sprejela predlog spremembe 148. člena ustave 18, s
katerim bo Slovenija v sladu z medvladno pogodbo o fiskalnem paktu v ustavo vnesla
zlato fiskalno pravilo, po katerem mora biti državni proračun uravnotežen ali v
presežku. Gre za Predlog za začetek postopka za spremembo 148. člena Ustave
Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona o spremembi 148. člena Ustave
Republike Slovenije.
6. PREDSTAVITEV NEKATERIH UREDITEV OMEJITVE
ZADOLŽEVANJA
Med državami, ki so prve naredile korak v smeri zlatega fiskalnega
Nemčija, Španija, Estonija, Poljska, Avstrija, Slovaška in Madžarska.
pravila so:
Nemčija
Nemčija je zavoro zadolževanja (nem. Schuldenbremse) zapisala v svojo ustavo že leta
2009. V ustavi je spremenila oziroma dopolnila sedem členov (Gesetz zur Änderung
des Grundgesetzes – Artikel 91c, 91d, 104b, 109, 109a, 115, 143d). Ti predvidevajo
izravnanost proračunskih prihodkov in odhodkov in po preteku pet oz. desetletnega
prehodnega obdobja praktično prepovedujejo zadolževanje zvezne ravni, ravni zveznih
dežel in občin znotraj dežel, saj je zadolževanje dovoljeno le še izjemoma (naravne
nesreče ipd.) in še to le v letnem obsegu maksimalno 0,35 odstotka BDP. Nemški javni
dolg je po podatkih nemškega statističnega urada konec tretjega četrtletja v letu 2011
znašal 2028 milijard evrov19.
Švica
Švica je svojo zavoro zadolževanja, po načelu izravnanega proračuna, sprejela na
vseljudskem referendumu 2. 12. 2001. Švicarska ustava ne določa zgornje meje dolga,
pač pa postavlja načelo izravnanega proračuna, ki državi ne dovoljuje več
zadolževanja. V 126. členu švicarske ustave je zapisano:
(1) Zvezna vlada ima njene odhodke in prihodke na dolgi rok v ravnovesju.
(2) Skupni znesek predlaganih odhodkov je odvisen od ocene skupnih prihodkov
upoštevaje gospodarski položaj.
(3) V primeru izrednih potreb se skupni znesek iz 2. odstavka lahko ustrezno poveča.
O povečanju odloča zvezna skupščina skladno s 159. členom, odstavek 3, točka c.
18
148. člen ustave v obstoječi obliki določa, da morajo biti vsi prihodki in izdatki države in
lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe zajeti v njihovih proračunih. Če proračun ni
sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se upravičenci, ki se financirajo iz
proračuna, začasno financirajo po prejšnjem proračunu.
19
Ambrožič Borut (2012): Zlato fiskalno pravilo – Najprej država vzame kredit, nato kredit
vzame kredit in na koncu kredit vzame državo. Revija denar. Št. 409. Ljubljana. str. 24 – 27.
90
(4) Če v zaključnem računu izkazani odhodki presežejo skupni znesek iz 2. ali 3.
odstavka je potrebno dodatno porabo v naslednjih letih kompenzirati.
(5) Zakon ureja podrobnosti20.
Španija
Dogovor o dopolnitvi ustave, v katero bodo zapisali omejitev višine dolgoročnega
javnofinančnega primanjkljaja je bil sklenjen v letu 2011. Dogovor predvideva, da od
leta 2020 naprej strukturni oz. dolgoročni primanjkljaj v letnem proračunu ne sme
presegati 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) 21. Dogovor, ki naj bi ga z
ustavnim zakonom uveljavili do sredine prihodnjega leta, predvideva še, da naj bi se
državi dovolilo strukturni primanjkljaj v višini do 0,26 odstotka BDP-ja, 17
polavtonomnim regijam pa do 0,14 odstotka BDP-ja. Prekoračitev meje bo mogoča le
v izrednih primerih, kot so naravne katastrofe in recesija. Spremembe se nanašajo na
dopolnjeni 135. člen španske ustave.
7. ZAKLJUČEK
V krizi kakršna je danes, je ravnanje države, ki ne postavi sistema, ki bi ublažil velika
nihanja v BDP-ju, milo rečeno neodgovorno. Vlada je predlagala pravilo, ki omogoča
proticiklično delovanje, kar pomeni, da bi v gospodarski krizi država lahko imela
primanjkljaj, v konjunkturi pa bo morala biti proračunska poraba manjša od prihodkov.
Na ta način se bo lahko ustvaril presežek, ki bo omogočal rezervo za slaba leta.
Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete zapis fiskalnega pravila v ustavo
podpira, nasprotno mnenje pa ima svetovalka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za
ekonomsko področje Andreja Poje, ki meni, da je fiskalno pravilo sicer potrebno, a bi
bil zapis v zakon dovolj. Ob vsej različnosti ustavnega ali zakonskega reševanja tega
vprašanja, pa ne smemo pozabiti na podvojitev stroškov za obresti, ki so pred krizo
znašale 400 milijonov evrov, sedaj pa dosegle že 800 milijonov. Po podatkih Urada za
makroekonomske analize in razvoj bo Slovenija potrebovala še štiri do pet let, da
doseže raven BDP izpred krize.
Literatura in viri:
Ambrožič Borut 2012: Zlato fiskalno pravilo – Najprej država vzame kredit, nato kredit vzame
kredit in na koncu kredit vzame državo. Revija denar. Št. 409. Ljubljana. str. 24 – 27.
Ambrožič Borut, Petkovič Dejan 2011: Enotni plačilni trg in prednosti, ki jih prinaša s seboj
univerzalni plačilni nalog. Revija Poslovodno računovodstvo. Inštitut za poslovodno
računovodstvo. Št. 2. Ljubljana. str. 66 – 78.
Cullis John 2009: Public Finance and Public Choice. Oxford University Press. Oxford. 560 str.
Gayer Ted, Rosen S. Harvey 2009: Public Finance. McGraw Hill Higher Education. 608 str.
Kaučič Igor, Grad Franc 2008: Ustavna ureditev Slovenije 5., spremenjena in dopolnjena izdaja.
GV Založba. Ljubljana. 536 str.
20
Ambrožič Borut (2012): Zlato fiskalno pravilo – Najprej država vzame kredit, nato kredit
vzame kredit in na koncu kredit vzame državo. Revija denar. Št. 409. Ljubljana. str. 24 – 27.
21
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je španski javnofinančni primanjkljaj
dosegel 9,2 odstotka BDP-ja, in se ustavil pri 6,3 odstotka BDP-ja, leta 2013 pa naj bi bil že pri
3 odstotkih BDP-ja.
91
Mayr Branko 2007: Uvod v računovodstvo. Institut za poslovodno računovodstvo. Ljubljana.
315 str.
Petkovič, Dejan. 2009: Obdavčitev podjetij. Institut za poslovodno računovodstvo. Ljubljana.
Stanovnik Tine 2008: Javne finance. Ekonomska fakulteta. Ljubljana. 284 str.
Šoltes Igor, Bilbija Maja, Jeršič Nataša, Cerar Metka 2010: Pojmovnik javnih financ. Nebra.
Ljubljana. 245 str.
Tanzi Vito, Schuknecht Ludger 2000: Public Spending in the 20th Century: A Global
Perspective. Cambridge University Press. 291 str.
http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/KD96F3CE3476F583BC125718200500A85
http://sl.wikipedia.org/wiki/Polis
http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/public_finances/index_sl.htm
http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/index_sl.htm
http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/euro_area/index_sl.htm
http://alea.dzs.si/dokumenti/dokument.asp?id=63
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52009DC0545:SL:NOT
Štefe Erna (2010): Financiranje proračunskih uporabnikov [Elektronski vir] : gradivo za 2.
letnik / Erna Štefe. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod IRC, 2010. - (Višješolski strokovni program
Ekonomist / Zavod IRC): (Dostopno na: http://www.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/
Financiranje_proracunskih_uporabnikov-Stefe.pdf.)
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
92
93
Dr. Živko Bergant1
(tokrat drugače)
POMEN NEKATERIH KATEGORIJ IZKAZA
POSLOVNEGA IZIDA V KRIZNIH RAZMERAH
(GLOSA)
Med pomembnejše kategorije v izkazu poslovnega izida prav gotovo sodijo prihodki.
Tako jih je poimenoval prof. dr. Ivan Turk, da bi jih laže razlikovali od prejemkov, ki
sodijo v izkaz denarnega izida. Pa vendar bi lahko slabost prihodkov temeljila ravno
na poreklu tega pojma. Izhaja namreč od glagola hoditi, ki pa je nedovršni glagol. To
se lepo pokaže zlasti v kriznih razmerah, ko nekateri prihodki hodijo zelo dolgo ali pa
sploh ne pridejo. Zato bi bilo vsebinsko bolje uporabiti dovršni glagol priti in jih
imenovati pripridki. Dodatno lahko ta predlog utemeljimo z osnovno opredelitvijo
prihodkov, saj morajo povečati korist premoženja podjetja. Biti morajo torej v prid
podjetju.
Nasprotje pripridkov lahko namesto odhodkov preprosto opredelimo kot odpridke, saj
zmanjšujejo korist (prid) premoženja podjetja in niso kar odšli.
Na zgornjih osnovah lahko pozitivno razliko med celotnimi pripridki in celotnimi
odpridki opredelimo kot celotni pripridek, saj se je povečala korist (prid) oziroma čisto
premoženje podjetja. Pojem pripridek kaže na učinek vseh udeležencev v poslovanju
in ima tudi s tega vidika prednost pred dobičkom, ki je formalno usmerjen na lastnika
podjetja.
Kritični smo lahko tudi do pojma izguba. Glagol izgubiti namreč kaže na to, da smo
nekaj izgubili pa bomo morda še našli. To seveda ne ustreza dejanskemu stanju.
Dosledno zgornjemu razmišljanju lahko negativno razliko med celotnimi pripridki in
celotnimi odpridki poimenujemo celotni izpridek, saj tudi sicer govorimo, da se je
nekaj izpridilo oziroma spridilo. Pojem izpridek, kot ena od oblik poslovnega izida
tako ne dopušča dvoma v rezultat poslovnega procesa.
Skladno z navedenim bi lahko torej govorili o kosmatem izpridku, izpridku iz
poslovanja, izpridku iz rednega delovanja, celotnem izpridku in čistem izpridku kot o
vrstah negativnih poslovnih izidov.
1
Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, certificirani
poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na Visoki šoli za
računovodstvo v Ljubljani.
Prav tako bi morali prenehati govoriti o pokrivanju izgube. Ta izraz namreč kaže na to,
da se da izguba odpraviti in vzpostaviti prejšnje stanje, kar pa v nobenem primeru ne
odgovarja dejanskemu stanju. Če se je nekaj spridilo, pač ni mogoče popraviti v
prejšnje stanje (razen na papirju). Lahko samo preprečujemo, da se ne bi spridilo tudi v
prihodnosti.
Ocenjujem, da bi pojem izpridek kot negativni poslovni izid v večji meri deloval
preventivno, saj si direktor ne bi smel dovoliti, da se mu poslovanje spridi.
Prav v morebitnem preventivnem delovanju sprememb pojmov iz izkaza poslovnega
izida vidimo njihov maksimalni prispevek k obvladovanju kriz v poslovanju podjetij.
ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS.
Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem
delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so
opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «.
ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA
PODROČJU REVIDIRANJA



revizije računovodskih izkazov
revizije poslovanja (performance
audit)
ovrednotenje sistemov notranjih
kontrol



uvajanje notranje revizije
izvajanje notranjih revizij v
javnem sektorju
revizije stvarnih vložkov in
dokapitalizacije
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
95




revizije v primerih prisilne
poravnave
preiskovanje računovodskih
izkazov
revizije projektov Phare
opravljanje revizijskih poslov iz
naslova sredstev iz EU
VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO
Naše temeljno poslanstvo je podajati profesionalna znanja in prakse, ki gradijo
računovodske in finančne strokovnjake, delujoče znotraj informacijske in finančne
funkcije poslovnega sistema. Želimo postati ena vodilnih računovodsko-finančnih šol
ameriško-evropskega tipa v centralni in vzhodni Evropi. Prispevati želimo k višji ravni
računovodskega in finančnega znanja ter praktičnih izkušenj med različnimi ciljnimi
skupinami že uveljavljenih in prihodnjih podjetnikov, direktorjev, finančnikov,
računovodij ter drugih, ki se neposredno ali posredno vključujejo tako na domače kot
tudi na mednarodne trge. Prepričani smo, da je to prava pot za še večjo uporabnost in
prispevek računovodstva v procesu poslovnega odločanja.
Namen visokošolskega programa računovodstvo
Po svoji vsebini je program računovodstva zelo širok in zajema celotno poslovanje. V
relativno širokem naboru pridobljenih znanj je posebej poudarjeno poslovodno
računovodstvo in finance (poslovne finance in davki).
Namen visokošolskega programa računovodstvo je študentom omogočiti pridobitev
strokovnega znanja in usposobljenost za reševanje zahtevnih strokovnih in delovnih
problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami,
strokovne kritičnosti in odgovornosti, iniciativnosti in samostojnosti pri odločanju in
vodenju. Študenti bodo svoja znanja nadgradili s praktičnim izobraževanjem v
delovnem okolju.
Diplomanti bodo torej:



usposobljeni s poslovodstvom sodelovati in mu z zanesljivimi in
pravočasnimi informacijami pomagati pri sprejemanju čim boljših
poslovnih odločitev;
usposobljeni poročati o poslovanju poslovnega sistema na način, da bodo
prikazana računovodska poročila izražala resnično in pošteno sliko
poslovanja poslovnega sistema;
znali organizirati in voditi računovodstvo kot osrednjo informacijsko
dejavnost v poslovnem sistemu.
96
Način dela in cilji študija
V ustvarjalnem okolju kolegijalnega odnosa med profesorji in študenti boste
pridobljena teoretična znanja prenašali v prakso. Posebno smo ponosni na neposreden
odnos in dialog med profesorji in študenti, ki je usmerjen v reševanje konkretnih
problemskih situacij. V takem ustvarjalnem okolju bodo učitelji poleg znanj
posredovali tudi svoje praktične izkušnje. Cilj dialoga je, da študente naučimo reševati
probleme in jih tako oborožimo z vsemi potrebnimi znanji za učinkovito delovanje v
poslovnem okolju.
Delamo v številčno omejenih skupinah. Posamezna učna enota je sestavljena iz
nujnega teoretičnega dela in pretežnega praktičnega dela, kjer teoretična znanja
prenesemo v prakso. Poudarek je na praktičnem delu, vajah.
Vpis in strokovni naziv
Izvajamo dodiplomski visokošolski strokovni študijski program računovodstva.
Program je prilagojen pogojem Bolonjske deklaracije in s tem enakovreden podobnim
programom širom Evrope in ZDA. Diplomantkam in diplomantom, ki pridobijo naslov
diplomirani konomist/ekonomistka (VS) omogoča priznanje njihove izobrazbe, znanja
in kompetenc ter statusa po svetu. Pridobljena izobrazba je dobra podlaga za
nadaljevanje študija (II. Bolonjska stopnja, strokovni magisterij in pridobitev različnih
strokovnih nazivov).
Izvajanje študija
Študij se izvaja kot:


redni študij na sedežu šole Stegne 21/c v Ljubljani (pogoj izvedbe je 30
vpisanih študenotov);
izredni študij, ki se izvaja na sedežu šole Stegne 21/c Ljubljana in v
dislocirani enoti Dunajska 101 Ljubljana.
Pogoji za vpis
V 1. letnik se lahko vpišete, če ste opravili:



zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu,
poklicno maturo ali
maturo.
V 2. letnik se lahko vpišete, če ste diplomirali na katerem od višješolskih študijskih
programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) in če izpolnjujete
pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program prve stopnje. Glede na smer
študija morate:


diplomanti sorodnih študijskih področij (poslovni sekretar, komercialist,
računovodja, turizem, gostinstvo, poštni promet) med študijem opraviti
diferencialna izpita iz predmetov Ekonomika podjetja in Uvod v
računovodstvo – skupaj 18 ECTS, ki ju opravite pred vpisom v 3. letnik.
diplomanti nesorodnih študijskih področij med študijem opraviti
diferencialne izpite
iz predmetov Ekonomika Podjetja, Uvod v
97
računovodstvo in Upravljalno računovodstvo I – skupaj 27 ECTS, ki jih
opravite pred vpisom v 3. letnik.
V 3. letnik se lahko vpišete, če ste diplomirali na višješolskem programu, sprejetem
pred letom 1994. Glede na smer študija morate opraviti izpite, s katerimi pridobite
manjkajoča znanja, in sicer:


diplomanti sorodnih študijskih področij (družbene vede (ekonomija),
poslovne in upravne vede (poslovanje, podjetništvo, management, trženje,
finance, bančništvo, računovodstvo) med študijem opravite diferencialna
izpita iz predmetov Stroškovno računovodstvo in Finančno računovodstvo
– skupaj 12 ECTS;
diplomanti višješolskih programov drugih strokovnih področij med
študijem opravite še diferencialne izpite iz predmetov Ekonomika podjetja,
Uvod v računovodstvo in Upravljalno računovodstvo I, skupaj 27 ECTS.
Podrobnosti:
na spletnih straneh
ali po telefonu
www.vsr.si
059 090 960
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
98
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
99
INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO PRI
VISOKI ŠOLI ZA RAČUNOVODSTVO
Sedež
Podružnica
IPR, Ljubljana
Stegne 21c,
1000 Ljubljana
(prostori Visoke šole za
računovodstvo)
IPR Ljubljana, PE Nova Gorica
Vinka Vodopivca 28, Kromberk
5000 Nova Gorica
(sedež družbe Contall d.o.o.)
Predstavitev inštituta
Zgodovinsko primarna naloga računovodstva je poročanje POSLOVODSTVU, vendar
se je čez čas pomen računovodstva spremenil in je danes vse (pre)večkrat le orodje za
poročanje zunanjim deležnikom in največkrat le za potrebe zakonodaje.
Poslovodstvo nujno potrebuje kakovostne računovodske informacije za oblikovanje
pravih strateških odločitev.
V Sloveniji smo prvi, ki smo si za poslanstvo izbrali oblikovanje tistega dela
računovodskega informacijskega sistema, ki zagotavlja in oblikuje informacije za
poslovodno odločanje v družbi, s ciljem notranjega poročanja.
VIZIJA
Postati osrednja strokovna specializirana institucija v Republiki Sloveniji za
področje poslovodnega računovodstva.
Poslanstvo inštituta:





na osnovi teoretičnih dosežkov razvijati uporabne računovodske rešitve za
različne oblike združb,
uveljavljanje računovodske stroke in računovodskega poklica v ožjem in širšem
poslovnem okolju,
prispevanje k ustreznim zakonskim rešitvam na področju računovodskega
informacijskega sistema ter k izboljšanju in razvoju računovodskih standardov,
zagotovitev študentom ustreznega učnega gradiva ter možnosti njihovega
poglobljenega strokovnega razvoja,
zagotovitev predavateljem in perspektivnim kadrom možnosti razvoja in
osebnega uveljavljanja.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
100
Temeljna področja delovanja so razdeljena na 4 skope:
SKLOP 1: IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

organizacija internih usposabljanj v različnih oblikah s ciljem strokovnega
razvoja in možnosti uveljavljanja študentskega in predavateljskega kadra,

podpora študentom in spremljanje njihovega nadaljnjega kariernega
napredovanja,

organizacija strokovnih konferenc s ciljem predstavitve strokovnih rešitev in
strokovne razprave ter uveljavljanja mladih raziskovalcev,

organizacija posvetov in seminarjev.
SKLOP 2: SVETOVANJE
 založništvo s ciljem zagotavljanja učbenikov, uveljavljanja predavateljskega kadra
ter računovodske stroke,
 izdajanje strokovne revije Poslovodno računovodstvo (4 krat letno),
 izdelava Slovenskih standardov notranjega računovodskega poročanja,
 izdajanje računovodskega priročnika AKP s ciljem pridobivanja sredstev,
povezave z združbami in uvajanje najboljših rešitev v prakso,
 izdajanje strokovnih mnenj na področju računovodstva, revidiranja in davkov.
SKOP 3: STORITVE
Inštitut v okviru partnerskih podjetij ponuja tudi dodatne storitve, ki zaokrožujejo
ponudbo. Cena svetovanja je odvisna od zahtevnosti in ocene potrebnega časa. Na
podlagi potreb oblikujemo ponudbo, v kateri določimo vsa potrebna izhodišča za
izvedbo projekta.
Člani inštituta so upravičeni do 10 % popusta pri vseh storitvah.
SKLOP 4: RAZISKOVANJE





znanstveno raziskovanje s ciljem uporabe rešitev v informacijskih sistemih
družb,
oblikovanje in izpopolnjevanje standardov notranjega računovodskega
poročanja (SNRP),
priprava študij in evalvacij za državne in EU inštitucije s ciljem pridobivanja
sredstev in podatkov za znanstveno raziskovanje,
priprava študija in razvojnih projektov za informacijske sisteme združb s
ciljem pridobivanja sredstev, podatkov za znanstveno raziskovanje ter
spoznavanje študij primerov za pedagoško delo,
razvojni projekti s ciljem priprave novih izobraževalnih programov na
dodiplomski in podiplomskih ravni ter kratkih programov usposabljanja za
različne ciljne skupine.
Vabljeni na IPR seminarje in pridobite si znanje, ki vam bo omogočilo karierno
rast in napredovanje.
101
Informacija o delovanju
Instituta za poslovodno
Ljubljana (IPR)
davčne sekcije znotraj
računovodstvo pri VŠR
Znotraj davčne sekcije IPR se bomo usmerili predvsem na te oblike sodelovanja:



Organizacija tematskih davčnih srečanj
Davčna seminarska dejavnost
Izdelava davčnih ekspertiz in obsežnejših davčnih mnenj
Namen davčne sekcije znotraj IPR je pritegnitev čim širšega kroga podjetij ter seveda
članov IPR k aktivni diskusiji na vseh davčnih področjih. Izmenjava informacij in
izkušenj je pri davkih nepogrešljiva. V ta namen bomo tudi organizirali (predvidoma
najmanj enkrat mesečno) posebne tematske dopoldneve (srečanja v obsegu približno 3
šolskih ur), kjer bomo obravnavali aktualno problematiko. Srečanje bo vedno vodil
moderator, ki bo predstavil problematiko dneva. Seveda ste vsi bralci revije
Poslovodno računovodstvo in ostala javnost vabljeni k podajanju tem, ki vas pestijo.
Tovrstna srečanja bomo vodili sodelavci IPR, po potrebi pa bomo v svoje vrste
povabili tudi goste.
Seveda bomo še naprej organizirali seminarje z davčnimi vsebinami. Posebej se nam
zdi pomembno podajanje temeljnih davčnih znanj, ki pripomorejo k boljšemu
delovanju računovodske funkcije v podjetju.
Vse davčne aktualnosti (naša mnenja in mnenja drugih) bomo tekoče objavljali na
spletnih straneh Visoke šole za računovodstvo (rubrika Institut).
Na podlagi naročila strank bomo v okviru Inštituta sestavljali davčne ekspertize in
obsežnejša davčna mnenja. IPR ponuja ekspertize tudi na vseh računovodskih
področjih. Praksa kaže, da gospodarske družbe potrebujejo ne le tekoča davčna
svetovanja, temveč tudi obsežnejša davčna mnenja in ekspertize, ki se navezujejo na
strateške odločitve podjetij. S sodelavci IPR pokrivamo vsa davčna področja in zato
menimo, da lahko naročnikom ponudimo koristno storitev.
Direktor inštituta: Mag. Dejan Petkovič, CPR
102
ABECEDA SVETOVANJE, D.O.O.
Verjamemo, da je izbira našega podjetja prava odločitev za vas in vaše podjetje:



predani smo vašim željam in zahtevam,
vsebino vaših podatkov štejemo kot strogo poslovno skrivnost,
zagotavljamo vam popolno paleto storitev (od davčnega, poslovnega in
finančnega svetovanja ter ocenjevanja vrednosti do izobraževanja),
 nudimo vam oseben pristop.
Poslanstvo – Želimo se uveljaviti kot eno izmed najkakovostnejših slovenskih podjetij
na področju davčnega, poslovnega in finančnega svetovanja. Pridobljeno znanje,
dolgoletne izkušnje in povratne informacije naših strank nam omogočajo pripravo
kvalitetnih seminarjev in strokovnih delavnic. Znanje, ki ga boste pridobili na naših
izobraževanjih, boste lahko že naslednji dan uporabili pri svojem delu. Trudili se bomo
razumeti želje in potrebe stranke, se učiti in graditi na dobrem medosebnem zaupanju.
Vizija – Naša vizija je preprosta: Biti v svojem delu najboljši in prvi v vrsti.
Največje zadovoljstvo nam prinašajo uspehi naših strank. Z nami boste lažje:
obvladovali davčna tveganja, sprejemali pravilne poslovne odločitve, pridobili
nova znanja.
DEJAVNOST DRUŽBE
a) DAVČNO SVETOVANJE
svetovanje v davčnem postopku, preventivni davčni pregledi, izbira optimalnih davčnih rešitev,
davčna pojasnila strankam, izdelava pravilnika o transfernih cenah, davčno svetovanje pri
pripravi internih aktov, drugo.
b) POSLOVNO IN FINANČNO SVETOVANJE
izdelava skrbnega finančnega in pravnega pregleda podjetja, priprava ekonomskega dela
pripojitvenega ali združitvenega elaborata, sanacijski programi, izdelava dolgoročnega
strateškega načrta podjetja, izdelava letnega poslovnega načrta podjetja, priprava investicijskih
programov, podrobna analiza računovodskih izkazov podjetja, izdelava delitvenega načrta,
načrt finančne reorganizacije, uvajanje računovodskih sistemov oziroma podsistemov, izdelava
pravilnika o računovodenju, ocenjevanje vrednosti sredstev pri uporabi, izdelava izvedenskih
mnenj.
c) OCENJEVANJE VREDNOSTI
ocenjevanje vrednosti podjetij, ocenjevanje vrednosti nepremičnin, ocenjevanje vrednosti strojev
in opreme, ocenjevanje vrednosti intelektualne lastnine (blagovnih znamk, patentov in
podobnega).
103
d)
MNENJE POOBLAŠČENEGA OCENJEVALCA VREDNOSTI PODJETIJ V ZVEZI S
146. ČLENOM ZFPPIPP
V mnenju mora biti jasno navedeno: ali je dolžnik insolventen, ali bo izvedba načrta finančnega
prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno
in dolgoročno plačilno sposoben, in ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo
predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad
dolžnikom začet stečajni postopek.
e) IZOBRAŽEVANJE
Aktualnost in praktična uporabnost so vodila pri organiziranju naših seminarjev in delavnic, ki
jih izvajajo poleg naših tudi zunanji predavatelji. Naš izobraževalni program je usmerjen v
praktične rešitve, ki jih iščejo računovodje in knjigovodje. Paleta vsebine predavanj se razteza
od zakonodajnih do strokovnih področij.
Poleg tega omogočamo neposreden kontakt in komunikacijo med udeleženci delavnic in
predavateljem po predavanjih ali v vmesnem času med izvedbo posamezne delavnice. Področja,
ki jih obravnavamo, so: davki, finance, računovodstvo in gospodarjenje.
Kontaktni podatki:
Telefon: 00386 (0)59 090 960
Fax: 0386 (0)59 090 962
e-mail: [email protected]
spletna stran: http://www.abeceda-
ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.
Stegne 21c
1000 LJUBLJANA
svetovanje.si
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
104
ABC –
D.O.O.
REVIZIJA,
Članica JPA International
Že več kot 20 LET z vami!
ZAUPAJTE STROKOVNOSTI – TU SMO ZA VAS!
Smo revizijska družba, ki deluje na različnih področjih revidiranja. V register
revizijskih družb smo vpisani vse od začetka delovanja revizijske stroke v Sloveniji.
ABC revizija je svoje poslovanje začela leta 1989 kot revizijska družba Abeceda Ptuj.
Kasneje se je prek združevanj z revizijskimi družbami ITEO revizija, Valuta in Simam
revizija preoblikovala v zdajšnjo revizijsko družbo ABC revizija.
Že od leta 2000 smo člani enega najuglednejših svetovnih združenj računovodskih in
revizijskih družb JPA International, s čemer smo razširili prepoznavnost na vse celine
sveta razen Avstralije. V letu 2006 smo poglobili svoje sodelovanje z JPA (Jacques
Potdevin &Associés). Dogovorili smo se, da predstavljamo interese JPA tudi na drugih
trgih nekdanje Jugoslavije. Tako imamo v Beogradu lastno družbo, prek katere
opravljamo enake storitve kot v Sloveniji (revizija, ocenjevanje vrednosti, davčno
svetovanje, računovodenje in druga svetovanja).
JPA International predstavlja mrežo (pretežno) srednje velikih neodvisnih revizijskih
in svetovalnih družb. Sedež ima v Parizu in je nastala leta 1988, ko se je vanjo včlanilo
sedem družb iz štirih držav. Do danes je število članic mreže naraslo na sto trideset
družb, ki delujejo v štiridesetih državah. Predsednik in 'gonilna sila' JPA International
je g. Jacques Potdevin, ki je izredno aktiven v francoskih in svetovnih strokovnih
združenjih ter organih; tako je bil v letu 2008 predsednik v Zvezi evropskih revizorjev
in računovodij (Fédération des Experts Comptable Européens – FEE1) s sedežem v
Bruslju, največjem združenju predstavnikov nacionalnih računovodskih in revizijskih
strokovnjakov (skupno okrog 500.000 članov), trenutno pa je član predsedstva IFAC2.
Razvejanost mreže JPA International je zelo velika, saj najdemo njene članice – poleg
Evrope – na vseh celinah (razen v Avstraliji). JPA International je polnopravna članica
najuglednejšega FORUM OF FIRMS pri IFAC 3 . Člani JPA International mreže se
1
FEE je zlasti na računovodskem, revizijskem in davčnem področju svetovalka Evropske
komisije.
2
IFAC je globalna računovodska organizacija. Ima 159 članov iz 124 držav, ki združujejo
interese 2.5 milijona računovodij.
3
Polnopravni člani so: Baker Tilly International Limited, BDO International, Constantin
Associates Network, Crowe Horwath International, Deloitte Touche Tohmatsu, Ernst & Young
Global Limited, Grant Thornton International Ltd, HLB International, IEC, INPACT Audit
105
redno dobivamo na strokovnih srečanjih, ki jih organiziramo v različnih državah
članicah. Bilo nam je v veliko čast, da smo od 11. do 14. junija 2009 takšno srečanje
organizirali tudi v Sloveniji.
Naše storitve so najrazličnejše oblike REVIDIRANJA in vse, kar je povezano z
revidiranjem:











revizije računovodskih izkazov,
revizije poslovanja (performance audit),
ovrednotenje sistemov notranjih kontrol,
uvajanje notranje revizije,
izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju,
revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije,
revizije pri prisilnih poravnavah,
preiskovanje računovodskih izkazov,
revizije projektov Phare,
opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU
in podobno.
Kot smo zapisali v uvodu, dajemo strokovnosti velik poudarek. Naše vodilo so najvišji
standardi kvalitete opravljanja revizijskih storitev. Pri svojem delu spoštujemo
smernice kvalitete, ki jih določa Certifikat AFAQ Service Covenant audit statutaire
Premium, ki predstavlja standard najvišje kvalitete opravljanja revizijskih storitev. Te
smernice so:











zagotavljanje strokovne podpore zunanjih specialistov za specifična področja;
ponujanje storitev na mednarodni ravni; zagotavljanje neodvisnosti delovnih
timov brez konflikta interesov;
ponujanje visoko kvalificiranih delovnih timov/kadrov;
razvijanje utečenih skupin/timov, ki so prilagojene strankam;
ponujanje optimalne odzivnosti na vaša vprašanja, želje in potrebe; ;
metodika dela, prilagojena vašemu načinu dela;
angažiranje (zavzemanje) za dodano vrednost sorevizijskih storitev s pomočjo
zunanjih strokovnjakov;
ponujanje kvalitetne revizijske ali druge podpore strankam;
utrjevanje obstoječih odnosov in vezi s starimi strankami;
ponujanje, zagotavljanje kakovostnega revizijskega pregleda pred izdajo
poročila;
spremljanje zadovoljstva in upoštevanje predlogov strank.
Limited, JHI, JPA International, KPMG International, Mazars, Moore Stephens International ,
Limited, PKF International Limited, PricewaterhouseCoopers International, RSM International
Limited, Russell Bedford International, SMS Latinoamérica, Talal Abu Ghazaleh & Co.
International, UHY International Limited.
Vir: http://web.ifac.org/download/Forum_of_Firms_Register.pdf
106
Zelo radi se pohvalimo tudi s ključnimi kadri v podjetju, ki predstavljajo gonilno silo
naše družbe in so naša glavna konkurenčna prednost. Ti so:
Pooblaščeni revizorji:
Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka,
certificirana poslovodna računovodkinja, visokošolska učiteljica;
Katarina Kolarič, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, visokošolska
učiteljica;
Natalija Pestiček Bohorc, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka,
visokošolska učiteljica;
Boštjan Šink, pooblaščeni revizor, državni notranji revizor, visokošolski učitelj
in
revizorji: Albina Hojski Ilijevec, Simona Valenko, Darinka Meško in Vid Plohl.
Vabimo vas, da nas podrobneje spoznate na naših spletnih straneh www.abc-revizija.si
ali nam pišete na e-mail: [email protected] Veseli bomo, če nas boste povabili k
sodelovanju, in vas pričakujemo na sedežu družbe, ki je v Ljubljani, Dunajska 101,
1113 Ljubljana (Tel: +386 1 59 091 400, Fax: +386 1 59 091 401). Dejavnost
opravljamo po vsej Sloveniji, zato smo oblikovali poslovno enoto v MARIBOR-u in
na PTUJ-u.
CONTALL D.O.O.
Storitve
Računovodstvo
Celovite računovodske storitve za vse statusne oblike
gospodarskih subjektov, kakovostna računovodska
poročila za zunanje deležnike in poslovodstva krojene po potrebi naročnika.
Finančno svetovanje in
kontroling
Ocena finančne stabilnosti podjetja, spremljanje in
analiza finančnih kazalnikov, izdelava finančnih
načrtov, nadzor in analiza finančnega in nefinančnega
poslovanja, skrbni finančni pregledi.
Davčno svetovanje
Celovito davčno svetovanje, načrtovanje, spremljanje
in obveščanje, priprava elaboratov o uporabi
transfernih cen, davčna optimizacija, preventivni
davčni pregledi, zastopanje v davčnih postopkih.
Pravno svetovanje
Svetovanje na področju civilnega oz. obligacijskega,
gospodarskega, korporacijskega in delovnega prava,
sestava različnih vrst pogodb, izvršb, poizvedb,
internih aktov, sklepov direktorjev in družbenikov,
aktov o ustanovitvi, družbenih pogodb in drugih
dokumentov.
Razpisi in poslovni načrti
Priprava razpisne dokumentacije, pomoč pri izbiri
ustreznega sklada EU in drugih virov financiranja,
priprava vlog in poslovnih načrtov.
Krizno upravljanje in
sodelovanje v stečajnih
postopkih
Preventivni pregledi in analiza in ocena finančnega
stanja, predlogi za finančno reorganizacijo ter
sodelovanje v postopkih prisilne poravnave in
stečajev.
Izobraževanje in
usposabljanje
Organizacija seminarjev, predavanj in delavnic s
področja računovodstva, davkov in financ.
108
IPR Ljubljana,
PE Nova Gorica
Ul. Vinka Vodopivca 28,
5000 Nova Gorica
Družba Contall je pristopila med ustanovitelje Inštituta
za poslovodno računovodstvo in na svojem sedežu
registrirala tudi njegovo poslovno enoto. Vizija
inštituta je postati osrednja strokovna specializirana
institucija v Republiki Sloveniji, za področje
poslovodnega računovodstva.
Vljudno vas vabimo na seminarje Inštituta, ki jih bomo
v večini organizirali tudi na PE Nova Gorica.
Contall svetovanje d.o.o.
PE Nova Gorica
Ul. Jožeta Jame 14, Šentvid
1210 Ljubljana
Contall svetovanje d.o.o.
Ul. Vinka Vodopivca 28
5000 Nova Gorica
V sodelovanju s partnersko družbo Datarevi s.r.l.,
priznano računovodsko hišo iz Italije, svetujemo na
vseh področjih poslovanja družbe v Sloveniji, predvsem
nerezidentom. Družba ima odslej svojo podružnico tudi
v Ljubljani.
Contall d.o.o., Nova Gorica
Vinka Vodopivca 28,
Kromberk
5000 Nova Gorica
T: 05 / 330 28 40
F: 05/ 330 28 48
[email protected]
www.contall.si
Več o nas na: www.contall.si
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
109
ABECEDA RAČUNOVODSTVO, D.O.O.
Dunajska 101, Ljubljana
Poslanstvo družbe je pomagati tistim, ki računovodijo ali po SRS ali po MSRP.
Prizadevamo si biti koristni.
Naš slogan je:
Računovodenje ni strošek, je prispevek k uspešnosti poslovanja.
Svoje poslanstvo in vizijo uresničujemo z naslednjimi storitvami:













Vodenje poslovnih knjig.
Vodenje posameznih analitičnih evidenc.
Pomoč tistim, ki sami knjižijo, potrebujejo pa pomoč pri sestavi
posameznih poročil (letna poročila, obdobna poročila, enkratna poročila
itd.).
Oblikovanje poslovodnih informacij in sodelovanje z upravami pri
oblikovanju poslovnih odločitev.
Izdelava najrazličnejših vlog, elaboratov itd.
Davčno svetovanje.
Notranje revizije.
Pregledi računovodstva in ocena njegovega delovanja.
Vzpostavitev sistema notranjih kontrol.
Preveritev delovanja notranjih kontrol.
Izvedba preiskovalnih revizij (forenzične revizije).
Uvedba celovitega kontrolinga ali področnih kontrolingov.
In še veliko drugega.
Pri izvajanju storitev sodelujejo učitelji Visoke šole za računovodstvo, delavci revizijske
družbe ABC revizija, d.o.o. in člani Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR.
Informacije:



na sedežu VŠR,
v družbi ABC REVIZIJA, D.O.O.,
na INŠTITUTU ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO
ali po telefonu
059 090 960
110
KOLEDAR STROKOVNIH SEMINARJEV IN IZOBRAŽEVANJE ZA
PRIDOBITEV CERTIFIKATOV
V okviru Inštituta za poslovodno računovodstvo pripravljamo različne strokovne
seminarje, krajše strokovne šole in delavnice s področja računovodstva, davkov, financ
in aktualnih vsebin. Vrhunsko kakovost izvedbe in predavateljev dokazujejo izvedbe
naših seminarjev pri različnih izvajalcih izobraževalne dejavnosti (Contall Nova
Gorica, GV Planet, Združenje delodajalcev Slovenije, Educa Nova Gorica, Nebra
Ljubljana, Ambicij in drugi).
Strokovni seminarji
Koledar strokovnih seminarjev je objavljen na spletni strani www.vsr.si.
Po vaši želji izvedemo dogovorjene oblike izobraževanja v vašem podjetju. Vsebina
teh srečanj je prilagojena vašim potrebam.
Vsebine programov, ki jih izvajamo, so povzete iz programov CIMA, CPR, AIB in
VŠR.
Popusti na kotizacijo:



za člane Inštituta za poslovodno računovodstvo: 30 % popusta,
za študente Visoke šole za računovodstvo: 30 % popusta,
člani Zbornice računovodskih servisov: 10 % popusta.
Popusti se ne seštevajo.
111
Nekaj pomembnejših seminarskih vsebin, ki jih izvajamo: Aktualne seminarje
spremljajte na www.vsr.si
1. Branje in analiza bilanc za direktorje (delavnica)
seminar prinaša 5 CPR-CT pri predmetu Proces oblikovanja odločitev
NAJBOLJ OBISKAN SEMINAR! ŽE VEČ KOT 1500 UDELEŽENCEV!
Postanite eden izmed njih in spoznajte prednosti in uporabnost znanj, ki jih boste
pridobili. SPOZNAJTE SEBE IN SVOJE KUPCE S POMOČJO ŠTEVILK.
Za sprejemanje pravilnih in čim manj tveganih poslovnih odločitev potrebujemo
kvalitetne informacije. Potrebno pa je tudi razumevanje, kakšna je vsebina izbranih
podatkov, kaj nam le-ti sporočajo in kako jih pravilno uporabljati.
Z vami bosta: dr. Branko Mayr, mag. Darinka Kamenšek
Komu je seminar namen: podjetnikom, direktorjem, članom uprav, finančne in
računovodske delavce ter vse odločilne osebe v podjetjih.
Cilj delavnice: Sprejemati boljše odločitve na podlagi dostopnih računovodskih
informacij.
Vsebina delavnice:








Katero so ključne informacije bilance stanja in izkaza poslovnega izida?
Kako razumeti postavke bilance stanja in izkaza poslovnega izida in vrednotenje
kategorij?
Ali je varno poslovanje z izbranim podjetjem?
Ugotovite, kakšna je verjetnost, da izterjate svoje terjatve?
Kako posluje konkurenca in zakaj?
Ali bi bilo vlaganje v izbrano podjetje dobra poslovna odločitev?
Kakšne novosti in spremembe lahko pričakujemo?
Praktične primere bomo opravljali na zbirki iBON.
KOTIZACIJA : 180 € + DDV
Kotizacija vključuje izvedbo programa, strokovno gradivo, osvežilne napitke in
prigrizek med odmorom.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
112
2. Branje in analiza bilanc za pravnike
Seminar prinaša 8 CPR-CT pri predmetu Proces oblikovanja odločitev
I. del (delavnica)
Pravniki se pri svojem delu pogosto srečujete s potrebo znanja branja bilance. Vaše
potrebe so specifične in povezane z vašim delom. Tako se sprašujete ali je podjetje
prezadolženo, ali je kapitalsko ustrezno, ali so izpolnjeni pogoji za stečaj, prisilno
poravnavo in še bi lahko naštevali.
Z vami bosta: dr. Branko Mayr, mag. Darinka Kamenšek
Komu je seminar namen: podjetnikom, direktorjem, članom uprav, finančne in
računovodske delavce ter vse odločilne osebe v podjetjih.
Cilj delavnice: Na konkretnih primerih spoznati osnove branja bilanc.



Spoznali boste:
računovodska poročila (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida),
vsebine ključnih kategorij, ki se prikazujejo v bilanci stanja in izkazu poslovnega
izida, tipične slike na podlagi katerih boste sklepali ali je podjetje v nevarnosti
stečaja, prisilne poravnave, ali je prezadolženo, ali je kapitalsko neustrezno itd.,
praktični primeri branja bilance (vir bilanc je javna baza I-bon).
Vsebina:






podjetje kot poslovni sistem, poslovanje (potrebne prvine za poslovanje,
njihova priskrba, potrošek, poslovni tok, računovodska poročila);
bilanca stanja: osnovni pojmi, vsebina bilance stanja; aktiva (kaj prikazuje
aktiva), pasiva (kapital in njegove vsebine, povezava med opredelitvami sestavin
kapitala v zakonu o gospodarskih družbah in sestavinami kapitala), obveznosti
(dolgoročne, kratkoročne);
izkaz poslovnega izida: osnovni pojmi, vsebina izkaza uspeha, poslovni izid in
njegove vrste (med drugimi tudi EBITDA, EBIT, EBT, E), bilančni dobiček,
stroški, prihodki, odhodki, izdatki, prejemki itd.
Tipične slike v bilancah, ki lahko pomenijo, da podjetju grozi stečaj ali
prisilna poravnava, da je podjetje kapitalsko neustrezno (povezava z
opredelitvami zakona o finančnem poslovanju;
kako na podlagi javno objavljenih računovodskih poročil ugotoviti
prezadolženost, plačilno nesposobnost itd.
poenostavljeni primeri branja bilanc: podlaga so javno objavljene bilance; cilj
branja je v bilanci poiskati informacije, ki nakazujejo na npr. nevarnost stečaja,
prisilne poravnave, kapitalske neustreznosti, prezadolženosti, plačilne
nesposobnosti itd.
113
II. del (delavnica)
Pridobljena znanja iz delavnice Branje bilanc za pravnike I so podlaga za spremljanje
delavnice Branje bilanc za pravnike II, na kateri spoznamo zahtevnejše primere branja
bilanc (delavnica traja 6 ur), s poudarkih na vprašanjih, ki so povezana z določili ZGDja in ZFPPIPP-ja.
Komu sta delavnici namenjeni?
(Predznanje s področja ekonomije ni potrebno)
 pravnikom,
 notarjem in sodnikom,
 vodilnim v podjetju.
ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS.
Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem
delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so
opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «.
ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA
PODROČJU REVIDIRANJA



revizije računovodskih izkazov
revizije poslovanja (performance
audit)
ovrednotenje sistemov notranjih
kontrol



uvajanje notranje revizije
izvajanje notranjih revizij v
javnem sektorju
revizije stvarnih vložkov in
dokapitalizacije
114




revizije v primerih prisilne
poravnave
preiskovanje računovodskih
izkazov
revizije projektov Phare
opravljanje revizijskih poslov iz
naslova sredstev iz EU
3. Kako organizirati in voditi učinkovito računovodstvo?
seminar prinaša 5 CPR-CT pri predmetu Podjetje in poslovanje
(celodnevni seminar)
Računovodstvo predstavlja nepogrešljiv del informacijskega sistema v vsaki
organizaciji. Če ni dobro organizirano, lahko v podjetju hitro zavlada anarhija. Za
dobrega računovodjo ni dovolj, da je dober v poznavanju računovodskih standardov.
Imeti mora tudi ustrezna poslovodna (managerska) znanja. Le tako lahko koristi
podjetju in dviga ugled sebi, podjetju in računovodstvu kot stroki.
Z vami bo: dr. Živko Bergant
Komu je seminar namen: poslovodstvu, direktorjem, lastnikom podjetji, vodjem
finančnih in računovodskih sektorjev, vodjem računovodskih servisov, podjetnikom,
ki nameravajo ustanoviti podjetje.
Cilj seminarja: Pridobiti ključne računovodske informacije, pravočasno, v pravi
obliki in na pravi način za boljše strateško odločanje.


















Temeljna vprašanja učinkovite organiziranosti računovodstva:
Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe
Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so razmerja do poslovnih funkcij, zlasti
do finančne funkcije?
Kaj zajema izvajalni, informacijski in poslovodni vidik računovodstva?
Kakšne so odgovornosti in pristojnosti v računovodstvu?
Katere so računovodske naloge in katere neračunovodske naloge opravlja
računovodska služba?
Kakšno je mesto računovodske službe v malem, srednjem in velikem podjetju?
Kako se organizirati v primeru prenosa del na računovodski servis?
Katere računovodske naloge se opravlja zunaj računovodske službe, kje in zakaj
ter kdo za to odgovarja?
Ali je sistematizacija delovnih mest v računovodski službi ustrezna?
Kaj zajema načrtovanje v računovodstvu?
Katere so naloge vodje računovodstva kot poslovodnega delavca?
Katere so naloge vodje računovodstva kot strokovnega delavca?
Kako upoštevamo posebnosti računovodstva pri njegovem vodenju?
Katere so temeljna področja etičnih dilem v računovodstvu?
Ali razlikujemo računovodske od neračunovodskih podatkov?
Kako (re)organiziramo računovodstvo v organizaciji?
Kako organiziramo računovodstvo v neurejenih razmerah?
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
115
Certificirani programi
V okviru Inštituta za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo se
izvajajo programi 1 za pridobitev naziva certificirani poslovodni računovodja (CPR),
CIMA in IAB. Podrobnosti so na spletni strani Inštituta www.vsr.si.
CPR – CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA
Poslovodenje, uspešnost poslovanja, poslovanje v pogojih krize, potrebe po kriznem
vodenju in tako naprej narekujejo znanja, ki jih nudi že prej omenjena CIMA. Za tiste,
ki ne potrebujejo mednarodno uveljavljenega certifikata, smo pripravili izobraževanje
za pridobitev naziva
1
Program se izvaja, če bo vpisanih vsaj 10 slušateljev.
116
Certifikat CPR podeljuje Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za
računovodstvo iz Ljubljane.
Znanja, ki jih daje CPR
CPR zagotavlja poslovna znanja, ki so potrebna za oblikovanje predlogov poslovnih
odločitev, in znanja, potrebna za oblikovanje najrazličnejših finančnih analiz.
Izobraževanje je usmerjeno v prakso, kar pomeni, da se znanja pridobivajo z
obravnavo praktičnih primerov in njihove povezave s teorijo. Uspeh je zagotovljen z
izborom predavateljev, ki so praktiki z ustreznimi strokovnimi in teoretičnimi znanji.
Veliko od njih je nosilcev najrazličnejših strokovnih certifikatov (pooblaščeni revizor,
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, preizkušeni davčnik, certificirani
poslovodni računovodja itd.).
Poklici, kjer potrebujete znanja, ki jih daje CPR
Poklicna pričakovanja nosilcev certifikata CPR so bogata. Izpostavljamo le
najrazličnejše vodstvene položaje v financah, računovodstvu in poslovodstvu
poslovnih subjektov.
Kaj in zakaj?
Certificiranje poslovnih znanj je po svetu že uveljavljeno. Certifikati so jamstvo, da
zna nosilec certifikata v praksi uresničiti pridobljena znanja. Prav zaradi tega je
poudarek izobraževanja na praksi. To izobraževanje se izrazito razlikuje od
izobraževanja na fakultetah, kjer je poudarek na teoretičnem usposabljanju.
Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo je začel jeseni
2010 usposabljanje za pridobitev Certifikata poslovodnega računovodje - CPR.
117
Pridobljene sposobnosti
Nosilci certifikata CPR so usposobljeni za:






praktično uporabo znanj s področja:
o poznavanja in razumevanja podjetja,
o poznavanja in razumevanja poslovnega procesa,
o poznavanja in razumevanja poslovanja;
razumevanje profesionalnih dolžnosti izvajanja različnih nalog na področju
računovodstva in poslovnih financ;
sposobnost reševanja najzahtevnejših problemov na področju poslovodnega
računovodstva, poslovnih financ in poročanja;
sposobnost oblikovanja predlogov poslovnih odločitev;
sposobnost oblikovanja najrazličnejših poslovnih poročil;
sposobnost komuniciranja z odločevalnimi ravnmi v podjetju.
Kako poteka študij?
Študij je kombinacija individualnega dela in pogovora o obravnavanih vsebinah
(kontaktne ure po programu). Vsebina predmetov je na razpolago na Visoki šoli za
računovodstvo. Celotna obremenitev slušatelja je 450 ur, od tega 125 kontaktnih ur
(ostalo je individualno delo slušatelja).
Na prvem srečanju se oblikuje podroben program študija. Nadaljnja kontaktna srečanja
so namenjena razpravi v zvezi s študijem, obravnavi praktičnih nalog in reševanju
problemov.
Kje in kdaj?
Program se izvaja v prostorih Visoke šole za računovodstvo v Stegnah 21 c,
Ljubljana.
Program se izvaja od novembra do junija.
Seveda se lahko priključite le pri posameznih predmetih (pridobite delne certifikate).
Delni certifikat predstavlja potrdilo o znanju vsebine predmeta, na katerega se nanaša.
Pogoj za pridobitev certifikata CPR so pridobljeni delni certifikati iz vseh predmetov
programa CPR.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
Program izvajanja v letu 2011/12 in kratka vsebina posameznih predmetov:
PROGRAM IZVAJANJA CPR
Datum
od 15:30 do
19:45
KONTAKTNE
URE
:
CPR-CT
predmet
118
izvajalec
09.12.2011
13.12.2011
15.12.2011
03.01.2012
07.03.2012
23.04.2012
10.01.2012
19.01.2012
24.01.2012
26.01.2012
02.02.2012
10.02.2012
14.02.2012
06.01.2012
16.02.2012
09.03.2012
15.03.2012
20.03.2012
22.03.2012
27.03.2012
12.04.2012
19.04.2012
24.04.2012
10.05.2012
14.05.2012
podjetje in poslovanje s poudarkom na poslovnih
procesih, organiziranju poslovanja, centrih
odgovornosti in poročanja, notranjih kontrolah,
obvladovanju tveganj, notranji reviziji in sistemu
notranjih kontrol itd.
načrtovanje s poudarkom na tehnikah načrtovanja,
metodah butgetiranja, letnem načrtovanju dobička
itd.
Izdela se poslovni načrt za priložnost X.
Predstavitev izdelanih načrtov: 7.3.
(Mayr+Bergant)
analiza s poudarkom na tehnikah in vsebini
analiziranja poslovnih poročil, analizi finančnih
poročil, analizi poslovne uspešnosti in analizi
dobičkonosnosti itd.
računovodstvo s poudarkom na modelih merjenja,
stroškovnem sistemu, razporejanju stroškov na
stroškovna mesta in nosilce, povezavo med
poslovanjem in stroški itd. (stroškovno: Mayr) –
2.2.; poročanje (Kamenšek – 14.2.); SRS 37
Hramec, Mayr 10.2.
poslovne finance s poudarkom na tveganjih, ki so
povezana s sposobnostjo povrnitve vložkov;
finančnih instrumentih in trgih; stroških kapitala;
financiranju obratnih sredstev in mednarodnih
financah itd. (Mayr) in davčno optimiranje
(Petkovič 6-1.)
proces oblikovanja odločitev s poudarkom na
vplivu stroškov na poslovanje, obsegu poslovanja
na ciljni dobiček; mejnih stroških; poslovnem in
finančnem vzvodju; analizi cen; analizi
financiranja; analizi diskontiranih denarnih tokov;
analizi naložbenih projektov; analizi
investicijskega tveganja; obvladovanju kapitalske
ustreznosti; odločanje v okviru bilančno-davčne
politike itd.
gospodarsko pravo in poklicna etika s
poudarkom na osnovah gospodarskega prava in
etiki v poslovodnem računovodstvu in poslovnih
financah
15
:
50 CT
15
:
40 CT
20
:
50 CT
Dr. Branko Mayr, CPR
Dr. Branko Mayr, CPR
Dr. Živko Bergant, CPR
Dr. Živko Bergant, CPR
Dr. Branko Mayr, CPR;
15
:
60 CT
Rudi Hramec, stečajni
upravitelj;
Mag. Darinka Kamenšek,
CPR
20
:
60 CT
Mag. Dejan Petkovič,
CPR;
Dr. Branko Mayr, CPR
Dr. Branko Mayr, CPR;
30
:
130 CT
Mag. Darinka Kamenšek,
CPR;
Mag. Dejan Petkovič,
CPR;
Tomaž Glažar
10
:
10 CT
125
:
400 CT
skupaj
Udeleženci oblikujejo lasten program obiskovanja predavanj ali konzultacij.
Odločijo se ali bodo pristopili k celotnemu programu ali pa bodo poslušali le
posamezne predmete.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
Vpis in več informacij
Vpišete se lahko, če:
Udeleženci, ki ne izpolnjujejo
izobrazbenega pogoja, lahko
pridobijo manjkajoča znanja na
Visoki šoli za računovodstvo ali
119
predložijo potrdila o opravljenih izpitih, pri katerih so pridobili manjkajoča znanja na
drugi visokošolski instituciji.
Število udeležencev je omejeno (najmanj 10 in največ 20 slušateljev). V primeru
manjšega števila udeležencev se izobraževanje lahko izvede v obliki konzultacij.
Program lahko obiskujejo tudi tisti, ki želijo pridobiti ustrezna znanja, ne želijo
pa pristopiti k izpitu. Prejmejo potrdilo o obiskovanju posameznih predmetov in
1/10 CPR-CT v skladu s pravili programa CPR.
Informacije o izobraževanju za naziv CPR: Za podrobnejše informacije
kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko
05 90 90 960.
Pravila CPR
Pravilnik o pridobitvi certifikata poslovodnega računovodje je 1. 10. 2011 sprejel
Strokovni svet Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR. Ljubljana, Stegne 21c.
PRAVILNIK O PRIDOBITVI CERTIFIKATA POSLOVODNEGA RAČUNOVODJE
1.
člen
Ta pravilnik določa pogoje in ureja način opravljanja izpitov za pridobitev certifikata poslovodnega
računovodje (v nadaljevanju: CPR). Program poteka v slovenskem jeziku, izjemoma pa tudi v kakšnem
drugem svetovnem jeziku.
2.
Člen
Direktor Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR (v nadaljevanju: IPR) imenuje Komisijo za
podeljevanje certifikata poslovodnega računovodje.
Komisijo sestavljajo najmanj 3-je člani.
Član komisije je lahko oseba, ki:



Ima najmanj VII. Stopnjo izobrazbe
Je nosilec certifikata CPR
Ima več kot 5 letne izkušnje na področju računovodstva.
Po položaju komisijo vodi in koordinira njeno delo vodja programa iz 3. Člena tega pravilnika.
3.
Člen
Izvajanje programa vodi in koordinira vodja programa CPR (v nadaljevanju: vodja programa), ki ga
imenuje direktor Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR. Za vodjo je lahko imenovana oseba,
ki:



Ima VIII. Stopnjo izobrazbe (doktorat znanosti)
Je nosilec certifikata CPR
Ima več kot 10 let delovnih izkušenj na področju računovodstva.
4. člen
Nosilce predmetov izobraževanja določi komisija iz 2. člena tega pravilnika.
Nosilci so hkrati člani izpitne komisije.
120
Za nosilca predmeta je lahko imenovana oseba, ki:



Ima najmanj VII. Stopnjo izobrazbe
Je nosilec naziva CPR ali sorodnega drugega naziva (CIMA, IMA ….)
Ima več kot 5 letne izkušnje na področju predmeta, ki ga izvaja.
5. člen
K izobraževanju za pridobitev certifikata poslovodnega računovodje se lahko prijavi kandidat, ki
izpolnjuje naslednje pogoje:
1. Zaključen najmanj visokošolski študijski program (VI/1 stopnja izobrazbe);
2. Aktivno znanje slovenščine;
3. Najmanj dve leti delovnih izkušenj.
Preverjanje izpolnjevanja zgornjih pogojev opravi referat pri Inštitutu za poslovodno računovodstvo.
6. člen
Število udeležencev posameznega izobraževanja je omejeno na najmanj 10 in največ 20 slušateljev.
Izjeme odobri vodja programa.
7. člen
Izobraževanje zajema naslednje učne predmete:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Podjetje in poslovanje (15 kontaktnih ur); 50 CPR-CT
Načrtovanje (15 kontaktnih ur); 40 CPR-CT
Analiza (20 kontaktnih ur); 50 CPR-CT
Računovodstvo (15 kontaktnih ur); 60 CPR-CT
Poslovne finance (20 kontaktnih ur); 60 CPR-CT
Proces oblikovanja odločitev (30 kontaktnih ur); 130 CPR-CT
Gospodarsko pravo in poslovna etika (10 kontaktnih ur); 10 CPR-CT
Skupaj 125 kontaktnih ur (400 CPR-CT).
Uteži posameznih predmetov se merijo v kreditnih točkah CPR-CT (v nadaljevanju: CT), ki so
prikazane pri posameznem predmetu v zgornjem odstavku.
Kreditne točke (CT) se pridobijo z:
a)
b)
Opravljenim izpitom iz posameznega predmeta;
Opravljenim skupinskim izpitom:
Program je sestavljen iz dveh skupinskih izpitov, in sicer:
Prvi del izpita zajema predmete:
1.
2.
3.
4.
Podjetje in poslovanje;
Načrtovanje;
Analiza;
Računovodstvo.
Drugi del izpita zajema predmete:
1.
2.
3.
Poslovne finance;
Proces oblikovanja odločitev;
Gospodarsko pravo in poslovna etika.
Vsaki del se piše 4 ure. Med obema deloma je časovni razmik najmanj 7 dni.
c)
Priznanjem kompetenc predmeta, ki jih je kandidat pridobil s formalnimi ali neformalnimi
oblikami izobraževanja.
121
Če kandidat razpolaga s kompetencami se mu na podlagi vloge lahko priznajo kompetence
s katerimi razpolaga. Obseg priznanja se meri v CT-jih. O priznanju predmetnih kompetenc
odloča vodja programa na podlagi predloga nosilca predmeta. O priznanju se izda potrdilo
o pridobljenih CT pri predmetu.
Na podlagi prošnje lahko vodja programa določi obseg CT znotraj posameznega predmeta, ki se
lahko pridobijo z drugimi oblikami izobraževanj (opravljeni študiji sorodnih vsebin, obiski strokovnih
izobraževanj ipd.). Pri obsegu je vezan na predlog nosilca predmeta.
Vsebina posameznega predmeta je določena v predmetniku, ki je priloga tega pravilnika in je objavljen
na spletnih straneh programa CPR.
8. člen
Kandidat pridobi certifikat Certificirani poslovodni računovodja (CPR), ko predloži potrdila o
pridobljenih CT-jih pri posameznih predmetih, ki jih sestavlja progam CPR (po strukturi in obsegu,
določenem v 7. členu tega pravilnika).
9. člen
Kandidat mora z vseh področij doseči vsaj 75-odstotni uspeh, razen v primeru posebnih pogojev izpita
(npr. negativno točkovanje, dodatne obveznosti kandidatov kot so projektne naloge, seminarske naloge
ipd.), kjer odstotek uspeha in udeležbo posameznih sestavin ocene določi nosilec predmeta.
Iz področij, kjer je bil neuspešen, lahko ponovno opravlja izpit, vendar ne prej kot v enem mesecu.
Kandidat lahko pristopi k ponovitvi izpita največ dvakrat v dvanajstih mesecih.
10. člen
Kandidat je lahko oproščen opravljanja izpita in pridobi certifikat poslovodnega računovodje, če
izpolnjuje naslednje pogoje (kumulativno):
1.
2.
3.
Zaključen študij znanstvenega magisterija oziroma magistrskega študija II. stopnje (VII
stopnja izobrazbe) ali pridobljen strokovni naziv pooblaščenega revizorja ali pooblaščenega
ocenjevalca podjetij ali preizkušenega notranjega revizorja;
Vsaj 10 let delovnih izkušenj;
Ustrezna bibliografija ali drugače izkazano strokovno udejstvovanje na področja
poslovodnega računovodstva.
O izpolnjevanju zgornjih pogojev odloča komisija iz 2. Člena tega pravilnika.
122
11. člen
Kandidat je lahko oproščen opravljanja posameznega področja izpita na podlagi:
1.
2.
Izkazanih predhodnih izobraževanj;
Bibliografije ali drugače izkazanega strokovnega udejstvovanja na posameznem področju.
O izpolnjevanju zgornjih pogojev odloča komisija iz prejšnjega člena na podlagi mnenja nosilca
posameznega predmeta, ki se izvaja v okviru programa CPR in pisne vloge kandidata.
12. člen
Kandidat se mora prijaviti k izpitu najmanj 14 dni pred dnevom izpita.
Kandidatu se za vsako ponavljanje izpita zaračuna pristojbina za opravljanje izpita po veljavnem
ceniku Inštituta za poslovodno računovodstvo.
Kandidatu, ki na določen dan ne opravlja izpita in svojega izostanka ne opraviči pisno vsaj tri dni pred
tem dnevom, se zaračuna pristojbina za opravljanje izpita.
13. člen
Kandidat mora izpit opraviti najkasneje v dveh letih po vpisu v izobraževanje. Pogoje kasnejšega
opravljanja izpita v posameznem primeru določi komisija iz 7. člena pravilnika.
14. člen
Certifikat in s tem strokovni naziv certificirani poslovodni računovodja s sklepom podeljuje komisija iz
2. člena tega pravilnika.
15. člen
Nosilci certifikata se vpišejo v register nosilcev certifikata CPR, ki se vodi pri Inštitutu za poslovodno
računovodstvo pri VŠR.
Seznam nosilcev CPR se objavlja v reviji Poslovodno računovodstvo.
16. člen
Nosilstvo certifikata CPR je časovno neomejeno.
17. člen
Cene izobraževanja določi komisija iz 2. Člena tega pravilnika.
18. člen
Pritožbe v zvezi z izobraževanjem rešuje Komisija iz 2. Člena.
Pritožbe v zvezi s podeljevanjem certifikata rešuje Poslovodni odbor IPR.
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejetju.
Ljubljana, 1. 10. 2011
Direktor IPR
Mag. Dejan Petkovič, CPR
123
ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS.
Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem
delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so
opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «.
ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA
PODROČJU REVIDIRANJA



revizije računovodskih izkazov
revizije poslovanja (performance
audit)
ovrednotenje sistemov notranjih
kontrol



uvajanje notranje revizije
izvajanje notranjih revizij v
javnem sektorju
revizije stvarnih vložkov in
dokapitalizacije
124




revizije v primerih prisilne
poravnave
preiskovanje računovodskih
izkazov
revizije projektov Phare
opravljanje revizijskih poslov iz
naslova sredstev iz EU
REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH
RAČUNOVODIJ (CPR)
V register certificiranih poslovodnih računovodij pri Inštitutu za poslovodno
računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo so bili ob izdaji te revije vpisani:
Št.vpisa
naziv, priimek in ime
1
doc.dr. Živko Bergant
2
doc.dr. Branko Mayr
3
mag. Darinka Kamenšek
4
mag. Dejan Petkovič
5
mag. Nataša Pustotnik
6.
mag. Vladimir Bukvič
7.
Prof.dr. Marko Hočevar
8.
Prof.dr. Gordana Ivankovič
9.
Prof.dr. Franko Milost
10
Vili Perner
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
125
CIMA
Skupaj z londonskim inštitutom za poslovodno računovodstvo (CIMA) omogočamo
pridobitev svetovno enega najuglednejših certifikatov, to je certifikat certificiranega
poslovodnega računovodje (CIMA). Izobraževanje poteka v angleškem jeziku.
Omogočeno je tudi individualno usposabljanje za izpit.
Gonilna sila pridobitve CIMA je Ben Marr, MBA (Edin), (CIMA trained). Benovo
predstavitev CIMA prikazujemo v izvirniku. Njegove besede so:
ESSENTIAL COMPANY FINANCE: A WORLD IN EVOLUTION
The need for “finance transformation” within companies has been recognized for over
a decade. This is a journey toward a situation where the efficiency of finance
operations has been maximized, management information is insightful and actionable
and finance is seen less as a necessary overhead and more as an important
management discipline that enables value creation.
The recession has intensified companies’ critical examination of their finance
functions in recent years to determine how best to align them with changing business
needs. Technological improvements in communications means that commodity finance
transactions, such as invoicing, payroll, historical reporting, can be outsourced to
specialist service providers, whether in Iceland or India. For those who want to remain
pivotal within their company’s finance function in this global finance evolution, a
classic finance qualification may no longer be enough.
When everyday accountancy queries can now be effectively outsourced and are
increasingly, globally, becoming so, finance positions are increasingly reserved for
finance staff who provide a great deal more than in a traditional finance function.
Finance departments must increasingly operate as “business partners”, adding
significant value by improving the quality of decisions and ensuring that the chosen
business option delivers the highest financial value at an acceptable level of risk. This
is not about delivering highly technical or complicated analysis but more a matter of
supporting business decisions with the right analysis, insights and judgements so that
better decisions are made.
Driving the evolution of the finance business partner is the global phenomenon of
management accounting. For those outside the accounting profession, it is common to
refer to finance staff as if they were all one type. A distinction has to be made here
126
between the classic model of financial accounting and the evolutionary animal, the
management accountant.
Louise Ross, former Senior Auditor at the National Audit Office UK and CIMA
technical specialist, explains: “The difference between them is one of emphasis.
Financial accountants prepare information ultimately for external reporting purposes,
to record transactions which have taken place and report the financial performance of
the organisation. Consistency of the financial statements is vitally important, so there
is a regime of standards which govern how transactions are recorded and financial
reports are produced. Financial accountants are expected to master these standards and
justify occasional deviations from a reporting standard in order to present a truer and
fairer account.
“Management accountants, on the other hand, prepare information to support
management decisions. They have to be skilled in understanding manager’s needs and
providing data on which managers can make decisions. Management accountants have
to be future orientated: which means that they have to be comfortable handling
uncertain, qualitative or probabilistic information, not merely historic numerical data.
Overall, the top tools most likely to be introduced were:
Balanced scorecard
Customer profitability analysis
Rolling forecasts
Activity based management
Environmental management accounting
Product/service profitability analysis
Activity based costing
Post-completion audits
Business process re-engineering
CIMA strategic scorecard
They have to use their professional judgment about which measurement or evaluation
techniques to use according to the decision being made. The responsibility for the best
possible management information available to the company becomes exactly the
responsibility of the management accountant.”
Speaking in the Slovenian context, Dr. Branko Mayr, senior Slovenian auditor at ABC
Revizija and Dean of the Visoka Sola za Racunovodstvo in Ljubljana, explains: “In
Slovenia to date, the focus has been for preparing students interested in finance for the
profession of financial accountant. The highly regarded Slovenian xxx syllabus mirrors
the American CPA in many respects and is an excellent grounding for financial
reporting. What we are seeing, however, is an extraordinary demand from leading
Slovenian and international companies for a new type of finance animal within the
finance department, one who is expected to master financial reporting but additionally
to move far beyond the scope of the financial accountant’s role.
“The term commonly used in industry is “business partner” – a finance person who
provides the necessary financial analysis which allows management to accurately
predict the company’s future. The finance business partner is by no means a financial
astrologer. She is the equivalent of a trusted and innovative scientist, predicting
outcomes based on sound testing of empirical financial data.”
In teaching the traditional Slovenian accounting syllabus, the focus is heavily on
financial reporting standards. What governs the syllabus for management accounting
in the absence of management accounting standards? The answer is best practice. In
addition to understanding standards, the management accountant acquires a variety of
127
tools and techniques which they learn about during their professional qualification and
subsequent continuing professional development.
Mayr & Marr, d.o.o. is actively pioneering the qualification offered by the Chartered
Institute of Management Accountants. Said Managing Director of Mayr & Marr Ben
Marr, “We found that study after study on management practices and organisational
performance show that companies which used widely accepted management
techniques that feature on the CIMA syllabus and in part in the curricula of the good
business schools do consistently outperform their competitors. These studies
invariably conclude that better management practices (the right techniques, properly
implemented) were significantly associated with higher productivity, profitability, rate
of sales growth and survival rates. Rather than just studying how an organization has
performed in the past, students of the CIMA management accountancy programme are
geared to analyzing performance, assessing business possibilities, grasping
opportunities and shaping the future.
“Staff qualified as management accountants, with their business focused skills, have
much to offer a company. Besides adding value to the business finance staff will also
benefit from performing broader roles that offer them more professional satisfaction
and an opportunity to apply their skills on a wider business canvas. Shell, CISCO,
Tesco, BPO, Deloitte Consulting form just a few examples of global companies
currently partnered with CIMA to train their staff.”
Mayr & Marr expect a healthy interest in this new offering on the Slovenian scene.
“Slovenian finance is quick to adapt to global business demands. There has been a
global explosion of interest in CIMA from persons already in industry finance
positions, who may already hold other accounting qualifications or MBAs. There is
also strong demand worldwide from high achieving finance or business students
interested in a career in business finance or management. We expect this trend to
continue in Slovenia.”
INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIV CIMA
Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite
na telefonsko številko 05 90 90 960.
128
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
129
CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB
Vodilna svetovna izobraževalna organizacija na različnih strokovnih področjih
računovodenja je našemu Inštitutu podelila akreditacijo za usposabljanje za naslednje
poklice:
Programe že
izvajamo!
Informacije o
www.vsr.si ali
na telefonsko
05 90 90 960.
vpisu
pokličite
številko
INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIVE IAB
Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite
na telefonsko številko 05 90 90 960.
Certifikati in diplome IAB, ki jih lahko pridobite v Sloveniji
IAB Level 1 CERTIFIKAT
Certifikat 1. Stopnje iz knjigovodstva (Certificate Boook-keeping)
130
IAB Level 2 – CERTIFIKAT
certifikat 2. stopnje iz knjigovodstva (Certificate in Book – keeping)
IAB Level 3 DIPLOMA
diploma 3. stopnje iz zahtevnih področij finančnega računovodstva in knjigovodstva
(Diploma in Acc. & Adv. Book – keeping )
IAB Level 4 - DIPLOMA
diploma 4. stopnje iz računovodenja v skladu z Mednarodnimi računovodskimi
standardi (Diploma in Accounting to International Standards )
IAB Level 3 – DIPLOMA
diploma 3. stopnje iz stroškovnega in poslovodnega računovodstva (Diploma in Cost
& Management Accounting )
IAB Level 3 - CERTIFIKAT
certifikat 3. stopnje iz financ za nefinančnike (Certificate in Finance for nonFinancial Managers)
IAB JE MEDNARODNO PRIZNAN CERTIFIKAT!
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
SVETOVANJA
Inštitut za poslovodno računovodstvo izvaja s svojimi sodelavci različna strokovna
svetovanja. Cena svetovanja je odvisna od zahtevnosti in ocene potrebnega časa. Na
podlagi vaših potreb oblikujemo ponudbo, v kateri določimo predmet, roke, izvajalce
in ceno storitve.
Člani inštituta so upravičeni do 10-odstotnega popusta.
Svetovalna področja in nosilci svetovalne dejavnosti znotraj njih so:
Svetovalno področje:
Nosilec svetovalne dejavnosti:
131
kontroling, analiza,
vrednotenje,
organizacija
poslovanja
Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec
vrednosti podjetij, državni notranji revizor, certificiran
poslovodni računovodja, stalni sodni izvedenec za ekonomska
področja, docent na VŠR;
Dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, veščak Zveze
ekonomistov Slovenije, certificirani poslovodni računovodja,
docent na VŠR;
Irena Viher, univ.dipl.oec., pooblaščena ocenjevalka vrednosti
podjetij, predavateljica na VŠR.
knjigovodstvo in
revizija
Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna
notranja revizorka, certificirana poslovodna računovodkinja,
višja predavateljica na VŠR;
Katarina Kolarič, univ.dipl.oec., pooblaščena revizorka, državna
notranja revizorka, predavateljica na VŠR.
gospodarsko pravo
Dr. Vida Mayr, odvetnica specialistka gospodarskega prava, višja
predavateljica na VŠR.
davki
Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec, certificirani poslovodni
računovodja, višji predavatelj na VŠR.
delovno pravo
Zdenka Pavlovič, odvetnica
Poleg navedenega svetovanja, partnerska podjetja za IPR nudijo posamezne storitve
razvidne iz splenih strani družb.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
ZALOŽBA IPR
Založniška dejavnost IPR je usmerjena v strokovno literaturo s področja delovanja
Inštituta. Kakovost edicij Inštituta zagotavlja založniška politika, ki jo vodi ureniški
svet. Vse izdaje so strokovno recenzirane. S tem je zagotovljena visoka kakovost edicij
IPR.
Izdane edicije so najboljša podlaga za osvojitev znanj, ki jih nudijo diplome VŠR
IN IPR.
132
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
133
Predstavitev knjig: založbe IPR
UVOD V
RAČUNOVOD
STVO
(2011) 5 ponatis
AVTOR:
DR. BRANKO MAYR
ČETRTI DOPOLNJENI PONATIS
VSEBINA
Računovodstvo je informacijska dejavnost podjetja, ki se
pojavlja skupaj z začetki podjetniških aktivnosti in ostaja
do danes kot ena najpomembnejših informacijskih
dejavnosti podjetja. Prav enostavno je povedati, da bo tudi
v prihodnje tako. V knjigi so predstavljena potrebna
znanja, ki jih računovodja potrebuje za obvladovanje
osnovnih knjigovodskih tehnik, knjigovodski račun,
osnovna pravila evidentiranja na kontih, knjigovodske
listine in poslovne listine. Spoznali boste vsebino nadzora,
funkcijo nadzora in njegove vrste, ter razumeli vsebine
poročil, ki so namenjene zunanjim in notranjim
uporabnikom. Razumeli boste vsebino poročila in jo znali
suvereno predstavljati. Avtor v knjigi natančno predstavi
vse ključne sestavine računovodstva – obvezno branje za
začetnike v računovodski dejavnosti, kot osvežitev ter
nadgradnja znanje za vse, ki v stroki delujejo že vrsto let.
O AVTORJU: Dr. Branko Mayr: Diplomiral je na VEKŠ Maribor, magistriral je s
področja ustanavljanja, poslovodenja in svetovanja manjšim podjetjem. Doktor
znanosti je postal s področja poslovno organizacijskih ved. Je pooblaščeni revizor,
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, davčni svetovalec in stalni sodni izvedenec
in certificirani poslovodni računovodja.
Dr. Branko Mayr je avtor oziroma soavtor več kot 250 bibliografskih enot s
strokovnega področja, ki ga pokriva (sanacija, poslovni načrti, ocenjevanje vrednosti,
davki, revizija, računovodstvo itd.). Branko Mayr je dekan Visoke šole za podjetništvo
in nostilec ter predavatelj pri več predmetih na Visoki šoli za računovodstvo, Fakulteti
za podjetništvo in drugje. V vlogi pooblaščenega revizorja, ocenjevalca vrednosti
podjeti, davčnega svetovalca, stalnega sodnega izvedenca in certificiranega
poslovodnega računovodje je sodeloval pri veliko slovenskih in tujih podjetjih
(podrobnosti so v referenčni listi).
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
OSNOVNE
ANALIZE
VSEBINA
134
POSLOVANJA
(2007)
AVTOR:
DR. ŽIVKO BERGANT
Temeljno
poslanstvo
računovodstva,
kot
najpomembnejšega dela informacijskega sistema
podjetja je oblikovanje informacij za poslovno
odločanje poslovodstva.
V knjigi je posebej izpostavljen vidik
računovodskih informacij, ki so po eni strani
najštevilčnejše v podjetju, po drugi strani pa tudi
med najzahtevnejšimi, saj jih je možno
pojasnjevati na najrazličnejše načine, pogosto pa
nekatere v podjetju sploh niso pojasnjene ali pa so
neustrezno pojasnjene. V knjigi je pojasnjeno kaj
je analiza poslovanja, njen namen in cilj; avtor
opredeli analizo skozi tehnični in vsebinski vidik,
razloži pomen računovodske analize ter njene
vsebine ter se posveti analizi učinkovitosti,
uspešnosti
poslovanja ter analizi finančnega
položaja podjetja. Delo je namenjeno tako
študentom kot tudi računovodjem in praktikom v
podjetju, ki se vsakodnevno soočajo s
problematiko analiziranja.
O AVTORJU: Dr. Živko Bergant: Je nosilec dveh certifikatov Slovenskega
inštituta za revizijo: pooblaščeni revizor od leta 1993 in preizkušeni poslovni
finančnik od leta 1997. Deluje kot veščak Zveze ekonomistov Slovenije,
registrirani raziskovalec pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike
Slovenije. Je član komisije Zveze ekonomistov Slovenije za pridobitev naziva
veščak, član izpitne komisije za opravljanje strokovnega izpita za opravljanje
funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije pri
Ministrstvu za pravosodje ter predsednik nadzornega odbora Zveze ekonomistov
Slovenije. Bil je presojevalec poslovne odličnosti in član odbora razsodnikov za
nagrado Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost in različnih
nadzornih svetov v slovenskih podjetjih. Deloval je na različnih delovnih mestih:
vodja računovodstva, finančni direktor, pomočnik direktorja, član uprave,
nazadnje kot svetovalec v družbi ITEO Svetovanje d.o.o. Ljubljana. Je avtor
šestih knjig in številnih strokovnih člankov, referent na simpozijih in
posvetovanjih, pisec strokovnih gradiv za seminarje s področja računovodstva,
ekonomike in financ. Je glavni oblikovalec besedila Kodeksa poslovnofinančnih
načel ter Kodeksa poklicne etike finančnika znotraj delovne skupine pri
Slovenskem inštitutu za revizijo. Trenutno predava na Visoki šoli za
računovodstvo v Ljubljani in je predsednik sveta Inštituta za poslovodno
računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo. Je pogost predavatelj na
različnih izobraževalnih institucijah in seminarjih.
135
OBDAVČITE
V PODJETIJ
(2009)
AVTOR:
mag. DEJAN
PETKOVIČ
VSEBINA
Namen knjige oziroma priročnika OBDAVČITEV
PODJETIJ je opozoriti na osnove obdavčitve v
gospodarskih družbah, pri samostojnih podjetnikih in
seveda tudi pri fizičnih osebah. Knjiga obravnava
najpomembnejše podjetniške davčne oblike v
Republiki Sloveniji: davek na dodano vrednost,
dohodnino in davek od dohodkov pravnih
oseb. Navedena so le tista osnovna zakonska določila,
za katera avtor meni, da so tudi del evropske davčne
harmonizacije (najlažje je to pri davku na dodano
vrednost) in torej ne bodo podvržena velikim
spremembam. V knjigi se torej ne navajajo gola
zakonska dejstva, temveč je obdavčitev predstavljena
na bolj poljuden način skozi kar nekaj primerov in
praktičnih spoznanj avtorja. Delo je primerno tako za
tiste, ki se prvič srečujejo z davčnim področjem, kot
tudi za tiste, ki bi želeli poglobiti svoja znanja. Seveda
je treba računati z dejstvom, da se bo davčna
zakonodaja tudi v prihodnje spreminjala, s
poznavanjem osnov obdavčitve pa je seveda lažje
slediti spremembam.
O AVTORJU: mag. Dejan Petkovič: Mag. Dejan Petkovič je diplomiral na
Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Zaključil je tudi podiplomski
specialistični študij javne finance in davčno svetovanje, kasneje pa še znanstveni
magistrski študij ekonomija in poslovne vede.
Poklicno pot je začel kot pripravnik za področja analize in nadzora poslovanja,
po opravljenem pripravništvu pa dobil redno zaposlitev v finančno
računovodskem sektorju - analize in nadzor. Strokovnost in vestnost sta
botrovala novi zaposlitvi v podjetju Koloniale Veletrgovina d.d. kot direktor
računovodskega sektorja. Nove izzive je našel v podjetju Abeceda Svetovanje
d.o.o. (in njeni predhodniki) kot Davčni in podjetniški svetovalec. Mag. Dejan
Petkovič je višji predavatelj na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani.
Mag. Dejan Petkovič je avtor približno 100 bibliografskih enot, od tega dveh
visokošolskih učbenikov (Obdavčitev podjetij ter Upravljalno računovodstvo).
Je tudi mentor večjemu številu diplomantov.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
136
ORGANIZIRANJE RAČUNOVODSTVA
(2010)
AVTOR: DR. ŽIVKO BERGANT
NAJPOPOLNEJŠE DELO Z VIDIKA ORGANIZIRANJA RAČNOVODSTVA PRI
NAS.
O AVTORJU: GLEJ »Osnovne analize poslovanja«
VSEBINA
Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe?

















Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe?
Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so
razmerja do poslovnih funkcij, zlasti do
finančne funkcije?
Kaj zajema izvajalni, informacijski in
poslovodni vidik računovodstva?
Kakšne so odgovornosti in pristojnosti v
računovodstvu?
Katere računovodske naloge in katere
neračunovodske naloge opravlja
računovodska služba?
Kakšno je mesto računovodske službe v
malem, srednjem in velikem podjetju?
Kako se organizirati v primeru prenosa del na
računovodski servis?
Katere računovodske naloge se opravlja zunaj
računovodske službe, kje in zakaj ter kdo za to
odgovarja?
Ali je sistematizacija delovnih mest v računovodski službi ustrezna?
Kaj zajema načrtovanje v računovodstvu?
Katere so naloge vodje računovodstva kot poslovodnega delavca?
Katere so naloge vodje računovodstva kot strokovnega delavca?
Kako upoštevamo posebnosti računovodstva pri njegovem vodenju?
Katere so temeljna področja etičnih dilem v računovodstvu?
Ali razlikujemo računovodske od neračunovodskih podatkov?
Kako (re)organiziramo računovodstvo v organizaciji?
Kako organiziramo računovodstvo v neurejenih razmerah?
137
NOVO:
KNJIGA, ki ne sme manjkati v vašem računovodstvu!
dr. Živko Bergant
Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja
(računovodska analiza)
VSEBINA
-
(350 strani)
Plačilna sposobnost podjetja (opredelitev, Kodeks PFN, insolvenčna zakonodaja,
etika, optimalna struktura financiranja)
-
Kapitalska ustreznost (zasnova modela)
-
Obratni kapital podjetja (računovodska analiza obratnega kapitala)
-
Potrebni obratni kapital
podjetja (opredelitev, obseg, informacije in
analiziranje)
-
Informacije o kapitalski ustreznosti podjetja (osnovne in analitične
informacije, vrste kapitalske ustreznosti, povezava z denarnim tokom,
kratkoročno zadolženostjo, dolgoročno zadolženostjo)
-
Analiziranje kapitalske ustreznosti podjetja (analiza strukture in kakovosti
kapitalske ustreznosti, odmikov in sprememb, analiziranje ustreznih kazalnikov)
-
Upravljanje kapitalske ustreznosti podjetja (model upravljanja kapitalske
ustreznosti, načrtovanje, tveganje in cilji poslovanja v povezavi s kapitalsko
ustreznostjo)
-
Zasnova modela celovite finančne politike podjetja (dopolnitev "trade-off"
teorije z informacijsko podporo)
-
Analiziranje kapitalske ustreznosti podjetja z vidika zunanjih uporabnikov
(zasnova modela in ustreznih kazalnikov, testiranje njihove izrazne moči,
analiziranje kazalnikov, kritična presoja modela)
-
Literatura, priloge
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
138
RAČUNOVODSTVO
Knjiga izide: 2012
Avtorja:
VSEBINA
Dr. Branko Mayr
Celovit prikaz računovodskih vsebin s področja finančnega
računovodstva, stroškovnega računovodstva in poslovodnega
računovodstva.
Mag. Darinka Kamenšek
V knjigi bo zajeto:
-
-
IZIDE
2012
-
Podjetje in njegov pojem
Ekonomske kategorije, kot jih obravnava finančno
računovodstvo (opredelitev iz Slovenskih
računovodskih standardov in Mednarodnih
standardov računovodskega poročanja)
Stroški, odhodki, prihodki itd. kot podlaga
stroškovnega računovodstva
Oblikovanje poslovnih odločitev (metode in tehnike
kot jih obravnava poslovodno računovodstvo)
Osnovna pravila financiranja poslovanja (statični in
dinamični princip)
Koliko je vredno podjetje (metode in tehnike)
Analitična orodja in njihova uporaba pri odločanju
(temeljna in tehnična analiza)
Knjiženje in tehnike knjigovodenja
Računovodska poročila za zunanje in notranje
uporabnike
In še veliko drugega
Sestavina prikazov je strokovna obravnava in praktični primeri.
Priloga knjige je CD na katerem so vaje in njihove rešitve ter pripomočki s pomočjo katerih
se izračunavajo (različne metode amortiziranja osnovnih sredstev, vrednotenja zalog,
analitični pripomočki za izračunavanje najrazličnejših kazalnikov, orodje za analiziranje
poslovanja podjetja, orodje za oceno bonitetnega položaja podjetja, orodja za izračunavanje
podlag za oblikovanje poslovnih odločitev itd.
Predviden obseg knjige je okoli 1000 strani.
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na katero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO
2012/13
139
BILANCA KOT PODLAGA OBLIKOVANJA POSLOVNIH
ODLOČITEV (BRANJE BILANCE ZA NEEKONOMISTE)
(izide 2012)
VSEBINA
Knjiga je namenjena tistim, ki se ne srečujejo vsak
dan z bilancami in računovodskimi vsebinami.
Avtorja
Dr. Branko Mayr
Mag. Darinka Kamenšek
IZIDE
2012
V knjigi avtorja, ki imata bogate izkušnje pri
prenosu znanj računovodstva in poslovnih financ na
neračunovodje,
obravnavata
najpomembnejše
ekonomske kategorije računovodskih poročil
(bilanc).
Prikaz je poenostavljen, prilagojen pravnikom,
tehničnim kadrom, zdravnikom, direktorjem in
drugim, ki se pri svojem delu srečujejo z bilancami.
Izhaja iz Mayrjeve opredelitve bilance, ki je »laž,
velika laž, bilanca«. V knjigi so utemeljene te trditve
in tveganja, ki jim je izpostavljen uporabnik bilance.
Odločevalci v podjetjih sprejemajo vrsto poslovnih odločitev, ki temeljijo na
bilancah. Odločajo ali lahko nekemu podjetju prodajo na odloženo plačilo (tveganje
je, da ne dobijo plačano), ali smejo pri nekom naročiti blago, material ali storitev z
rokom dobave v prihodnosti (tveganje je, da naročenega ne bodo prejeli) ali
odločitev o nakupu nekega podjetja, delnice (pomembna je donosnost). V knjigi bo
bralec našel pripomočke, ki mu pomagajo oblikovati odgovore na postavljena
vprašanja.
Priložen je CD, na katerem so uporabni pripomočki za branje bilanc, ocenjevanje
bonitete podjetja, obrestni izračuni, finančno načrtovanje in podobno
140
Naslov dela
šifra
Cena z
DDV v €
Uvod v računovodstvo
R1
40
Osnovno analize poslovanja
R2
35
Obdavčitev podjetij
R3
40
Organiziranje računovodstva
R4
50
Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja
(računovodska analiza)
R7
45
Računovodstvo (izide 2012)
R5
50
Bilanca kot podlaga za oblikovanje poslovnih odločitev
(izide 2012)
R6
35
NOVO!
POPUSTI:
Cena z DDV v
€
Člani IPR
20 %
Člani Zbornice računovodskih servisov
10 %
Študenti visoke šole za računovodstvo
20 %
KNJIGE V PREDPRODAJI
Za prednaročila za člane IPR in študente
25 %
Za vse druge
15 %
IDEJA
Knjiga je lahko čudovito darilo tudi za poslovne partnerje.
Sporočite nam, da kupujete knjigo za svojega poslovnega partnerja
in prejeli jo boste v darilnem pakiranju z lastnoročnim podpisom
avtorja.
141
NAROČILNICA
Naročnik /-ica
Telefon:
E-naslov:
Naslov odpreme:
Davčna številka:
TRR številka pri banki:
Odgovorna oseba:
Datum naročila:
DA, nepreklicno naročamo naslednje knjige (označi število kosov):
Število izvodov
Naslov dela
šifra
Uvod v računovodstvo
R1
Osnove analize poslovanja
R2
Obdavčitev podjetij
R3
Organiziranje računovodstva
R4
Računovodstvo
R5
Bilanca kot podlaga za oblikovanje poslovnih odločitev
R6
Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja
(računovodska analiza)
R7
Cene vsebujejo DDV.
Naročilo pošljite na naslov: Inštitut za poslovodno računovodstvo, Stegne 21c, 1000 Ljubljana,
ali po faxu na številko 059 090 962 ali po elektronski pošti [email protected] Lahko nas tudi
pokličete na telefon 059 090 960.
142
VPISNI LIST ZA ČLANSTVO V
INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO
Včlanjujem se v Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo,
Stegne 21c,1000 Ljubljana:
ČLAN (pravna ali fizična
oseba):
Naslov:
Telefon:
e-naslov:
Kontaktna oseba člana:
Davčna številka člana
Številka TRR člana in banka:
Odgovorna oseba:
Članstvo prinaša naslednje obveznosti in ugodnosti:
Obveznosti člana:
Redno bom plačeval članarino Inštitutu v višini 100 EUR letno na račun SI56 2700 0000
0131 904 pri Factor banki Ljubljana.
Prizadeval si bom za razvoj poslovodnega računovodstva in povečanje njegovega ugleda
v praksi.
Sodeloval bom pri aktivnostih Inštituta in si prizadeval za izboljšanje kakovosti njegovega
delovanja.
Ugodnosti člana:

Prejemal bom izvod revije Poslovodno računovodstvo.

Uveljavljal bom ugodnosti pri nakupu strokovnih publikacij Inštituta.

Uveljavljal bom ugodnosti pri obisku predavanj, šol in delavnic, ki jih organizira
Inštitut.

Uveljavljal bom ugodnosti pri šolnini VŠR za člane Inštituta.
Kraj in datum
Žig in podpis
143
Cene:
NE ZAMUDITE 2.
KONFERENCE ZA
RAČUNOVODJE!

KJE: THERMANA,
za 1 osebo: 35 EUR + DDV (za celodnevni dogodek)
15 EUR od vaše kotizacije bomo namenili v
dobrodelne namene. 60 otrok Mladinskega doma Malči
Beličeve bomo skupaj odpeljali na morje in jim podarili
čudovit
Morski
objem.
LAŠKO

KDAJ: 07.06.2012
PRIJAVE:
(CELODNEVNI
DOGODEK)
ZAKAJ SE
PRIJAVITI?
Na konferenci bodo sodelovali
priznani svetovalci s področja
davkov,
računovodstva
in
financ; mag. Dejan Petkovič,
davčni svetovalec, Abeceda
Svetovanje d.o.o in Inštitut za
poslovodno računovodstvo, dr.
Živko Bergant, predsednik
sveta IPR in docent na Visoki
šoli za računovodstvo, dr.
Branko Mayr, dekan Visoke
šole
za
računovodstvo,
svetovalci podjetja Datalab in
mnogi drugi. Na konferenci
Vam bomo predstavili najbolj
aktualne tematike s področja
davkov,
računovodstva
in
financ.

[email protected]

http://www.datalab.si/konferenca/ACCkonferenca
INFORMACIJE:

[email protected]

01 252 89 18, 040 196 109
ZGODOVINA PRETEKLE KONFERENCE:
Vtise
pretekle
konferenc
si
lahko
ogledate
http://www.datalab.si/konferenca/o-konferenci/pantheonkonferenca-za-racunovodje-2011/
144
Cilj konference je, s pomočjo referentov in udeležencev v razpravi, zbrati strokovne podlage za
oblikovanje načel notranjega poročanja za različne notranje uporabnike po temeljnih poslovnih
funkcijah in na ravni združbe kot celote. Referati bodo zbrani v zborniku konference, ki bo,
skupaj z razpravo na konferenci, pomenil tudi osnovno strokovno utemeljitev in razlago
kasneje oblikovanih načel notranjega poročanja. Načela bodo zbrana v Kodeksu načel
notranjega poročanja – KNNP.
TEMA 2. KONFERENCE
Strokovne podlage načel notranjega poročanja po posameznih področjih poročanja





Nabavna funkcija
Proizvodna funkcija
Prodajna funkcija
Finančna funkcija
Davki





Investicijsko-tehnična funkcija
Kadrovska funkcija
poslovni
dosežki
profitnih
organizacij
Poslovni
dosežki
neprofitnih
organizacij
Za zaposlene
Konferenca bo nudila informacije:
 poslovodnim
delavcem
o
smotrnem
organiziranju
učinkovitega poslovodnega informacijskega sistema;
 vodjem računovodstev in financ o organiziranju posameznih
informacijskih funkcij za namene notranjega poročanja in o
poslovodenju v računovodstvu;
 nadzornikom o učinkovitem sistemu in vlogi nadziranja v
notranjem poročanju;
 strokovnim delavcem v okviru informacijskega sistema o
načelih organiziranja in delovanja notranjega poročanja;
 učiteljem o celovitem pristopu k računovodskemu sistemu in
notranjemu poročanju
145




Za upravljalce
Za nadzorne organe
za mala podjetja
Trajnostni razvoj podjetja
Več informacij o konferenci
in prijave na:
www.poslovodnoracunovostvo.si
Organizatorji:
 Inštitut
za
poslovodno
računovodstvo pri VŠR,
 Zveza
računovodij,
finančnikov,
revizorjev
Slovenije
 Zveza ekonomistov Slovenije
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiti od najboljših?
Če ste na ka
a tero vprašanje
odgovorili pozitivno, smo pravi
naslov za vas!
VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/2013
Pridobite si naziv:
Diplomirani ekonomist/ekonomistka (VS)
smer: RAČUNOVODSTVO
Temeljni cilj je izobraziti študenta v lik, ki bo znal organizirati, voditi in
izvajati različne naloge s področja računovodstva v gospodarskih družbah,
javnih podjetjih, zavodih, državnih organih in pri drugih zavezancih za
vodenje računovodstva.
Kontakt:
Visoka šola za računovodstvo, Stegne 21c, II/nadstropje, Ljubljana
Telefon: 00386 (0) 59 090 960
Faks: 00386 (0) 059 090 962
Elektronska pošta: [email protected]