Poslovodno računovodstvo - Tax-Fin-Lex
KAPITALSKA NEUSTREZNOST – RAKAVA RANA BLAGOVNIH PRODUCENTOV FINANČNE POSLEDICE STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA ZAVODA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO FINANČNI VZVOD TRANSNATIONAL DETECTION OF VAT FRAUDS PRO IN CONTRA PREPOVEDI PRORAČUNSKEGA ZADOLŽEVANJA, KI GA PREDVIDEVA »ZLATO FISKALNO PRAVILO« POMEN NEKATERIH KATEGORIJ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA V KRIZNIH RAZMERAH (GLOSA) 12 34 Letnik 5 • Številka 1 • Marec 2012 • ISSN 1855 – 4032 • UDK 657 Poslovodno računovodstvo PRVA IZVEDBA IZOBRAŽEVANJA ZA PRIDOBITEV NAZIVA CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA Poslovodno računovodstvo, revija o poslovodnem računovodstvu, št. 1/2012, Letnik 5 Marec 2012 Revija izhaja: marca, junija, septembra in decembra Glavni in odgovorni urednik: doc.dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij; CPR; Abc revizija, d.o.o. Ljubljana in Visoka šola za računovodstvo, Ljubljana Uredniški svet: Predsednik: doc.dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, CPR, Visoka šola za računovodstvo Ljubljana Člani: prof. ddr. Neven Borak, Univerza v Ljubljani dr. Vida Mayr, odvetniška pisarna Mayr & Pavlovič, d.o.o. Ptuj; odvetnica specialistka gospodarskega prava prof. dr. Marko Hočevar, Ekonomska fakulteta Ljubljana prof. dr. Gordana Ivankovič, Turistica - Fakulteta za turizem Portorož, Univerza na Primorskem Srdan Tovornik, Nova Gorica Aleš Hauc, Pošta Slovenije d.d. Tibor Šimonka, Slovenska industrija jekla Ljubljana prof.dr. Hans Ferk, podjetniški svetovalec, München, Nemčija Ben Marr, Msc, CIMA, Buckinghamshire, Velika Britanija Izdajatelj: Visoka šola za računovodstvo, Stegne 21c, Ljubljana Založnik: ABC revizija, d.o.o. Dunajska 101, Ljubljana Oblikovanje in jezikovni pregled: Svetovanje in izobraževanje Mayr, d.o.o., Stegne, 21c Ljubljana Navodila piscem prispevkov 1. Prispevke pošljite v elektronski obliki (Word for Windows) na naslov [email protected] 2. Tehnični napotki: na začetku vsakega prispevka mora biti zapisano ime in priimek avtorja, naslov prispevka, akademski in strokovni naziv avtorja, naziv njegovega delovnega mesta, naziv pravne osebe, pri kateri avtor dela, in njegov domači naslov; obseg prispevka je omejen na eno avtorsko polo. Uporabi se Times New Roman, 10pt, Obojestransko, Razmik vrstic: Enojno, Presledek Pred: Samodejno, Po: Samodejno, Obravnava osamljenih vrstic, Slog: Hitri slogfont; velikost strani je B5. Naslovi se začno z– nivojem 2. Prispevku je obvezno dodati povzetek v slovenskem in tujem jeziku ter ključne besede v slovenskem in tujem jeziku. Seznam literature je urejen po abecednem redu priimkov avtorjev (če avtorja ni, se upošteva naslov dela) – citiranje po standardu APA (vzorec lahko dobite po e-pošti). Pisec je odgovoren za svoje navedbe in vse morebitne kršitve avtorskih pravic. Krajšave (izjema: str.) v besedilu niso dovoljene. Uporaba narekovajev: dvojni narekovaji za dobesedne navedke, enojni narekovaji (') za različne poudarke. Pri zapisu datumov je treba izpisovati mesec (4. april 1983) 3. Prispevki, uvrščeni v poglavje EMPIRIČNE RAZISKAVE, IN PRISPEVKI K RAZVOJU POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA se strokovno recenzirajo. Uporablja se anonimni recenzentski postopek (brez navajanja recenzenta in institucije). Recenzent lahko brez avtorjevega dovoljenja prispevek dopolni terminološko in stilistično. Vsebinske spremembe mora odobriti avtor. Pisec mora upoštevati recenzentove pripombe, preden ponovno odda besedilo. 4. Z besedilom je treba poslati tudi službeni ali zasebni naslov, telefonsko številko, elektronski naslov, številko transakcijske računa, naziv in naslov banke, davčno številko, sliko in EMŠO. 5. Prispevki se ne vračajo. KAPITALSKA NEUSTREZNOST – RAKAVA RANA BLAGOVNIH PRODUCENTOV FINANČNE POSLEDICE STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA ZAVODA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO FINANČNI VZVOD TRANSNATIONAL DETECTION OF VAT FRAUDS PRO IN CONTRA PREPOVEDI PRORAČUNSKEGA ZADOLŽEVANJA, KI GA PREDVIDEVA »ZLATO FISKALNO PRAVILO« POMEN NEKATERIH KATEGORIJ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA V KRIZNIH RAZMERAH (GLOSA) Ljubljana, marec 2012 1 Poslovodno računovodstvo 1/2012 PRVA IZVEDBA IZOBRAŽEVANJA ZA PRIDOBITEV NAZIVA CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA KAZALO VSEBINE DR. BRANKO MAYR PRVA IZVEDBA IZOBRAŽEVANJA ZA PRIDOBITEV NAZIVA CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA ......................................... 7 MAG. VLADIMIR BUKVIČ KAPITALSKA NEUSTREZNOST – RAKAVA RANA BLAGOVNIH PRODUCENTOV .................................................................................................. 9 1. UVOD ............................................................................................................. 10 2. OPREDELITEV POJMA KAPITALSKA NEUSTREZNOST IN TEORETIČNA IZHODIŠČA ZA IZBOLJŠANJE KAPITALSKE STRUKTURE ......................................................... 11 Kapitalska neustreznost – nova paradigma v realnem sektorju .................... 11 Učinek finančnega vzvoda na vrednost podjetja ........................................... 12 Izdaja novih delnic – ali je lahko negativen signal za portfeljske vlagatelje? ...................................................................................................................... 13 Še nekaj drugih teorij o izboljšanju kapitalske strukture .............................. 16 Optimalna kapitalska struktura in investicijske priložnosti .......................... 17 3. GENEZA NASTANKA KAPITALSKE NEUSTREZNOSTI IN ORIS POSLEDIC KAPITALSKE NEUSTREZNOSTI ZA TEKOČE IN PRIHODNJE POSLOVANJE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV ............................................................................... 18 4. REKAPITALIZACIJA KOT EDEN IZMED NAJUČINKOVITEJŠIH UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE KAPITALSKE STRUKTURE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV .................. 19 Povečanje osnovnega kapitala – imperativ za razvojno podjetje .................. 19 Strateški in portfeljski investitorji in njihov vzorec obnašanja po finančni krizi ............................................................................................................... 21 Rekapitalizacija delniške družbe X – hipotetični primer ............................... 23 Premija in pravica vpisa in pravica dodelitve .............................................. 25 5. SKLEP ............................................................................................................ 27 DR. BOJAN TIČAR FINANČNE POSLEDICE STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA ZAVODA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO ...................................................30 1. UVOD ............................................................................................................. 31 2. PREOBLIKOVANJE JAVNEGA ZAVODA V D.O.O. PO PRAVILIH ZAKONODAJE O GOSPODARSKIH DRUŽBAH .................................................................................. 31 3. FINANČNE POSLEDICE PREOBLIKOVANJA ZAVODA V D.O.O. ZA USTANOVITELJE ZAVODA ............................................................................................................. 33 4. VSEBINSKI RAZLOGI ZA PREOBLIKOVANJE NEKATERIH JAVNIH ZAVODOV V D.O.O. ................................................................................................................ 34 5. POSLEDICE PREOBLIKOVANJA JAVNEGA ZAVODA V D.O.O. ZA ZAPOSLENE..... 35 2 DR. ŽIVKO BERGANT FINANČNI VZVOD .............................................................................................38 1. UVOD..............................................................................................................39 2. OSNOVNA OPREDELITEV FINANČNEGA VZVODA .............................................39 3. KAZALNIKI PRISOTNOSTI FINANČNEGA VZVODA .............................................41 4. STATIČNI PRISTOP K MERJENJU FINANČNEGA VZVODA....................................43 5. DINAMIČNI PRISTOP K MERJENJU FINANČNEGA VZVODA.................................49 6. ZDRUŽITEV STATIČNEGA IN DINAMIČNEGA VIDIKA FINANČNEGA VZVODA .....51 7. TOČKA NEOBČUTLJIVOSTI FINANČNEGA VZVODA ...........................................54 8. FINANČNI VZVOD IN DENARNI TOK .................................................................56 9. FINANČNI VZVOD IN TVEGANJE .......................................................................56 10. FINANČNI VZVOD, INVESTIRANJE IN RAST PODJETJA .....................................58 11. FINANČNI VZVOD IN FINANČNO PRESTRUKTURIRANJE PODJETJA ..................60 12. FINANČNI VZVOD IN VREDNOST PODJETJA ....................................................61 13. FINANČNI VZVOD IN FINANČNA POLITIKA PODJETJA .....................................63 14. PREDNOSTI IN SLABOSTI INFORMACIJ O FINANČNEM VZVODU.......................64 MAG. DARJA BERNIK, DR. BOJAN TIČAR TRANSNATIONAL DETECTION OF VAT FRAUDS .....................................70 A TRANSNATIONAL MODEL FOR THE DETECTION, INVESTIGATION AND PREVENTION OF CAROUSEL FRAUD IN THE EUROPEAN UNION ............................71 Introduction and historical background ........................................................71 The Anti-fraud Model .....................................................................................72 CONCLUSION ......................................................................................................76 MAG. BORUT AMBROŽIČ, MAJA DIMITROVSKI, MAG. DEJAN PETKOVIČ PRO IN CONTRA PREPOVEDI PRORAČUNSKEGA ZADOLŽEVANJA, KI GA PREDVIDEVA »ZLATO FISKALNO PRAVILO« ......................................79 1. ZGODOVINA JAVNIH FINANC ...........................................................................81 1.1. Pojem javnih financ in javnega sektorja .................................................81 1.2 Zdrave javne finance ................................................................................84 2. EVROOBMOČJE ...............................................................................................85 3. PRAVILO O URAVNOTEŽENEM DRŽAVNEM PRORAČUNU ..................................86 3.1 Konsolidacija javnih financ .....................................................................86 4. TEMELJI ZA UVEDBO ZLATEGA FINANČNEGA PRAVILA....................................87 4.1 Pojem zlatega fiskalnega pravila .............................................................88 5. ZGODOVINA SPREMEMB SLOVENSKE USTAVE .................................................88 6. PREDSTAVITEV NEKATERIH UREDITEV OMEJITVE ZADOLŽEVANJA .................90 7. ZAKLJUČEK.....................................................................................................91 DR. ŽIVKO BERGANT POMEN NEKATERIH KATEGORIJ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA V KRIZNIH RAZMERAH (GLOSA) ......................................................................94 VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO ...........................................................96 3 INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO PRI VISOKI ŠOLI ZA RAČUNOVODSTVO ..........................................................................................100 ABECEDA SVETOVANJE, D.O.O. ..................................................................103 ABC – REVIZIJA, D.O.O. .................................................................................105 ABECEDA RAČUNOVODSTVO, D.O.O. .........................................................110 KOLEDAR STROKOVNIH SEMINARJEV IN IZOBRAŽEVANJE ZA PRIDOBITEV CERTIFIKATOV ......................................................................111 CPR – CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA ..........................116 REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH RAČUNOVODIJ (CPR) .125 CIMA ...................................................................................................................126 CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB ...................................................................130 SVETOVANJA ...................................................................................................131 ZALOŽBA IPR ...................................................................................................132 VPISNI LIST ZA ČLANSTVO V .......................................................................143 2. KONFERENCA O NOTRANJEM POROČANJU...............................................145 Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 4 Spoštovane kolegice, kolegi! Čas hitro teče, malo pa je novega. Še vedno se soočamo z gospodarsko krizo. Sicer pa je to že dolgočasna tema, ki jo ponavljamo v nekaj številkah revije Poslovodno računovodstvo. Opozarjali smo, da ukrepi ekonomske politike niso ustrezni. Žal smo imeli prav. Upamo, da bodo ukrepi nove vlade učinkovitejši. Želimo si, da jih ne bi prevevalo le varčevanje, s katerim se, v delu, ki ukinja stroške, ki niso povezani z ustvarjanjem dodane vrednosti, strinjamo. Treba je oblikovati ekonomske politike, ki bodo omogočale razvoj in predvsem odpravile bančni krč. Obupani smo zaradi nedelovanja bančnega sistema. Razlagate, da imate delo, ki pa ga ne morete sami financirati, kreditov pa ne dobite. Kot veste, smo rast in s tem tudi standard, ki ga uživamo, financirali s tujimi viri financiranja, s krediti s katerimi so nas tako rekoč »posiljevali« naši vrli bankirji. Sedaj pa, bankirji, pa tudi Banka Slovenije, pravijo, konec je, denarja več ne damo. Pravijo, da moramo dokapitalizirati svoje družbe in jim tako omogočiti poslovanje. Sočasno pa terjajo, da, kot država dokapitaliziramo državne banke. Sprašujemo se, kje živijo ti naši vrli bankirji. Kje naj dobimo denar, s katerim bi dokapitalizirali naša podjetja. Doma ga ni. Iskanje vlagateljev v tujini pa je jalov posel. V tej številki lahko preberete strokovne razprave naših članov o kapitalski ustreznosti in stroških njene zagotovitve. Videli boste, da to ni enostavno in brez nevarnosti. V oteženih gospodarskih razmerah imamo revizorji posebno poslanstvo. Prepričan sem, da lahko naša neodvisna in strokovna mnenja pripomorejo h kredibilnosti našega ekonomskega okolja. Žal smo bili v preteklih letih priča poslovnega poročanja po načelu, da naj poslovna poročila prikažejo takšno sliko, kot si jo želi uprava gospodarskih družb. Pri tem se ne moremo znebiti občutka, da so pri teh početjih sodelovali tudi revizorji. To ni v redu, saj je stara resnica, da se izgube ne da skriti. Lahko jo le prikrijemo. Nato pa udari s toliko večjo krutostjo. To se je v številnih razvpitih primerih tudi zgodilo. Na Inštitutu za poslovodno računovodstvo smo prepričani, da je treba poročati realno in pošteno. Le soočenje z realnim stanjem lahko pripomore k oblikovanju kakovostnih poslovnih odločitev. Kot veste, je med našimi člani veliko revizorjev, ki odločno nasprotujemo prevarantskemu poročanju. Priporočamo, da ste pri izbiri revizorja previdni in se zavedate, da prijaznost revizorja v obdobju krize ni dobrodošla. Priporočamo, da pri izboru revizorja upoštevate strokovnost, poštenost in neodvisnost revizorja. Le takšen bo koristen in bo prispeval k boljšemu poslovanju. Izhod iz krize lahko najdemo le sami. Nimamo dovolj denarja, imamo pa znanje. Tega moramo izpopolnjevati. Udeleženci programa CPR zagotavljajo, da jim naš program ta znanja daje. Preizkusite ga tudi vi. Pa še ena novica. S Tax-Fin-Lex d.o.o. smo se dogovorili, da revijo Poslovodno računovodstvo publicira na spletnih straneh Tax-Fin-Lex d.o.o. Na teh straneh je dosegljiva več kot 18.000 bralcem. Branko Mayr 5 6 Dr. Branko Mayr1 PRVA IZVEDBA IZOBRAŽEVANJA ZA PRIDOBITEV NAZIVA CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA Decembra 2012 smo začeli izvajati študijski program za pridobitev naziva certificirani poslovodni računovodja (CPR). Komu je program CPR namenjen? Študijski program je namenjen tistim, ki želijo največ. Strokovne podlage programa so v svetovno najuglednejših programih CIM in IMA. Po vsebini zagotavlja ekonomska znanja, ki jih potrebujejo tudi kandidati za opravljanje izpita za stečajnega upravitelja ali sodnega izvedenca. Pa še nekaj o certificiranju! Računovodstvo, še posebej poslovodno računovodstvo, je specifično in terja specifična znanja. Ta znanja nudijo izobraževalni programi Inštituta za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo in visokošolski program računovodstva Visoke šole za računovodstvo. Skupaj s partnerji iz tujine in domovine omogočamo pridobitev različnih certifikatov in diplom, ki dokazujejo strokovnost njihovega nosilca. Certificiranje poslovnih znanj je v svetu uveljavljeno. Certifikati so jamstvo, da zna nosilec certifikata uresničiti pridobljena znanja v praksi. Prav zaradi tega je poudarek izobraževanja na praksi. To izobraževanje se izrazito razlikuje od izobraževanja na fakultetah, kjer je poudarek na teoretičnem usposabljanju. V sodelovanju s partnerji omogočamo pridobitev: Svetovno najuglednejših strokovnih nazivov (certifikatov, diplom) CIMA in IAB. Slovenskega CERTIFIKATA POSLOVODNEGA RAČUNOVODJE (CPR) Kot smo že velikokrat poudarili, je ena najpomembnejših nalog računovodje priprava predlogov poslovnih odločitev. Ne znamo si predstavljati direktorja, ki pomembne poslovne odločitve sprejema brez sodelovanja računovodje. Da bodo predlogi poslovnih odločitev kakovostni, je treba veliko znati. Zato se moramo računovodje stalno izobraževati. Znanja, ki jih potrebujemo, so praviloma certificirana. S pridobljenimi certifikati dokazujemo strokovno usposobljenost izvajanja različnih računovodskih del. V razvitih državah so najbolj cenjena znanja s področja poslovodnega računovodstva. Visoka šola za računovodstvo je usmerjena v izobraževanje poslovodnih računovodij. Ta usmeritev je razlog, da je med študenti veliko takih, ki so že diplomirali na kakšni drugi fakulteti, tudi ekonomski, in na Visoki šoli za računovodstvo pridobivajo specifična znanja s področja poslovodnega računovodstva. Znanja, ki se pridobijo na Visoki šoli za računovodstvo, so v veliki meri usklajena z izobraževalnimi programi CIMA, CMA in CPR in kot taka zadostna podlaga za pristop k 1 Dr. Branko Mayr je pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji revizor, stalni sodni izvedenec, docent na Visoki šoli za računovodstvo, certificirani poslovodni računovodja. 7 izpitu za pridobitev certifikata poslovodnega računovodje (CPR), ki ga je letos jeseni začel podeljevati Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo. Prve licence so že podeljene. Za delo v velikih poslovnih sistemih, v mednarodnih poslovnih sistemih ali za delo v tujini pa naša licenca certificiranega poslovodnega računovodje (CPR) ne zadostuje. Zato smo skupaj s partnerji, med njimi tudi z londonskim inštitutom za poslovodno računovodstvo (CIMA), omogočili pridobitev njihovih nazivov poslovodnega računovodje (CIMA), ki v svetovni strokovni javnosti veljajo za najuglednejše in najbolj zaželene. Vsekakor postaja certificiranje tudi v slovenski računovodski stroki največji izziv. Ambiciozni vedo, da jim pridobljeni certifikat omogoča opravljanje najodgovornejših del v najrazličnejših poslovnih sistemih. Tako se v svetu za opravljanje del finančnega direktorja, računovodje in pogosto tudi managerjev obvezno zahteva certificiranje znanj s področja poslovodnega računovodstva (najpogosteje CIMA ali CMA). V Sloveniji je certificiranje na področju računovodskih poklicev že uveljavljeno za revizorje, ocenjevalce vrednosti podjetij, davčne svetovalce itd. Po svetu in pri nas so uveljavljeni številni certifikati, ki dokazujejo ustrezna znanja. Ključni certifikati na področju poslovnih financ in računovodstva so: Področje Po svetu V Sloveniji Revizija AICPA, CPA, CIPFA, ICAEW, ICAS ... pooblaščeni revizor, državni revizorji različnih nazivov Ocenjevanje vrednosti podjetij ASA ... pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij Davki ACCA, CIPFA, ICAS davčni svetovalec, preizkušeni davčnik Finančna analiza CFA CPR (CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA) Finančno računovodstvo (računovodenje za zunanje uporabnike) CIPFA IAB (več nazivov) preizkušeni računovodja Poslovodenje CIMA, CMA, AICPA ... CPR (CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA) Knjigovodstvo IAB IAB (več nazivov) 8 Mag. Vladimir Bukvič2 KAPITALSKA NEUSTREZNOST – RAKAVA RANA BLAGOVNIH PRODUCENTOV (Capital inadequacy – Cancer Wound of Commodity Producers) Povzetek Avtor v svojem prispevku obravnava problem kapitalske neustreznosti gospodarskih subjektov, ki je zaradi njihovega pretiranega preteklega zadolževanja postal rakava rana in jim preprečuje nadaljnjo rast. Avtor si postavlja preprosto vprašanje: kako se izvleči iz takega neugodnega ekonomskega položaja, ki je že marsikaterega blagovnega producenta privedel do brezizhodnosti? Avtor najprej s povsem teoretičnega vidika poskuša pojasniti pojem kapitalske neustreznosti oziroma jo z relevantnimi kazalniki ustrezno definirati, da bi lahko nato v tretjem delu s hipotetičnim primerom na delniški družbi X podkrepil svoje teoretične opredelitve. V drugem delu obravnava genezo nastanka kapitalske neustreznosti z orisom njenih posledic na tekoče in prihodnje poslovanje blagovnega producenta, v sklepnem delu pa razgrne in podrobneje predstavi mogoče ukrepe za izboljšanje njegove kapitalske strukture. Med njimi podrobneje obravnava rekapitalizacijo večjih blagovnih producentov, ki lahko zaradi svoje jasno opredeljene vizije, definirane strategije, perspektivnosti proizvodnih programov in svoje dobre umeščenosti na tržišču ter ne nazadnje zaradi uspešnega menedžmenta postanejo zanimiva tarča predvsem finančnih investitorjev. Avtor se pri tem osredini na problem vrednotenja podjetja, na določitev njegove vrednosti (enterprise value) in na izračun premije in pravice vpisa in dodelitve. Ključne besede: kapitalska neustreznost, vzvod, rekapitalizacija, vrednost podjetja, premija, pravica vpisa in dodelitve. Abstract The author treats in his paper a problem of the capital inadequacy of the commodity producers which has become a real cancer wound owing to their excessive borrowing in the past. The author of this paper poses himself a simple question: how can a commodity producer drag himself out of this unpleasant economic situation, which has already pushed a lot of commodity producers into a cleft stick? The author of this paper tries, firstly, to clarify from a fully theoretical perspective a notion of capital inadequacy, and to define it properly 2 Magister poslovno-organizacijskih znanosti, preizkušeni poslovni finančnik, certificirani poslovodni računovodja, višji predavatelj za ekonomiko in finance na GEA College Fakulteti za podjetnišvo, Ljubljana, Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje in Visoki šoli za računovodstvo, Ljubljana, svetovalec za management consulting (licenca CEGOS). Vodilni ocenjevalec za poslovno odličnost (EFQM). 9 with the relevant financial ratios, as he can later in the third part support his theoretical thesis with a hypothetical case of the stock company X. In the second part of the paper, the author deals with the genesis of the occurrence of capital inadequacy with description of its consequences and impact on current and future business operations of a commodity producer. In the last part of his paper, the author lays open and represents more in detail a set of possible measures for improving its capital structure. Among these measures he pays special attention to the recapitalization of bigger commodity producers who can become an interesting target mainly for the financial investors for the sake of their clearly defined vision, strategy, perceptiveness of their products and because of their good market position, and last not least owing to their successful management. The author focuses on the problems how to determine the enterprise value, how to calculate a share premium and a subscription right. Key words: capital inadequacy, leverage, recapitalization, enterprise value, share premium, subscription right. 1. UVOD Blagovni producenti so se po veliki finančni krizi v letih 2008 in 2009 znašli v izjemno težavnem ekonomskem in finančnem položaju. Mnogi izmed njih, tako mali (SME) kot veliki, so v času pred krizo beležili nadpovprečno visoke letne rasti. Ta njihova rast, ki je lahko bila organska ali pa osnovana na novih akvizicijah (nakupih drugih gospodarskih subjektov), je slonela na razmeroma velikem investiranju. Ker za investiranje ni bilo dovolj lastnih virov (amortizacije in zadržanega dobička), so se morali blagovni producenti zadolževati. Izposojeni viri, ki jih je bilo pred finančno krizo na voljo razmeroma veliko, so bili za blagovne producente lahko dostopni in ceneni ter brez kakovostnih zavarovanj za finančne upnike. Z investicijami so si blagovni producenti povečali poslovni vzvod, z zadolževanjem za potrebe investicij pa tudi finančni vzvod. Prav ta dva vzvoda sta jim pomagala k hitri rasti. Ko je konec leta 2008 v Evropi nastopila finančna kriza, kmalu za njo pa gospodarska recesija, so se hitro rastoči blagovni producenti znašli v ekonomskem položaju, ki ga lahko na kratko opišemo z naslednjimi atributi: krčenje poslov in temu posledično neizkoriščene proizvodne zmogljivosti ter visoki in nepokriti stalni stroški, razmeroma visoka zadolženost, temu posledično visoki stroški financiranja ob višanju obrestnih mer in razmeroma nizek delež lastniškega kapitala v pasivi bilance stanja. Slednje lahko opredelimo s t.i. kapitalsko neustreznostjo. Prav ta kapitalska neustreznost, s katero je stigmatiziranih veliko naših gospodarskih subjektov in ki za marsikaterega izmed njih pomeni že rakavo rano v bilančnem (premoženjskem) tkivu, pa kaže pri upnikih in kupcih na finančno nestabilnost in s tem večjo tveganost tega gospodarskega subjekta. Tako kot sta oba vzvoda blagovnim producentom pred krizo pomagala hitro rasti, ''pomagata'' sedaj, zapisano v navednicah, tem istim blagovnim producentom pospešeno pod gladino, v smeri popolne insolvence. Postavimo si lahko preprosto vprašanje: kako se izvleči iz takega neugodnega ekonomskega položaja, ki je že marsikaterega blagovnega producenta pripeljal do brezizhodnega položaja. V svojem prispevku poskušam najprej s povsem teoretičnega vidika pojasniti pojem kapitalske neustreznosti oziroma jo z relevantnimi kazalniki ustrezno definirati, da bi lahko nato v tretjem delu s hipotetičnim primerom na delniški družbi X podkrepil svoje teoretične opredelitve. V drugem delu svojega prispevka obravnavam genezo nastanka kapitalske neustreznosti z orisom njenih posledic za tekoče in prihodnje poslovanje blagovnega producenta. 10 V nadaljevanju predlagam in podrobneje opisujem mogoče ukrepe za izboljšanje kapitalske strukture blagovnega producenta. Med njimi podrobneje obravnavam t.i. rekapitalizacijo večjih blagovnih producentov, ki še niso uvrščeni na borzo in ki lahko zaradi svoje jasno opredeljene vizije, definirane strategije, perspektivnosti proizvodnih programov in svoje dobre umeščenosti na tržišču ter ne nazadnje zaradi uspešnega menedžmenta postanejo zanimiva tarča predvsem finančnih investitorjev. Pri tem se osredinim na problem vrednotenja podjetja, to je na določitev njegove vrednosti (enterprise value), izračun premije in pravice vpisa in dodelitve. 2. OPREDELITEV POJMA KAPITALSKA NEUSTREZNOST IN TEORETIČNA IZHODIŠČA ZA IZBOLJŠANJE KAPITALSKE STRUKTURE KAPITALSKA NEUSTREZNOST – NOVA PARADIGMA V REALNEM SEKTORJU Rast prihodkov, ki je bila značilna za številne gospodarske subjekte v obdobju pred finančno krizo in kasneje recesijo, je terjala povečanje obratnega kapitala, pri čemer naj bi se eksterni viri financiranja zagotovili v kombinaciji kapitala in dolga. Zmes dolžniških virov in kapitala se v ekonomski teoriji imenuje kapitalska struktura (Brigham, Ehrhardt 2011, 600). Čeprav se dejanski obseg dolžniških in lastniških virov v času spreminja, naj bi večina gospodarskih subjektov poskušala vzdrževati to razmerje na t.i. ciljni kapitalski strukturi. Odločitev gospodarskega subjekta o kapitalski strukturi obsega njegovo izbiro ciljne kapitalske strukture, povprečno dospelost njegovih dolgov in specifične vrste tega financiranja. Kot pri poslovnih odločitvah, bi moralo vodstvo blagovnih producentov sprejemati take odločitve o kapitalski strukturi, ki bi maksimirale notranjo vrednost podjetja. Kapitalska struktura ima pomemben vpliv na kazalnik ROE in na tveganje. Kapitalska struktura se po posameznih gospodarskih vejah precej razlikuje in je odvisna od vrste dejavnikov. Tako imajo, na primer, farmacevtska podjetja drugačno kapitalsko strukturo kot letalske družbe. Kapitalska struktura pa je različna tudi znotraj gospodarske veje. Kateri dejavniki pravzaprav vplivajo nanjo? Da bi odgovorili na to vprašanje, so tako akademiki kot praktiki razvili številne teorije in te teorije so bile predmet empiričnih testiranj. Moderna teorija o kapitalski strukturi se je pričela v letu 1958, ko sta profesorja Franco Modigliani in Merton Miller (1958, 261‒297) objavila svoj znanstveni članek, ki ga lahko štejemo za najvplivnejši kadar koli napisani finančni prispevek. Njuna študija je slonela na močnih 3 predpostavkah, izmed katerih pa nekatere niso bile realne. Je pa zelo pomembno, da vemo, pod katerimi pogoji je kapitalska struktura irelevantna. Omenjena avtorja nas seznanjata tudi s potrebnim, da postane kapitalska struktura relevantna in s tem pomembna za vrednost podjetja. Študije po začetni teoriji omenjenih avtorjev so gradile na sproščanju (opuščanju) predpostavk, in sicer zato, da bi novi avtorji razvili realnejšo teorijo o kapitalski strukturi. Modigliani-Millerjev sklep je enostaven, vendar je njuna ideja, da imata dva portfelja z 3 Avtorja sta svojo teorijo zgradila na naslednjih predpostavkah: Ne obstajajo stroški posredništva. Ni davkov. Ne obstajajo stroški stečaja. Investitorji si lahko izposojajo sredstva po isti obrestni meri kot podjetja. Vsi investitorji so enako informirani kot vodstvo podjetja glede prihodnjih investicijskih priložnosti. Dolg ne vpliva na EBIT. 11 identičnim denarnim tokom identično vrednost, povsem spremenila celoten finančni svet, saj je vodila v razvoj opcij in izvedenih finančnih instrumentov. V letu 1963 sta avtorja objavila svoj drugi prispevek (Modigliani, Miller 1963, 433‒443), v katerem sta v svoji teoriji opustila predpostavko, da ni podjetniških davkov. Podjetja imajo možnost upoštevati obresti kot odhodek oziroma izdatek in s tem kot postavko, ki zmanjšuje davčno osnovo, kar pa ne velja za dividende. Takšno diferencirano obravnavanje obresti je podjetja spodbudilo, da so v svoji kapitalski strukturi začela povečevati dolg (izposojene vire). To pomeni, da plačila obresti upnikom zmanjšujejo davke, ki jih podjetja plačujejo državi in s tem ostane več denarja za investitorje. Ali drugače, zmanjšanje davčne osnove zaradi obresti ščiti dobiček podjetja pred plačilom davka. Avtorja sta vpeljala še drugi pomemben način obravnavanja učinka na kapitalsko strukturo. Vrednost zadolženega podjetja je sicer enaka vrednosti identičnega nezadolženega podjetja in vrednosti t.i. ''stranskih učinkov''. Ob dani predpostavki sta pokazala, da je sedanja vrednost davčnega ščita enaka podjetniški davčni stopnji T, pomnoženi z višino dolga. Pri 20-odstotni davčni stopnji vsaki evro dolga doda približno 20 centov k vrednosti podjetja, kar pripelje do zaključka, da je optimalna struktura kapitala 100-odstotna na zadolženost podjetja. Avtorja sta še pokazala, da se strošek kapitala povečuje, ko zadolženost narašča, vendar se ne 4 povečuje tako hitro, kot bi se, če ne bi bilo davkov. To pomeni, da se WACC zmanjšuje s povečevanjem zadolženosti. UČINEK FINANČNEGA VZVODA NA VREDNOST PODJETJA Rezultati študije omenjenih avtorjev so odvisni tudi od predpostavke, da ni stroškov stečaja. To predpostavko praksa negira. Stečaj podjetja je lahko precej drag. Podjetja v stečaju utrpijo zelo visoke pravne in računovodske stroške in imajo povrhu še težave obdržati kupce, dobavitelje in zaposlene. Stečaj pogosto prisili podjetja, da likvidirajo ali prodajo svoja sredstva za manj, kot bi bila ta vredna, če bi podjetja normalno poslovala naprej. Vedimo, da lahko povzroči tovrstne težave že samo grožnja o mogočem stečaju. Ključni kadri odhajajo, dobavitelji prenehajo dobavljati na odprto, kupci iščejo stabilnejše dobavitelje, posojilodajalci pa zahtevajo višje obrestne mere in vgrajujejo v pogodbe strožje kovenante (količke), če je na vidiku morebiten stečaj podjetja. Problemi, povezani s stečajem, so še večji, če ima podjetje v svoji strukturi kapitala pomemben del izposojenih virov. Stroški, povezani s stečajem, imajo po Ehrhardtu in Brighamu (2011, 613) dve sestavini: verjetnost finančne stiske in stroške, ki nastanejo, če pride do finančne stiske. Podjetja, katerih dobički so bolj volatilni, se soočajo z večjo verjetnostjo stečaja in bi se zato morala manj zadolževati kot tista podjetja, ki so po svoji uspešnosti stabilnejša. To potrjuje tezo, da bi morala podjetja z visokim poslovnim vzvodom in s tem z večjim poslovnim tveganjem omejiti svoj finančni vzvod. Podobno se podjetja, ki bi imela visoke stroške v morebitni finančni stiski, ne bi smela pretirano zadolževati. Podjetja, katerih sredstva niso likvidna in bi jih podjetja morala prodati po precej nižji ceni, kot je tržna cena (fire sale price), ne bi smela najemati posojil. Kar smo opisali, je značilno za t.i. menjalno teorijo vzvoda (trade-off theory of leverage). Podjetja nadomeščajo dobičke iz naslova finančnega dolga (kar je ugodno z vidika plačila davkov) z višjimi obrestnimi merami in stroški stečaja. Po tej teoriji je vrednost zadolženega podjetja enaka vrednosti nezadolženega podjetja in vrednosti stranskih učinkov, ki vključuje davčni ščit in pričakovane stroške zaradi finančne stiske. To si lahko ponazorim o tudi z grafom 1. 4 WACC – tehtani povprečni strošek kapitala (weighted avarage cost of capital). 12 Pod predpostavkami modela avtorjev Modigliani in Miller glede podjetniških davkov vrednost podjetja narašča linearno z vsakim evrom dolga. Premica, ki poteka iz koordinatnega izhodišča na grafu in ki predstavlja rezultat avtorjev, vključujoč učinke podjetniške obdavčitve, izraža odnos med vrednostjo podjetja in dolgom. Obstaja prag zadolženosti, na grafu označen z D1, pod katerim je verjetnost stečaja izjemno majhna. Nad pragom D1 pa postajajo pričakovani stroški, povezani s stečajem, vse pomembnejši in bistveno zmanjšajo koristi iz naslova davčnega ščita. V obsegu zadolženosti med D1 in D2 se pričakovani stroški, povezani s stečajem, zmanjšajo, vendar v celoti ne nadomestijo koristi davčnega ščita, zato cena delnice narašča (vendar degresivno) s povečevanjem zadolženosti podjetja. Pri obsegu zadolženosti, ki je večja od D2, pričakovani stroški, povezani s stečajem, presežejo davčne koristi, zato od tu naprej naraščajoče zadolževanje podjetja zmanjšuje vrednost delnice. To pomeni, da ima podjetje optimalno kapitalsko strukturo pri obsegu zadolženosti D2. Praga zadolženosti D1 in D2 se spreminjata od podjetja do podjetja v odvisnosti od poslovnega tveganja in stroškov stečaja. Čeprav teorija in empirične raziskave potrjujejo splošno obliko krivulje, ki je prikazana na grafu 1, pa te krivulje vseeno ne smemo upoštevati kot natančno definirane funkcije, temveč le kot približek. IZDAJA NOVIH DELNIC – ALI JE LAHKO NEGATIVEN SIGNAL ZA PORTFELJSKE VLAGATELJE? Vsaka izdaja novih delnic pošlje neki signal na tržišče. Kadar je to načrtovanje prostega denarnega toka, je vodstvo gospodarske družbe vedno v boljšem položaju, kot so investitorji. Temu v akademskem žargonu pravimo informacijska asimetrija (Brigham, Erhardt 2011, 602). Predpostavimo, da je cena delnice € 10. Če je vodstvo pripravljeno izdati nove delnice po ceni € 10, investitorji lahko sklepajo, da nihče ne bo prodal delnic za manj, kot je njihova prava vrednost. Zato mora biti prava vrednost delnic, kot jo vidi vodstvo, ki je bolje informirano (ima t.i. ''insiderske informacije''), manjša ali enaka € 10. Tako pomeni za investitorje nova emisija delnic negativen signal, kar običajno vodi k znižanju cene delnic. Brigham in Ehrhardt (2011, 613) si postavljata vprašanje, kakšna je razlika med stečajem in krizo likvidnosti. Čeprav lahko to vprašanje na prvi pogled izzveni kot šala, pa odgovor nanj za mnoga podjetja sploh ni smešen. Gospodarski stečaj pomeni, da je tržna vrednost sredstev podjetja (kar je določeno z denarnim tokom, ki naj bi ga generirala sredstva podjetja) manjša, kot pa je znesek, ki ga podjetje dolguje upnikom. Do legalnega stečaja pride, ko je postopek izročen sodišču z namenom, da bi zaščitili podjetje pred upniki do dne, ko se izvede redna reorganizacija ali likvidacija. Avtorja Modigliani in Miller sta v svojem modelu predpostavila, da imajo vlagatelji iste informacije o pričakovanjih podjetja kot njegovo vodstvo. Govorimo o simetrični informiranosti. V realnosti je drugače. Menedžerji pogosto razpolagajo z več informacijami kot zunanji investitorji. Govorimo o asimetrični informiranosti. Ta ima pomemben vpliv na optimalno kapitalsko strukturo. Predpostavimo, da je neko podjetje s področja avtomobilske industrije razvilo še nepatentirano turbino za turbo polnilec. Novi izdelek želi obdržati v tajnosti čim dlje, da bi preprečilo konkurentom vstop na tržišče. Za proizvodnjo novega izdelka je treba zgraditi nove proizvodne zmogljivosti, za kar je potreben dodatni kapital. 13 Graf 1: Učinek finančnega vzvoda na vrednost podjetja Vrednost Vrednost, če ne bi bilo stroškov stečaja Dodana vrednost zaradi koristi davčnega ščita Vrednost, zmanjšana za stroške stečaja Dejanska vrednost Vrednost pri zadolženosti = 0 Vrednost, če podjetje ni zadolženo 0 Vzvod D1 Prag zadolženosti, kjer nastopajo stroški stečaja D2 Optimalna kapitalska struktura = meje koristnosti davčnega ščita = mejni stroški stečaja Vir: Povzeto po Ehrhardt in Brigham 2011, 614. Kako naj vodstvo podjetja zagotovi potrebni kapital? Če izda nove delnice, potem bi cena delnice, ko bi se začel ustvarjati dobiček iz naslova prodaje novega izdelka, začela strmo naraščati in kupci teh delnic bi obogateli. Koristi od tega bi imeli tudi obstoječi delničarji (in vodstvo podjetja), vendar ne v toliki meri, kot bi jih imeli, če podjetje ne bi izdalo novih delnic pred povečanjem njihove cene, saj jim potem ne bi bilo treba deliti dobička iz naslova prodaje novega izdelka z novimi lastniki – delničarji. Iz tega lahko zaključimo, da se bo podjetje z zelo obetavnimi pričakovanji izognilo prodaji delnic in bo raje zagotovilo potrebni kapital kako drugače, recimo z zadolžitvijo nad normalno ciljno kapitalsko strukturo. Osredinimo se zdaj spet na podjetje s področja avtomobilske industrije, vendar z drugačno perspektivo. Predpostavimo, da ima vodstvo tega podjetja informacije o drastičnem zmanjšanju novih naročil, saj je njegov večji konkurent razvil in vpeljal novo tehnologijo, ki je izboljšala kakovost obstoječih izdelkov. Če naj podjetje ohrani obstoječi obseg prodaje, mora posodobiti svoje proizvodne zmogljivosti, vendar z visokimi stroški. Posledično se bo njegov donos (ROI) zmanjšal, vendar ne toliko, kolikor se bi, če podjetje ne bi privzelo ustreznih ukrepov, kar bi vodilo k 100-odstotni izgubi v stečaju. Kako naj podjetje zagotovi dodaten kapital? Pri tem je stanje povsem drugačno kot prej, ko podjetje ni želelo izdati novih delnic, da bi se izognilo delitvi dobička. Iz tega lahko sklepamo, da bo podjetje z dokaj 14 neobetavnimi pričakovanji želelo prodati delnice, kar bo pomenilo pripeljati nove investitorje, ki si bodo delili pokrivanje izgube. Lahko zaključimo; podjetja z zelo obetavnimi pričakovanji (razvojno naravnana podjetja z jasno strategijo, ki temelji na donosni rasti) ne želijo financirati svojih projektov z izdajo novih delnic, kar ne velja za podjetja s slabimi izgledi za prihodnost. Ta želijo povečati kapital z emisijo novih delnic. Kako se na to odzivajo vlagatelji? Razmišljajo lahko naslednje. Če vidijo, da podjetje načrtuje izdajo novih delnic, jih to lahko zaskrbi, saj vodstvo ne bi želelo izdati novih delnic, če bi bila prihodnja pričakovanja obetavna. Nasprotno pa bi vodstvo želelo izdati nove delnice, če bi bila pričakovanja za podjetje v prihodnje slaba, ne preveč spodbudna. Zato vlagatelji znižajo svojo oceno vrednosti podjetja, ki načrtuje izdajo novih delnic. Takšni pogledi vlagateljev naj bi bili konsistentni s pogledi bolj sofistificiranih portfeljskih menedžerjev. Skratka najava izdaje novih delnic se večinoma šteje kot signal, da pričakovanja podjetja, kot jih vidi njegovo vodstvo, niso v redu, in obratno, povečanje zadolženosti, recimo z emisijo obveznic, se večinoma šteje kot pozitiven signal. Vselej, kadar podjetje najavi novo izdajo delnic, bo, prej da kot ne, cena delnic padla. To potrjujejo empirične študije. Vzorci obnašanja portfeljskih investitorjev, ki smo jih pravkar povzeli, veljajo nasploh v normalnih razmerah poslovanja. Seveda pa lahko naletimo na podjetja, korporacije, ki so se zaradi preteklega zadolževanja znašla v položaju, ko brez svežega lastniškega kapitala ne morejo več rasti in povečevati svojega obsega poslovanja kljub dejstvu, da so poslovno uspešna in razvojno perspektivna, torej z vizijo in jasno opredeljeno razvojno strategijo. Zadolževati se torej več ne smejo zaradi visokega finančnega vzvoda, niti ne morejo, ker so banke pri njih preveč izpostavljene. Znašla so se torej na prelomnici svojega življenjskega cikla: ali kontrakcija (skrčitev obsega poslovanja) in downsizing (zmanjšanje velikosti podjetja z dezinvestiranjem, odprodajo sredstev, odpustitvijo presežnega števila zaposlenih) (varianta A) ali pa nadaljevanje rasti z nadaljnjim postopnim investiranjem, vendar ne na podlagi dodatnega zadolževanja (varianta B). Če naj obstoječi lastniki in uprava podprejo drugo inačico, potem je edina rešitev v dodatnem finančnem prilivu v obliki dodatno vplačanega lastniškega kapitala. Pri tem pa se takoj postavi vprašanje, kdo bo sodeloval v procesu rekapitalizacije podjetja, ali samo obstoječi lastniki ali samo novi lastniki ali pa oboji? Problem v zvezi s finančno konsolidacijo takih poslovno uspešnih in perspektivnih podjetij lahko nastane, ko obstoječi lastniki ne izkazujejo interesa za nakup na novo izdanih delnic ali želijo izstopiti iz takih družb, skratka prodati svoje delnice. Pri tem lahko pride celo do zapleta med obstoječimi delničarji in upravo. Prvi želijo prodati svoje delnice po čim višji ceni, da bi prišli do čim večjega izkupička za svoje finančne naložbe, upravo pa zanima predvsem svež kapital, ki naj bi prišel v podjetje in bil delno namenjen za poplačilo bančnih dolgov, delno pa za financiranje novih projektov, tudi za financiranje obratnega kapitala, ki ga terja nadaljnja rast podjetja. Seveda bodo novi potencialni investitorji (zasebni kapitalski skladi) želeli kupiti delnice iz nove emisije po čim nižji ceni, da bi kasneje ob izstopu iz podjetja (exit) čez nekaj let (od 3 do 7 let), ko bi tako podjetje prešlo na borzo (IPO – initial public offering), poželi t.i. kapitalski dobiček (capital gain) kot razliko med nabavno in prodajno ceno delnice. Finančni investitorji (zasebni kapitalski skladi) zahtevajo za svoj kapitalski vložek 20‒30-odstotni letni donos. Tako visoko akumulativna je malokatera gospodarska dejavnost. Seveda bodo finančni investitorji, ki bodo s svojim vložkom po vsej verjetnosti postali večinski lastniki podjetja in z vstopom vanj ''delutirali'' obstoječe delničarje, izvajali močan pritisk na upravo podjetja, da le-ta čim bolj racionalizira poslovanje, da znižuje stroške tudi z odpuščanjem delavcev, da dezinvestira, da odproda vse poslovno nepotrebno premoženje, da izključi iz predmeta poslovanja vse tiste 15 proizvodne/storitvene programe, ki niso glavne dejavnosti podjetja (t.i. core business) in tako naprej. ŠE NEKAJ DRUGIH TEORIJ O IZBOLJŠANJU KAPITALSKE STRUKTURE Izdaja novih delnic pošlje negativen signal in povzroči znižanje cene delnice kljub dejstvu, da so pričakovanja podjetja obetavna. Zato bi moralo podjetje poskušati vzdrževati rezervno sposobnost zadolževanja (Ehrhardt in Brigham 2011, 615‒616), kar pomeni, da se lahko podjetje zadolži, če pride do dobre investicijske priložnosti. V normalnih razmerah naj bi podjetje uporabljalo več kapitala in manj dolga, kot prikazuje graf 1. Spreminjajoči stroški in asimetrična informiranost povzročita, da podjetje poveča kapital na podlagi vrstnega reda (pecking order). Pri tem podjetje najprej interno poveča kapital z reinvestiranjem zadržanega čistega dobička in s prodajo kratkoročnih vrednostnih papirjev. Ko to možnost izčrpa, se podjetje zadolži ali pa morda izda prednostne delnice. Kot zadnjo možnost uporabi izdajo navadnih delnic. Kadar imajo vodstvo in lastniki podjetja različne cilje, lahko nastopi t.i. problem agenta. Ti konflikti so še posebno pogosti, ko ima vodstvo na voljo presežna denarna sredstva in jih neproduktivno troši (razkošne pisarne, draga službena vozila, …). Še slabše, vodstvo rado zaide v skušnjave in preplača nove akvizicije. Povsem nasprotna je slika, ko v podjetju ni presežnega denarnega toka. Tedaj je neproduktivno trošenje denarja manj verjetno. Podjetja lahko zmanjšajo presežni denarni tok na različne načine. Eden izmed načinov je preusmeritev denarja nazaj delničarjem z izplačilom visokih dividend ali pa z odkupom delnic. Drugi način je premik kapitalske strukture k dolgu v upanju, da bodo višje zahteve po rednem servisiranju dolga (plačilo obresti) prisilile vodstvo k večji disciplini (Ehrhardt in Brigham 2011, 616). Če podjetje ne bo redno plačevalo obresti, ga bodo upniki prisilili v stečaj, vodstvo pa bo izgubilo svojo funkcijo. Tako vodstvo ne bo trošilo denarnih sredstev neproduktivno. Na kratko, visoka zadolženost veže nase denarni tok (redno plačevanje obresti). LBO (leveraged buyout) je določen način vezave denarnega toka. LBO za financiranje nakupa delnic podjetja zahteva razmeroma veliko izposojenih virov, potreben je tudi manjši obseg denarja. Prvi val LBO je bil sredi 80. let. Zasebni kapitalski skladi so odkupe podjetij vodili v 90. letih in v zgodnjih letih prejšnjega desetletja. Mnogi med njimi so bili načrtovani zato, da bi zmanjšali korporativno trošenje sredstev. Kot že rečeno, visoka odplačila dolgov so prisilila vodstva podjetij, da so v ta namen akumulirala denarna sredstva, namesto da bi jih nespametno zapravljala. Seveda pa ima povečevanje zadolženosti podjetij in zmanjševanje denarnega toka tudi senčno 5 stran: poveča tveganje stečaja. Prevelika zadolženost podjetij lahko navsezadnje preveč omeji njihova vodstva. Velik del osebnega premoženja vodstev podjetij in njihov ugled sta 5 Ben Bernanke, sedanji šef FED, je ob neki priliki izjavil, da je povečanje dolga v kapitalski strukturi podjetja ravno tako, kot če bi na volan namestili bodalo. Bodalo, ki je usmerjeno proti vašemu trebuhu, vas motivira, da vozite previdneje, vendar vseeno dobite nož v trebuh, če se kdo v vas zaleti od zadaj. Analogijo z vodenjem podjetja Bernanke vidi v naslednjem: višji dolgovi prisilijo vodstva podjetij, da ravnajo z denarjem lastnikov bolj oprezno, pa kljub temu se lahko dobro vodena podjetja znajdejo v stečaju (jih zabode bodalo), če se zgodi kaj nepredvidenega, recimo cunami na Japonskem ali pa recesija. Če zaključimo z analogijo, odločitve o kapitalski strukturi privedejo do vprašanja, kako dolgo naj delničarji uporabljajo bodalo, da bi imeli svoje menedžerje pod nadzorom (Bernanke 1989, 3‒13). 16 povezana samo z enim podjetjem. Če se vodstvo podjetja sooči s tveganim projektom, ki pa sicer ima pozitivno NSV (neto sedanjo vrednost), se vodstvo lahko odloči, da ne bo sprejelo investicijske odločitve kljub temu, da je za delničarje tveganje še sprejemljivo. To je t.i. problem podinvestiranosti (Ehrhardt in Brigham 2011, 617). Večja kot je zadolženost podjetja, večja je verjetnost finančne stiske in s tem tudi verjetnost, da se bodo vodstva podjetij odrekla tveganim projektom, pa čeprav so po NSV ekonomsko upravičeni. OPTIMALNA KAPITALSKA STRUKTURA IN INVESTICIJSKE PRILOŽNOSTI Optimalno kapitalsko strukturo ne moremo razumeti kot neko golo razmerje med dolgom in kapitalom (debt equity ratio), ki omogoča podjetju, da lahko ima varen finančni vzvod. Je bolj naloga poudarjenega tveganja projektov, ki se izvajajo v podjetju. Avtorji (Lee, 2009, 708) zagovarjajo tezo o večji pomembnosti izbire projektov, ki sami povečujejo vrednost podjetja, čeprav je odločitev o optimalni strukturi kapitala definirana izven podjetja in čeprav poskuša finančni direktor (CFO) vzdrževati primeren ''finančni miks. Stečaj in finančna stiska sta običajno povezana z visokimi stroški in prav to lahko odvrne visoko zadolžena podjetja od tega, da bi sprejemala odločitve o novih tveganih naložbah. Če ima potencialna nova naložba, čeprav tvegana, pozitivno NSV, potem je visoka zadolženost podjetja dvakrat dražja (stroški so dvakrat večji) – pričakovani stroški finančne stiske in stečaja so visoki in podjetje izgubi potencialno vrednost s tem, da se ne odloči za potencialno donosno naložbo. Nasprotno pa, če ima podjetje zelo malo donosnih investicijskih priložnosti, potem visoka zadolženost podjetja odvrača njegovo vodstvo od sprejemanja odločitev o vlaganju denarja v slabe projekte. Za takšna podjetja lahko povečanje njihove zadolženosti dejansko poveča njihovo vrednost. Kot pri doslej naštetih teorijah o kapitalski strukturi je optimalna kapitalska struktura podjetja prav tako povezana z opredelitvijo investicijskih priložnosti. Podjetja, ki imajo veliko donosnih investicijskih priložnosti (predvsem razvojna in inovativna podjetja), bi morala ohranjati svojo sposobnost investiranja, vendar z manjšim zadolževanjem, kar je tudi konsistentno z vzdrževanjem neke stalne rezerve sposobnosti zadolževanja. Podjetja z malo donosnimi investicijskimi priložnostmi bi morala uporabljati velik obseg dolgov, ki implicirajo visoka obrestna plačila, da bi s tem lahko omejila svoja vodstva. Če so kapitalski trgi učinkoviti, bi morale cene vrednostnih papirjev odražati vse razpoložljive informacije. Tako niso vrednostni papirji niti podcenjeni niti precenjeni. Teorija o oknih priložnosti (Ehrhardt in Brigham 2011, 617) gradi na tezi, da vodstva podjetij temu ne verjamejo in namesto tega predpostavljajo, da so cene delnic in obrestne mere včasih ali prenizke ali previsoke glede na svoje resnične osnovne vrednosti. Ta teorija trdi, da vodstva podjetij izdajo nove delnice, ko verjamejo, da so cene na kapitalskem trgu nadpovprečno visoke, in se zadolžijo, ko verjamejo, da so obrestne mere nadpovprečno nizke. Z drugimi besedami, poskušajo časovno obvladati trg. Pripominjamo, da se ta teorija razlikuje od teorije signaliziranja, saj ne vsebuje asimetrične informiranosti: ta vodstva ne bazirajo svojih verovanj na t.i. ''insiderskih informacijah'', ampak samo na razliki v mnenju s tržnim konsenzom. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 17 3. GENEZA NASTANKA KAPITALSKE NEUSTREZNOSTI IN ORIS POSLEDIC KAPITALSKE NEUSTREZNOSTI ZA TEKOČE IN PRIHODNJE POSLOVANJE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV Ni težavno pojasniti, zakaj so naši gospodarski subjekti zašli v kapitalsko neustreznost. V času pred globalno finančno krizo je gospodarstvo vse do leta 2008 bilo v konjunkturi, v gospodarskem razcvetu. Tudi zahodna razvita gospodarstva so beležila razmeroma visoke gospodarske rasti (merjeno z rastjo GDP). Za razmeroma visoko rast lastni viri gospodarskih subjektov niso zadoščali. Tudi, če se ni izplačeval v obliki dividend njihovim lastnikom, je bilo čistega dobička kot zadržanega dobička skupaj z amortizacijo premalo za financiranje visoke rasti. Podjetja, ki so rasla ali organsko ali z akvizicijami, so se morala zadolževati. Denarja je bilo na finančnih trgih dovolj. Poslovne banke so same iskale priložnosti, kam, v katere projekte (produktivne naložbe) usmeriti kratkoročna kreditna sredstva. Poslovne banke so bile voljne kratkoročno kreditirati gospodarske subjekte, torej posojati denar tudi za financiranje obratnih sredstev. Gospodarskim subjektom so bili kratkoročni krediti dostopnejši, saj so bili cenejši kot dolgoročni (nižja obrestna mera), lažje jih je bilo dobiti in poslovne banke zanje razen bilance menic niso vedno zahtevale kvalitetnejših oblik zavarovanja. Poslovne banke so se kar močno kratkoročno zadolževale tudi v tujini. Pogosta so bila sklepanja bančnih sindikatov s tujimi bankami. Lahko bi zapisali, da je bil odnos poslovnih bank do gospodarskih subjektov dokaj liberalen in ne tako rigorozen, kot smo ga poznali v 80. in 90. letih (bančni konzervativizem in previdnost). V poslovnih bankah so bili kriteriji za odobravanje kreditov manj strogi, pragovi glede izpostavljenosti bank do gospodarskih subjektov (jamstveni kapital) pa dokaj visoki (maksimalno 25 %). Poslovne banke so v svoje pogodbe o kratkoročnem kreditiranju redko vgrajevale posebne količke (covenants), s katerimi bi zavezovale gospodarske subjekte k izpolnjevanju posameznih kazalnikov uspešnosti. Pomembno je bilo, da so gospodarski subjekti redno poravnavali obresti. V to obdobje pred finančno krizo moramo pri nas vključiti tudi močno angažiranje poslovnih bank pri menedžerskih odkupih. Poslovne banke so menedžerjem odobrile dolgoročne kredite, ki so jih menedžerji zavarovali s svojimi kupljenimi delnicami ali poslovnimi deleži gospodarskih subjektov. Gospodarski subjekti so bili v času gospodarskega razcveta zaradi optimističnih pričakovanj o prihodnjih gospodarskih gibanjih pripravljeni sprejemati večja tveganja. Iz finančne teorije pa vemo, da povečevanje zadolževanja oziroma vse večji finančni vzvod povečuje sistematično tveganje gospodarskega subjekta. Minsky (1992) trdi, da zadolževanje povzroča krhkost in nestabilnost finančnega sistema v makroekonomskem pogledu, kar ustvarja pogoje za nastanek finančne krize. Obstaja več definicij finančne krize. Ekonomisti akademiki so si enotni, da je mogoče identificirati zanjo značilne elemente: več kot 30-odstotna znižanja cen finančnih naložb; finančne naložbe postanejo nelikvidne; množični ''beg'' vlagateljev in umik njihovih naložb s finančnega trga (panika); simultana kriza na več različnih finančnih trgih hkrati. Pogosta značilnost finančne krize pa je tudi njen znaten vpliv na realno ekonomijo (Rus 2010, 15). Slednja se je znašla v krizi likvidnosti, ki je nastopila, ko podjetja niso imela dostopa do zadostnih denarnih sredstev, da bi lahko poravnala svoje obveznosti do upnikov. Zaradi krize likvidnosti so se številna podjetja znašla najprej v insolvenci, kateri je pogosto sledil stečaj. V normalnih razmerah si lahko finančno zdravo podjetje (to je tisto, katerega tržna vrednost sredstev daleč presega znesek dolgov do upnikov) izposodi denarna sredstva na kratkoročnem denarnem trgu, če jih nujno potrebuje. Tako kriza likvidnosti, v kateri se lahko kdaj znajdejo tudi ekonomsko zdrava podjetja, običajno ne sproži stečaja. Leto 2008 in prvo polovico leta 2009 v makroekonomskem pogledu zagotovo ne moremo šteti za normalno časovno obdobje. Pred letom 2007 se je mnogo podjetij precej zadolžilo. Ti 18 dolgovi so bili, kot že rečeno, v glavnem kratkoročni krediti. Ko se je pozno v letu 2007 v ZDA začela nepremičninska kriza in se kot požar razširila v finančni sektor, so mnoge finančne institucije prenehale odobravati kratkoročne kredite, da bi tako poskusile preprečiti svoj lastni stečaj. Posledično so podjetja v realnem sektorju zašla v hude likvidnostne težave. Še slabše, potrošnja se je začela zmanjševati in nenaklonjenost vlagateljev do tveganja se je stopnjevala. To je vodilo v zniževanje tržne vrednosti sredstev in sprožilo gospodarske in 6 legalne stečaje mnogih podjetij. Številni gospodarski subjekti so zašli v ekonomske težave, ker niso dobro upravljali svoje kapitalske strukture in ker so sprejemali neprimerne investicijske odločitve, povezane s kapitalsko strukturo. 4. REKAPITALIZACIJA KOT EDEN IZMED NAJUČINKOVITEJŠIH UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE KAPITALSKE STRUKTURE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV POVEČANJE PODJETJE OSNOVNEGA KAPITALA – IMPERATIV ZA RAZVOJNO Povečanje osnovnega kapitala, pa tudi kapitala nasploh, je imperativ za razvojno podjetje in pogosto tudi potreba v fazi restrukturiranja. Pravzaprav so podjetjem na voljo štirje viri financiranja, lastni kapital, izposojeni kapital, kvazi lastni kapital in tvegani kapital. Ti predstavljajo kapitalsko strukturo. Če je razmerje med njimi kolikor toliko uravnoteženo, lahko trdimo, da ima gospodarski subjekt ustrezno kapitalsko strukturo. Nasprotno govorimo o kapitalski neustreznosti. Hervé Hutin v svoji knjigi Toute la finance (2010, 866) zagovarja tezo, da naj bi bilo v bilanci stanja razmerje med viri financiranja naslednje: tretjina lastni (trajni) kapital, tretjina dolgoročne obveznosti, tretjina kratkoročne obveznosti. Tako razmerje zagovarjajo tudi poslovne banke in lastniki; slednji zasledujejo maksimiranje svojega lastniškega kapitala. Vodstvo podjetja ima v vidu naslednje možnosti: maksimiranje čistega računovodskega dobička in minimiziranje izplačila dividend, prevrednotenje bilance in povečanje kapitala. Medtem ko je maksimiranje čistega dobička posledica upravljavskih odločitev v preteklem obdobju, je minimiziranje izplačila dividend večinoma teoretična rešitev. Kljub skrbi za samofinanciranje so podjetja, ki kotirajo na borzi (izjema niso niti zaprte delniške družbe), domala primorana zadovoljiti svoje lastnike z izplačilom nagrade v obliki dividend. Podjetja ekonomsko prevrednotijo svojo bilančno aktivo, izkazano po čisti knjigovodski vrednosti. Zamenjava knjigovodske vrednosti z ekonomsko implicira povečanje vrednosti 6 Lehman Brothers in Washington Mutual sta razglasili stečaj v letu 2008 in se odlikujeta po tem, da sta bili dve največji firmi, ki sta propadli, in sicer s sredstvi v vrednosti $ 691 milijard, odnosno $ 328 milijard. V gospodarsko krizo so zašli mnogi veliki nefinančni gospodarski subjekti, recimo GM, Chrysler, idr. (Ehrhardt in Brigham 2010, 599). 19 premoženja podjetja. V pasivi se to odrazi na prevrednotovalnem popravku kapitala, skratka v načinu, kako lahko vodstvo podjetja poveča lastniški kapital. Pogosto se lastniški kapital podjetja zaradi ustvarjenih izgub v zadnjih letih zmanjša pod polovico osnovnega kapitala. V takem primeru se morajo lastniki odločiti, ali bodo podjetje likvidirali ali pa mu bodo zagotovili dodatni kapital najmanj v višini, da se bo lastniški kapital izenačil z osnovnim kapitalom. Ostaja še rekapitalizacija, ki je postopek povečanja osnovnega kapitala in s tem tudi lastniškega kapitala podjetja. Obstajajo štiri oblike povečanja kapitala: 1. 2. 3. 4. vnos svežega kapitala z izdajo novih delnic, povečanje kapitala s stvarnim vložkom, povečanje kapitala s konverzijo terjatev v kapital (debt equity swap), povečanje kapitala s preoblikovanjem kapitalskih rezerv. V tem prispevku se ukvarjamo s prvo obliko. Medtem ko druga in tretja oblika tudi povečujeta kapital, pa četrta oblika povečanja kapitala pravzaprav ne povečuje lastniškega kapitala podjetja. Gre zgolj za modifikacijo dela njegovih sestavin, tj. transformacijo kapitalskih rezerv v kapital, kar omogoča obstoječim delničarjem pridobiti nove delnice gratis. To preoblikovanje rezerv v kapital lahko v realnosti zavzame drugo obliko: povečanje nominalne vrednosti delnic podjetja. Pri tem delničarji ne dobijo delnic zastonj. Statut podjetja pogosto predvidi, da lahko podjetje vsako leto razdeli t.i. statutarne dividende v višini nekega odstotka od osnovnega kapitala, odvisno od ustvarjenega čistega dobička. Vrnimo se k prvi obliki povečanja osnovnega kapitala, ki pomeni njegovo redno povečanje in o tem se odloča z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega kapitala, razen če s 7 statutom ni določena drugačna kapitalska večina. Povečanje osnovnega kapitala je mogoče samo z izdajo novih delnic. Dotedanji delničarji imajo prednostno pravico do njihovega 8 vpisa, in sicer v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu (Odar, 2010, 334). Omenimo še t.i. sekundarno oziroma javno prodajo obstoječih delnic (secondary offering) ali na kratko SO. To je izdaja novih delnic družbe v javni prodaji, ki je že opravila IPO (prvo ali začetno prodajo delnic v javni prodaji). Tovrstno prodajo običajno izvedejo družbe, ki se želijo refinancirati ali pridobiti kapital za rast, še posebej razvojno usmerjena podjetja. Denar, 9 zbran s SO, pride v družbo prek investicijske banke, ki izpelje ta postopek (underwriter). Investicijski banki je odmerjen del ali presežni del (overallotment), ki ga lahko izbere, če obstaja realna možnost, da lahko zasluži na razliki med allotment ceno in prodajno ceno teh vrednostnih papirjev. 7 Pri kosovnih delnicah se mora število delnic povečati v istem razmerju kot osnovni kapital. Prednostna nakupna pravica se izračuna po naslednjem obrazcu: B = (K a – Kn)/((a/n + 1), pri čemer simboli pomenijo: B = nakupna pravica, Ka – borzni tečaj delnice, Kn – tečaj novih delnic, a – število obstoječih delnic, n – število novih delnic. Več o tem v Olfert in Reichel (2009, 243‒245). 9 Underwrite pomeni obvezati se za nakup vseh delnic kake družbe, ki še niso bilo kupljene od javnosti. Underwriter je zavarovalec, finančna institucija, običajno izdajateljska hiša ali poslovna banka, ki jamči za nakup dela neprodanih delnic pri izdaji delnic v javni prodaji. Underwriterji običajno opravljajo svoj posel proti plačilu provizije (ponavadi 2 %), odvisno tudi od števila neprodanih delnic, potem ko je bil v prospektu minimalni vpisani znesek predviden za javno prodajo (Wikipedia). 8 20 SO je prodaja vrednostnih papirjev, v kateri eden ali več glavnih delničarjev v družbi proda/jo vse ali del svojih delnic. Dobički iz te prodaje pripadejo delničarjem, ki prodajo svoje delnice. SO je način, kako lahko družba poveča obstoječi kapital in razširi tržno kapitalizacijo (vrednost družbe) z izdajo večjega števila delnic. SO, v katerem so izdane (razpisane) in prodane nove delnice, oslabijo lastniško pozicijo delničarjev, ki imajo delnice, pridobljene s prvo emisijo (skozi IPO). Takšna prodaja (SO) je značilna za primere, ko se ustanovitelji družbe odločijo, da bi radi zmanjšali svojo pozicijo v družbi. Tovrstna prodaja je običajna v letih, ki sledijo IPO, po zaključku t.i. lock-up (določenega zaprtega) obdobja. Lastniki (delničarji) zaprtih delniških družb prodajo delnice, da ''zrahljajo'' svojo pozicijo – ponavadi postopoma, tako da cene delnic družbe ne padejo strmo kot posledica velikega obsega prodaje. Tovrstna prodaja ne poveča števila delnic na trgu in se običajno izvede za družbe, s katerimi se je dotlej redko trgovalo. Tovrstna prodaja delnic ne poslabša lastnikovih pozicij in ne izda se nobenih novih delnic. Pri tej vrsti prodaje ni nobene nove izdaje (underwriting). STRATEŠKI IN PORTFELJSKI OBNAŠANJA PO FINANČNI KRIZI INVESTITORJI IN NJIHOV VZOREC Še močno pod vtisom bolečih izkušenj v letih 2008 in 2009 institucionalni investitorji vneto iščejo poti, kako bi oblikovali svoje portfelje, da bi bili odpornejši (rezistentni) pred potencialnimi tržnimi stresi. Mnogi iščejo alternative, ki naj bi pomagale zaščititi njihov portfelj v nemirnih razmerah. Tradicionalni modeli alokacije sredstev doslej niso upoštevali dejanskih tveganj v portfeljih. Ta tveganja vključujejo likvidnostne šoke, korelacije, ki se spreminjajo v času, in negotove denarne tokove. Investitorji so se začeli spraševati o veljavnosti tradicionalnih modelov alokacije sredstev (Morgan Stanley report). Vprašalniki za potrebe skrbnih pregledov vse bolj odražajo nove prioritete investitorjev. Pregled institucij in finančnih svetovalcev, spletno izveden v letu 2008, je razkril percepcijo in uporabo alternativnih naložb. Udeleženci so v tem pregledu (sponzoriranem s strani Morningstar and Barron's) identificirali pet osnovnih kriterijev alokacije sredstev za alternativne naložbe. Izvedbene značilnosti (performance traits): 1. 2. Usmeritev k absolutni donosnosti (absolute return orientation) Diversifikacija Kvalitativne značilnosti (qualitative traits): 1. 2. 3. Likvidnost Transparentnost Predpisi – urejevanje (regulation) Ta seznam je dokaj eleganten zaradi svoje preprostosti. Investitorjem, ki se vračajo k svoji strategiji alokacije sredstev, ponuja jasnost. Pomeni robustni okvir, ki naj bi v praksi ''ukrotil'' mnoge probleme, ki so se pojavili v zadnjih dveh letih in ki se vrstijo od tveganja nasprotne strani, pomanjkanja preglednosti, pretirane zadolženosti, prevelike izpostavljenosti do equity Beta in prevar, kar je bil, na primer, Bernard Madoff škandal. 21 Skrbni pregled (due diligence) uporablja nove kriterije ob upoštevanju osrednjega vprašanja: Katera alternativna naložba zagotavlja investitorju najzanesljivejšo diversifikacijo? 1. 2. 3. 4. Usmeritev k absolutni donosnosti a) Ali je strategija dvosmerna (dolgoročno in kratkoročno) ali pa stavi zgolj v eni smeri in se izvaja zgolj pod tržnimi pogoji gotovosti? b) Kako se izvaja strategija v stresnih obdobjih, v tržnih razmerah ''bika'' in tržnih razmerah ''medveda''? Diversifikacija a) Ali je strategija v korelaciji z dominantnimi kategorijami, kot je kapital, ali pa z drugimi alternativami? b) Ali obstaja več izvorov (diversificirano) ali zgolj nekaj izvorov donosa (koncentrirano)? Likvidnost a) Ali so instrumenti sami likvidni ali pa se z njimi redko trguje? b) Ali je časovna izvršitev naložbe razmeroma hitra (tj. likvidna) ali dolgotrajnejša (tj. nelikvidna)? c) Ali menedžerski pogoji vključujejo vezane vloge (lock-ups) ali zapornice (gates)? Preglednost a) Ali je na voljo struktura bilance (account structure)? b) Ali obstaja varstvo sredstev s tretje strani? c) Ali se tržni instrumenti preprosto vrednotijo (od trga do trga), pri čemer naj bi se eliminiralo vrednotenje negotovosti? d) Ali je strategija prosta glede na potrebe po izposojanju sredstev ali pa se zahteva določen vzvod, če naj strategija uspe? Če je temu tako, koliko izposojenih sredstev je potrebnih in ali je to pregledno? 5. Urejanje a) b) Ali menedžer spoštuje predpise in ali se ga usmerja (regulated)? Ali so instrumenti, s katerimi trguje menedžer, predpisani (regulated)? Ko vrednotijo alternativne naložbe, investitorji uporabljajo investicijske kriterije, eni enostavne, kot NSV, drugi pa tudi EVA, CVA in MVA. Kazalniki, ki jih podjetja danes uporabljajo, da bi sledila svoji donosnosti in ustvarjanju vrednosti, niso konsistentni z mehanizmom kapitalskih trgov in s tem, kar trg šteje kot ključno za določanje vrednosti. Zato morajo graditi na upravljanju, ki temelji na vrednosti – value based management (Bukvič 2010, 1). Nobenega dvoma ni, ali strategija zagotavlja stalno alokacijo v okviru dobro diversificiranega institucionalnega portfelja. Primerna velikost alokacije se bo razlikovala od investitorja do investitorja, toda kot investitorji ponovno prisegajo na diversifikacijo, se pri tem navaja več kot 25 % sredstev. Presenetljivo pa so v zadnjih letih investitorji alocirali svoja sredstva v manj diversificirane naložbe, še posebej v t.i. dolgoročne/kratkoročne equity in event-driven strategije. Te so v močni korelaciji s kapitalskim trgom. Za leto 2008 velja, da sta equity hedge in event driven skupaj obsegala polovico vseh sredstev hedge skladov (po podatkih iz HFR in BaclayHedge). Prevlada manj diversificiranih strategij v portfeljih je vodila k nepričakovani korelaciji in velikim izgubam v letu 2008. Strategije, ki so v korelaciji s kapitalom (equity), niso bile vedno dominantne v alternativnih portfeljih. Zgodovinsko gledano so investitorji svoja sredstva alocirali bolj v makro in upravljane futures z več kot 52 % sredstev v teh dveh strategijah v letu 1990. Ta delež se je z leti znižal. Z zdajšnjim spreminjanjem prioritet investitorjev bi se morala alokacija sredstev usmeriti v makro in upravljane futures. To pa naj bi pomenilo vrnitev k prejšnjemu (zgodnjemu) vzorcu. 22 REKAPITALIZACIJA DELNIŠKE DRUŽBE X – HIPOTETIČNI PRIMER Strateške opcije delniške družbe X Oglejmo si na kratko, kakšne strateške opcije lahko ima večja korporacija (delniška družba X), ki je razvojno usmerjeno podjetje, in kakšne so prednosti in slabosti za vsako izmed njih. V tabeli 1 podajamo pregled prednosti in slabosti za različne strateške opcije za delniško družbo X. Tabela 1: Pregled strateških opcij za korporacijo – delniško družbo X (on going concern) v vidu njihovih prednosti in slabosti Strateška opcija IPO Prodaja večinskega deleža Prodaja manjšinskega deleža Organska rast Prednosti IPO omogoči delničarjem, da ustvarijo donos s svojo naložbo v predmetno družbo IPO zagotovi kapital, iz katerega se bo financirala prihodnja rast družbe, če bo primarna emisija povezana tudi s sekundarno prodajo družba ohrani svojo poslovno neodvisnost mogoča je uporaba kapitala za nove akvizicije in likvidnost ter za ustvarjanje novih delovnih mest potencialni interes številnih strateških igralcev in zasebnih kapitalskih skladov možnost ustvariti strateško partnerstvo s strateškim investitorjem lahko terja potrebno ekspertizo o trenutni finančni negotovosti zasebna vloga manjšinskega kapitala za portfolio investitorja bi lahko pomagala družbi na poti h kasnejšemu IPO se izogne izdatkom, povezanim z drugimi opcijami se izogne izgubi nadzora terja čas za osredotočenost na vodenje poslovanja in finalizacijo investicijskih programov možnost ustvariti večjo vrednost Slabosti družbo lahko obravnavajo kot družbo v finančni stiski z nasprotnim učinkom na vrednost zahteve za IPO so strožje kot za klasično prodajo struktura javne družbe postavlja večje zahteve in potencialne obveznosti vodstvu uspeh IPO je odvisen od zunanjih dejavnikov, ki niso pod nadzorom vodstva, kot na primer tržni pogoji in apetiti investitorjev prekinjen proces prodaje v preteklosti lahko ima negativen učinek na interes investitorjev in vrednost omejena sposobnost finančnih investitorjev glede izpolnjevanja zahtevanih donosov zaradi visokih finančnih vzvodov finančni viri, ustvarjeni s poslovanjem, ne zadostujejo za pokrivanje tekočih finančnih obveznosti Vir: Povzeto iz ponudb finančnih svetovalcev za finančno restrukturiranje delniških družb, 2011. Predpostavimo, da želi ta korporacija v prihodnje izpeljati proces rekapitalizacije. V tem procesu je eno izmed ključnih vprašanj vrednost podjetja (enterprise value) oziroma po kakšni ceni naj bi se prodale delnice iz nove emisije. Potencialni finančni investitorji bodo pripravljeni kupiti delnice po čim nižji ceni, vsekakor po nižji, kot je knjigovodska vrednost delnice. Nasprotno pa bodo obstoječi delničarji, ki, recimo, niso zainteresirani za nakup novih delnic, z namenom, da se ne bi preveč razvrednotil (dilute) njihov kapital, težili k čim višji prodajni ceni delnic iz nove emisije. Odločujočo vlogo bo pri tem imelo vrednotenje podjetja. Ni namreč vseeno, na kakšno vrednost podjetja bodo finančni investitorji (novi delničarji) vložili svoj kapital in koliko naj ga vložijo, da bodo dobili kontrolni delež. 23 Izračun indikativne vrednosti za delniško družbo X Poskusimo za delniško družbo X – kot rečeno že v naslovu tega poglavja družba predstavlja hipotetični primer – izračunati njeno indikativno vrednost. Pri tem se opremo na naslednje podatke v letu t: Za delniško družbo X v mio €: Čisti prihodki od prodaje = 900 EBITDA = 160, EBIT = 100. Primerljiva podjetja: Razpon multiplikatorjev: EV/EBIT = 8,6x – 9,1x, EV/EBITDA = 5,7x – 6,2x. Upoštevajoč EV: EV/EBIT = 860 ‒ 910, EV/EBITDA = 912 ‒ 992. 10 Na podlagi zgornjih finančnih podatkov o delniški družbi X in razpona multiplikatorjev za primerljiva podjetja ter ob upoštevanju podatka o neto finančnem dolgu delniške družbe X lahko izračunamo njeno indikativno vrednost. Tabela 2: Izračun indikativne vrednosti delniške družbe X Indikativna vrednost Indikativna vrednost družbe Upoštevajoč razpon EV/EBITDA Neto dolg Vrednost kapitala (equity value) Nizka 944 5,9x 800 144 Visoka 1.040 6,5x 800 240 Na podlagi izračunov iz zgornje tabele ugotovimo, da se bo vrednost kapitala, na katero se bo vplačalo nov kapital (rekapitalizacija), verjetno določila na podlagi pogajanj v razponu med € 144 mio in € 240 mio. Iz tega izračuna je razvidna izjemna pomembnost določitve vrednosti družbe (enterprise value) oziroma vrednosti njenega kapitala. Če naj bi finančni investitor (novi delničar) z vplačilom svojega kapitala pridobil kontrolni delež v delniški družbi X (vsaj 51 %), bi moral na, recimo, € 144 mio vplačati € 150 mio, in na € 240 mio € 250 mio. Ker bo vplačan kapital presegel 25-odstotni delež, bo finančni investitor moral najaviti prevzem. To pomeni, da bo ponudil preostalim lastnikom v delniški družbi X pravico odprodaje njihovih delnic po ceni, po kateri sam kupuje delnice iz nove emisije. Kot rečeno, če obstoječi delničarji ne bodo sodelovali pri nakupu delnic iz nove emisije, se bo vrednost njihovega deleža relativno zmanjšala, hkrati pa tudi razvrednotila vrednost njihovih delnic (dilution). Običajno ni praksa, pa tudi v vidu ekonomske logike ni, da bi obstoječi delničarji v času, ko naj bi se v delniški družbi izpeljal postopek rekapitalizacije, prodajali svoje delnice. Zanje bi namreč iztržili bistveno manj, kot pa, če bi počakali nekaj let, ko bo finančni investitor želel izstopiti iz delniške družbe. Ta izstop (exit) bo po vsej verjetnosti v obliki IPO, torej uvrstitev delnic na borzo. Takrat bo finančni investitor zahteval svoj kumulativni donos (20–30 % na leto), torej v obliki izplačila kapitalskega dobička. To pa bo prilika za obstoječe delničarje, da tudi oni prodajo svoje delnice po ceni, ki bo verjetno višja, kot je danes knjigovodska vrednost njihovih delnic. 10 Multiplikator je razmerje med vrednostjo podjetja (enterprise value) in EBITDA in se razlikuje od panoge do panoge. Recimo, v farmaciji in energetiki so multiplikatorji višji kot v avtomobilski industriji. 24 Obstaja pa tudi možnost, da obstoječi delničarji na skupščini ne izglasujejo sklepa o rekapitalizaciji delniške družbe. V tem primeru naj bi oni povečali kapital delniške družbe X. Če pa tudi sami ne bi bili pripravljeni kupiti delnic iz nove emisije, bi to za delniško družbo X pomenilo varianto A, torej kontrakcijo in umik s tržišča. Sestavni del postopka rekapitalizacije je običajno tudi finančno prestrukturiranje obstoječih finančnih obveznosti. Poslovne banke bi po vsej verjetnosti pristale na reprogramiranje obstoječih kratkoročnih in dolgoročnih kreditov, ki jih je v preteklosti pri njih najela delniška družba X, če bi uspela transakcija rekapitalizacije. Z vnosom svežega kapitala naj bi se, kot že rečeno, delno poplačale finančne obveznosti, delno pa bi se ga namenilo za financiranje nadaljnje rasti delniške družbe X. Pri tem je pomembno poudariti, da bi finančni investitor vložil dodatni kapital v delniško družbo X, če bi le-ta predhodno finančno konsolidirala svoj dolg. Finančni investitor namreč ne bi bil ravno navdušen nad odločitvijo, da bi se večino njegovega vplačanega kapitala takoj namenilo in porabilo za poplačilo finančnih dolgov. Nasprotno, finančni investitor bi bil v pogajanjih pripravljen plačati za delnico iz nove emisije višjo ceno le, če bi s finančnimi upniki (bankami) uspel podaljšati ročnost vračila najetih kreditov delniške družbe X. PREMIJA IN PRAVICA VPISA IN PRAVICA DODELITVE Oglejmo si v nadaljevanju še hipotetični izračun premije in pravice vpisa in pravice dodelitve. Premija Osnovni kapital podjetja je enak zmnožku števila izdanih delnic in nominalne vrednosti delnice. Ko povečuje svoj kapital, podjetju ni treba vrednotiti novih delnic po nominalni vrednosti. Ceno novo izdanih delnic lahko določi, na primer, na ravni likvidacijske vrednosti, ki odgovarja tisti, ki bi jo delničarji prejeli pri prodaji celotne aktive podjetja po poplačanju vseh dolgov. Ko je cena delnice določena, je znano tudi razmerje med lastniškim kapitalom podjetja in številom že izdanih delnic. Predpostavimo, da v podjetju pride do rekapitalizacije z vnosom svežega kapitala, in sicer € 1.000 za delnico. Lastniški kapital podjetja sestoji iz dveh delnic, po € 100 nominalne vrednosti za vsako, in € 300 kapitalskih rezerv. Vrednost premoženja podjetja znaša € 500. Povsem legitimno je, če podjetje vrednoti delnico po: 500/2 delnici = € 250. To je namreč knjigovodska vrednost delnice. Brž ko se predvideno povečanje kapitala prevede na novo izdajo € 1.000/€ 250 = 4 nove delnice, se tako ustvari: povečanje kapitala podjetja za 4 x € 100 = € 400, torej povečanje z € 200 na € 600; premija izdaje (share premium) v višini € 600, kar odgovarja razliki med: prvim delom, t.j. globalnim zneskom povečanja kapitala, ki se poknjiži na TRR podjetja, in drugim delom, povečanjem vrednosti osnovnega kapitala podjetja. Pravica vpisa in pravica dodelitve Vsaki delničar ima možnost, da lahko sodeluje pri povečanju osnovnega kapitala podjetja. Če ne sodeluje, se bo njegov: vpliv (z vidika moči) na podjetje zmanjšal, 25 alikvotni del v dobičku podjetja prav tako zmanjšal, upoštevaje povečanje števila delnic, ki sestavljajo kapital. Če delničar ne sodeluje, tudi ne prejme ustreznega finančnega nadomestila. Če pa želi sodelovati, ima prednostno pravico pridobiti določeno število delnic pro rata glede na njegov dosedanji kapitalski delež, saj bi sicer bil na koncu tega postopka neprostovoljno oslabljen (diluted). Hutin (2010, 871) nas napotuje k naslednjemu izračunu vrednosti prednostne pravice vpisa (droit de souscription). Če upoštevamo, da spodaj podani simboli pomenijo: C – tečaj delnice pred povečanjem kapitala, E – cena na novo izdanih delnic, n – število na novo izdanih delnic pri povečanju kapitala, N – število obstoječih delnic pred povečanjem kapitala, lahko izračunamo vrednost prednostne pravice vpisa (subscription right) za obstoječe delničarje pri nakupu novih delnic po naslednjem obrazcu: DS = C – (NC + nE) / (N + n) oziroma DS = n / (N + n) x (C – E). Da bi ugotovili, ali izračun odgovarja zastonjski razdelitvi delnic E = 0, dobi prednostna pravica status pravice dodelitve (droit d'attribution), kar označimo z DA. Od tod sledi, da je pravica dodelitve enaka: DA = nC / (N + n). Oglejmo si izračun na hipotetičnem primeru. Podjetje z 2.500 izdanimi delnicami, ki kotirajo na borzi, se odloči razdeliti gratis 1.500 delnic s preoblikovanjem rezerv v osnovni kapital. Delničar, ki trenutno poseduje 50 delnic, želi obdržati 210 delnic. Koliko bo za to moral plačati? Izračunajmo najprej paritetni tečaj, ki ga definiramo z naslednjim razmerjem: N / n = 2.500 / 1.500 = 5 / 3. Pet obstoječih delnic omogoča pridobiti tri nove delnice. Lastnik 50 delnic dobi zastonj 30 delnic (50/5) x 3. Primanjkuje mu jih še 180. V ta namen mora ponuditi pet pravic dodelitve, DA, če želi zastonj pridobiti tri delnice. Mora si torej priskrbeti 300 delnic (180 x 5/3). Vrednost pravice dodelitve v tem primeru znaša: DA = nC / (N +n) = 1.500 x 200 / (1.500 + 2.500) = € 75. Celoten strošek sodelovanja pri povečanju kapitala je: € 75 x 300 = € 22.500. Proučimo drugi primer. Podjetje, ki kotira na borzi, se odloči povečati svoj kapital hkrati z izdajo: 125.000 zastonjskih delnic in z izdajo 250.000 delnic po € 140 za delnico. V času, ko podjetje sprejme to odločitev, znaša tečaj delnice € 160. Osnovni kapital tvori 1.250.000 delnic. Določimo vrednost predkupne pravice in pravice dodelitve. 26 Po podvojitvi kapitala je vrednost delnice podvržena dvojni oslabitvi (dilution): (1.250.000 x 160) + (125.000 x 0) + (250.000 x 140) / (1.250.000 + 125.000 + 250.000) = € 144,62. Pariteta vpisa je: 1.250.000 / 250.000 = 5 / 1. Pet obstoječih delnic daje predkupno pravico eni na novo izdani delnici, kar vrednostno pomeni: 5 DS + 140 = € 144,62. Od tod sledi: DS = 144,62 – 140) / 5 = € 0,92. Pariteta za pravico dodelitve je: 1.250.000 / 125 000 = 10 / 1. Deset obstoječih delnic daje pravico gratis dodelitve eni novi delnici, kar privede do dvojne oslabitve, tj. € 144,62. 10 DA + 0 = € 144,62 in od tod DA = € 14,46. Zapomnimo si, da je DS + DA = € 0,92 + € 14,46 = € 15,38. Ta znesek odgovarja znižanju vrednosti delnice zaradi vpliva dvojne oslabitve ali dejansko: € 160 – € 144,62 = € 15,38. 5. SKLEP Kapitalska struktura je kombinacija dolžniških virov in kapitala. Dolžniški viri se v času nenehno spreminjajo, vendar naj bi blagovni producenti poskušali vzdrževati razmerje med kapitalom in izposojenimi viri na t.i. ciljni kapitalski strukturi. Vodstvo blagovnih producentov bi moralo sprejemati take odločitve o kapitalski strukturi, da bi maksimirale notranjo vrednost podjetja. Na kapitalsko strukturo vplivajo številni dejavniki. V ta namen so se razvile številne teorije, ki so bile tudi empirično testirane. Očeta moderne teorije o kapitalski strukturi sta F. Modigliani in M. Miller. Ko so začeli diferencirano obravnavati obresti kot postavko, ki zmanjšuje davčno osnovo, so začeli gospodarski subjekti v svoji kapitalski strukturi povečevati dolžniške vire. Teoretično je bilo dokazano, da je sedanja vrednost davčnega ščita enaka podjetniški davčni stopnji, pomnoženi z višino dolga. Med številnimi teorijami o kapitalski strukturi velja v kontekstu tega prispevka posebej izpostaviti t.i. menjalno teorijo vzvoda (trade-off theory of leverage), ki se opira na tezo, da se ustvarjeni dobički pri finančnem dolgu kompenzirajo z višjimi obrestnimi merami in stroški stečaja. Po tej teoriji je vrednost zadolženega podjetja enaka vrednosti nezadolženega podjetja in vrednosti stranskih učinkov, ki vključujejo davčni ščit in pričakovane stroške zaradi finančne stiske. Optimalna kapitalska struktura, o kateri se odloča izven gospodarskega subjekta, naj bi bila bolj vloga tveganja novih projektov, ki jih uvajajo v podjetjih in ki naj bi povečevali njihovo vrednost. Tveganje in donosnost kapitala kot nagrada za tveganje sta namreč močno odvisna od kapitalske strukture. Tako torej uči teorija. V praksi pa se vselej dogajajo odmiki od ciljne kapitalske strukture. Lahko bi trdili, da je ekonomski liberalizem pred zadnjo finančno krizo povzročil, da so se tudi nefinančni 27 gospodarski subjekti zadolževali preko vseh meja in se s tem krepko oddaljili od optimalne kapitalske strukture. Pretirana zadolženost jih je v času finančne krize, ki ji je sledila še recesija, privedla v izjemno težaven ekonomsko-finančni položaj. Zaradi recesije so se zmanjšali prihodki, proizvajalna sredstva so ostala neizkoriščena (nizek ROA), stalni stroški na enoto izdelka/storitve so se močno povečali in prodajna cena jih ni uspela več pokriti. Mnogi gospodarski subjekti so se znašli v hudih likvidnostnih težavah in niso bili v stanju finančnim upnikom poravnavati obresti, kaj šele odplačevati glavnice. Učinkovanje obeh vzvodov, poslovnega in finančnega, se je obrnilo v nasprotno smer. 11 Delež kapitala v pasivi bilance stanja podjetij se je močno znižal , v nekaterih primerih celo pod 10 %, pri nas najbolj v gradbenih podjetjih. Zaradi neugodnega razmerja med izposojenimi in lastnimi viri so podjetja postala kapitalsko neustrezna in ta neustreznost se je zahrbtno zakoreninila v njihovih bilancah. Postala je njihova rakava rana. Zakaj? Preprosto zato, ker je njihova rehabilitacija dolgotrajna (večanje kapitala z zadržanim dobičkom ob hkratnem prestrukturiranju finančnih dolgov), v številnih primerih pa tudi neuspešna (insolvenca in stečaj). Najučinkovitejše takojšnje zdravilo je rekapitalizacija, ki je postopek povečanja osnovnega kapitala in s tem tudi lastniškega kapitala podjetja. Pomeni vnos svežega kapitala z izdajo novih delnic. Tudi čisti in v podjetju zadržani dobiček seveda povečuje kapital, vendar je običajno preskromen, da bi lahko na kratki rok izboljšal kapitalsko strukturo. V postopku rekapitalizacije lahko sodelujejo obstoječi lastniki (delničarji) ali pa novi oziroma oboji. V postopku rekapitalizacije je treba odgovoriti na nekatera bistvena vprašanja: določitev indikativne vrednosti podjetja oziroma cene delnice, določitev premije in pravic vpisa in dodelitve. Kdo so poleg obstoječih delničarjev novi potencialni investitorji? Ti so lahko finančni: zasebni kapitalski skladi, mednarodne finančne institucije, … in strateški: blagovni producenti kot kupci izdelkov/storitev ali pa konkurenti. Po finančni krizi institucionalni investitorji še vedno težijo za oblikovanjem takih portfeljev, ki bi bili odporni pred tržnimi šoki, in se želijo posloviti od tradicionalnih modelov alokacije sredstev, ki niso upoštevali dejanskih tveganj. Zato stopajo v ospredje nove prioritete investitorjev, t.i. izvedbene in kvalitativne značilnosti, med njimi recimo tudi diverzifikacija, transparentnost in likvidnost. Če naj se blagovni producenti kot današnji hudi bolniki z neustrezno kapitalsko strukturo rešijo te rakaste tvorbe, morajo takoj biti podvrženi močni kemoterapiji, kar pomeni dobiti močno finančno injekcijo v obliki rekapitalizacije. Ta bo lahko zanje panacea. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 11 Mediana odstotka dolga glede na vsa sredstva je bila sredi 90. let po nekaterih državah naslednja: Nemčija (11 %), Francija (18 %), Italija (21 %), ZDA (25 %). (Rajan, Zingales 1995). 28 Literatura in viri: BERNANKE, Ben (1989). Is There Too Much Corporate Debt? Federal Reserve Bank of Philadelphia Business Review. September/October, pp. 3‒13. BUKVIČ, Vladimir (2009). Upravljanje na osnovi vrednosti s praktičnim primerom. V: 1. mednarodna znanstvena konferenca: Znanje in poslovni izzivi globalizacije. Celje. 12.–13. november 2009. Zbornik povzetkov referatov, str.: 52. FKPV Celje. Dokumentacija iz arhiva FRS v delniški družbi X. 2010. EHRHARDT, Michael C. in BRIGHAM, Eugene F (2011). Financial Management. Theory and Practice. Mason: OH. South-Western Cengage Learning. ISBN: 978-1-4390-7810-5. HUTIN, Hervé (2010). Toute la Finance. Paris: Eyrolles Editions d'Organisation. 4e édition. ISBN: 9782-212-54519-7. KILIG, Levent (2006). Compta Finance. Comprendre, construire et faire parler les comptes. Paris: Eyrolles Editions d'Organisation. ISBN: 2-7081-3623-2. LEE, C. Alice, LEE, C. John, LEE, F. Cheng (2009). Financial Analysis, Planning & Forecasting. Theory and Application. Second Edition. London: World Scientific. ISBN-13 978-981-270-608-9. MINSKY, Hyman P. (1992). The Financial Instability Hypothesis. V: Social Science Research Network.[Online]. Pridobljeno (23. oktobra 2011) s spletnega naslova: http://papers.sssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=161024. MODIGLIANI, Franco in MILLER, Merton H. (1958). The Cost of Capital, Corporation Finance, and the Theory of Investment. American Economic Review, pp. 261‒297. MODIGLIANI, Franco in MILLER, Merton H. (1963). Corporate Income Taxes and the Cost of Capital: A Correction. American Economic Review, pp. 433‒443. ODAR, Marjan (2010). Razred 9 – Kapital, dolgoročne obveznosti (dolgovi) in dolgoročne rezervacije. IKS Revija za računovodstvo in finance. Letnik XXXVII. 7‒8. Ljubljana. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. OLFERT, Klaus in REICHEL, Christopher (2008). Finanzierung. Kompendium der praktischen Betriebswirtschaft. 14., verbesserte und aktualisierte Auflage. Kiehl. Friedrich Kiehl Verlag GmbH. ISBN 978 3 470 53494 7 RUS, Mirjam (2010). Finančni vzvod – glavni razlog za nastanek globalne gospodarske krize 2008. Diplomsko delo. Ljubljana: GEA College Visoka šola za podjetništvo. ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS. Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «. ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA PODROČJU REVIDIRANJA revizije računovodskih izkazov revizije poslovanja (performance audit) ovrednotenje sistemov notranjih kontrol uvajanje notranje revizije izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije 29 revizije v primerih prisilne poravnave preiskovanje računovodskih izkazov revizije projektov Phare opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU dr. Bojan Tičar 1 FINANČNE POSLEDICE STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA ZAVODA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO Povzetek Avtor v članku predstavi pravne okvire za preoblikovanje zavoda in javnega zavoda v družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) ter finančne posledice takšnega preoblikovanja. Na začetku pojasni statusni zakonski okvir. Nadaljuje z de lege lata analizo pravil po korporacijski zakonodaji, analizira postopek preoblikovanja in nato tudi finančne posledice le-tega. Analizo izdela tako za zavode kot za javne zavode. Postopek preoblikovanja javnega zavoda v d.o.o. je še zahtevnejši od preoblikovanja običajnega zavoda, saj se poleg smiselne uporabe postopkov korporacijskega preoblikovanja d.d. v d.o.o. smiselno uporabljajo tudi specialne določbe javnofinančne zakonodaje in posebna pravila zakonodaje o javno-zasebnem partnerstvu za preoblikovanje javnih podjetij v d.o.o. Avtor v članku prikaže finančne posledice preoblikovanja zavoda, ki so lahko zanimive za ustanovitelje zavoda, in druge pravne posledice za preostale deležnike (kot so menedžment zavoda in zaposleni). Prispevek zaključi s pregledom razlogov in posledic preoblikovanja javnega zavoda v d.o.o. za ustanovitelje ter s pregledom pravnih posledic preoblikovanja javnega zavoda v d.o.o. za sedanje zaposlene. Ključne besede: javni zavod, javni sektor, javno zasebno partnerstvo, družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, pravo javnih zavodov. Summary In the present article author defines and analyses legal procedures of transformation of the public institutes in the private corporations. In the beginning of the article author presents Slovenian legal framework. In the next part of the article author describes a new legal procedures. According to a legal regulation of Public Finance, Private Public Partnerships and Corporate Law procedures of transformation of the joint stock company into Limited Liability 1 Bojan Tičar je univerzitetni diplomirani pravnik, doktor pravnih znanosti, habilitirani izredni profesor za področje prava javnega sektorja, univerzitetni učitelj na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in Fakulteti za management Primorske univerze, prodekan za gospodarske zadeve in razvoj Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in senator Univerze v Mariboru, član IBA (International Bar Assosiation), član strokovnega v sveta CIRIEC (Centre International de Recherches et d'Information sur l'Economie Publique, Sociale et Coopérativ) in višji znanstveni sodelavec Znanstveno Raziskovalnega Središča Univerze na Primorskem. 30 Company are similarly used also for transformed of the public institute in the private corporation. Author concludes the article with some open questions about these procedures in the Slovenian legal system and a new consequences for the stock holders and the employees in the transformed public institutions. Key words: Public Institution, Limited Liability Company, Joint Stock Company, Law of Public Institutions. 1. UVOD Preoblikovanje zavoda v podjetje je predvidel že več kot 20 let stari Zakon o zavodih (v nadaljevanju ZZ) iz leta 1991. Ta zakon, ki je še vedno v veljavi, v 51. členu dopušča, da lahko ustanovitelj zavoda odloči, da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje. Vendar je ta norma sama po sebi neuporabna, brez uporabe specialnih pravil drugih zakonov, ki jih navajamo v tem prispevku. Ureditev preoblikovanja zavoda v podjetje pa je drugačna za zavode, ki niso javni, od pravil, ki podrobneje veljajo za javne zavode. Zavodi se lahko preoblikujejo v družbe na podlagi korporacijske zakonodaje že ves čas, javni zavodi pa šele v zadnjih letih. Tako je na primer zakonodaja o javnih financah od konca devetdesetih preoblikovanje javnih zavodov formalno preprečevala. Preoblikovanje javnega zavoda je bilo mogoče samo pod pogojem, daje posebni zakon, ki je urejal izvajanje javne službe na določenem področju, to dovoljeval. Ker pa takšnih posebnih zakonov po letu 2002 ni bilo, so bili ti postopki zamrznjeni. S sprejemom 80.j člena Zakona o javnih financah (v nadaljevanju ZJF) v letu 2002 je prišlo do zamrznitve možnosti preoblikovanj javnih zavodov v druge subjekte. Šele Zakon o javno zasebnem partnerstvu (v nadaljevanju ZJZP) je z začetkom veljave 7. marca 2007 preoblikovanja javnih zavodov spet sprostil. V prehodni določbi 154. člena je ZJZP derogiral 80.j člen ZJF. Z ureditvijo 141., 142., 143. člena prehodnih določb ZJZP in z odpravo 80.j člena ZJF je po ZJZP v skladu s 144. in 154. členom mogoče javni zavod preoblikovati v drugo obliko, kjer ni osebno odgovornih ustanoviteljev (glej tudi 106. člen ZJZP) ter tako doseči večjo učinkovitost in uspešnost izvajanja javne službe v dobro uporabnikom in v skladu z javnim interesom (Tičar, 2008). Danes je postopek preoblikovanja javnega zavoda v d.o.o. urejen v posebnih pravilih korporacijske zakonodaje. Preoblikovanje javnega zavoda poteka v skladu s pravili preoblikovanja d.d. v d.o.o. po 666. členu ZGD, kar je predstavljeno v nadaljevanju. 2. PREOBLIKOVANJE JAVNEGA ZAVODA V D.O.O. PO PRAVILIH ZAKONODAJE O GOSPODARSKIH DRUŽBAH Po pravilih korporacijske zakonodaje se javni zavod lahko preoblikuje v d.o.o. v skladu s pravili preoblikovanja d.d. v d.o.o. V 666. členu ZGD z naslovom Preoblikovanje zavodov v gospodarske družbe zakonodajalec zapiše, da se za preoblikovanje zavodov v gospodarske družbe smiselno uporabljajo določbe ZGD o preoblikovanju delniške družbe v druge družbe (Ivanjko, Kocbek, Prelič, 2009, 1035). Po določilih členov 648–651 ZGD se lahko v d.o.o preoblikuje. d.d., ki ima manj kot 50 delničarjev/ustanoviteljev. Enako velja tudi za javni zavod, ki mora imeti manj kot 31 50 ustanoviteljev. Sklep o preoblikovanju d.o.o. v d.d. sprejema večina 9/10 kapitala. Znesek osnovnih vložkov je lahko v preoblikovani d.o.o. nižji od predpisanega. Preoblikovanje javnega zavoda v d.o.o. je treba prijaviti v ustrezni sodni register s seznamom družbenikov in njihovih vložkov ter pogodbo o preoblikovanju. Preoblikovani javni zavod pridobi pravni status d.o.o. z vpisom v sodni register (Juhart, 2007, 8). Pravna podlaga za preoblikovanje javnega zavoda v d.o.o. je najprej sklep preoblikovanju, če pa je ustanoviteljev več, pa tudi pogodba o preoblikovanju. ustrezno razlago pravil o preoblikovanju d.d. v d.o.o. mora sprejeti sklep preoblikovanju javnega zavoda v d.o.o. pristojni organ zavoda v skladu z aktom ustanovitvi in to z 9/10 večino. o Z o o V javnem zavodu je pristojni organ svet zavoda, ki pa v praksi ni nujno sestavljen tako, da bi se lahko v sklepu izkazala 9/10 večina glasov članov sveta. Tako bo – na primer – v zavodu, kjer je članov sveta manj kot 10, potrebno soglasje vseh, ker glas enega pomeni več kot 1/10. V vsakem primeru pa bo za preoblikovanje potrebno tudi soglasje ustanoviteljev, ki so pri javnih zavodih v glavnem občine ali država. Tudi za ustanovitelje velja, da morajo soglašati z 9/10 večino. Za ustanovitelje javnega zavoda, ki niso glasovali za sklep o preoblikovanju, se smiselno uporabljajo določbe 651. člena ZGD. To pomeni, da vsaki ustanovitelj javnega zavoda, ki je ugovarjal proti sklepu o preoblikovanju javnega zavoda v d.o.o., lahko od nove družbe zahteva, da prevzame njegov poslovni delež za plačilo primerne denarne odpravnine. To pravico ima tudi ustanovitelj, ki ni odločal o preoblikovanju javnega zavoda, če mu je bila protipravno preprečena udeležba na svetu ali če svet zavoda ni bil pravilno sklican ali če predmet odločanja na svetu zavoda ni bil pravilno objavljen. V sklepu o preoblikovanju je treba določiti novo firmo in druge značilnosti družbe, kakor tudi celotno vsebino nove družbene pogodbe, kot to določa 474. člen ZGD (Juhart, 2007, 7): (1) navedbo imena in priimka ter prebivališča ali firme in sedeža vsakega družbenika; (2) firmo, sedež in dejavnost družbe; (3) navedbo zneska osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vložka posebej, navedbo družbenika za vsaki osnovni vložek in njegov poslovni delež; (4) čas delovanja družbe, če je ustanovljena za določeni čas; (5) morebitne obveznosti, ki jih imajo družbeniki do družbe poleg vplačila osnovnega vložka, in morebitne obveznosti družbe do družbenikov. Za praktično izvedbo preoblikovanja javnega zavoda v d.o.o. bo treba poleg pravil za preoblikovanje d.d. v d.o.o. analogno uporabiti tudi pravila o preoblikovanju samostojnega podjetnika (s.p.) v d.o.o. Verjetno bo ob preoblikovanju javnega zavoda v d.o.o. treba opredeliti in določiti vrednost podjetja, ki se prenaša. To pa določa 668. člen ZGD (Ivanjko, Kocbek, Prelič, 2009, 1035). Podjetje, ki se prenaša v d.o.o. po korporacijskih predpisih, sestavlja premoženje ter pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem z natančnim opisom podjetja. Pri tem se je mogoče sklicevati na listine, kot so letna bilanca stanja, vmesna bilanca stanja ali ustrezen računovodski izkaz, če je na podlagi njihove vsebine mogoče določiti vrednost podjetja, ki je predmet prenosa. Predložene listine na dan prijave za vpis prenosa podjetja v register ne smejo biti starejše od treh mesecev. Pri prenosu podjetja 32 je treba opraviti ustanovitveno revizijo, če je vrednost večja od 100.000 € (Juhart, 2007, 7). Navedena pravila so dopolnilo k ustrezni uporabi preoblikovanja d.d. v d.o.o. za preoblikovanje javnih zavodov. Ker niso v nasprotju z ureditvijo ZGD za preoblikovanje d.d. v d.o.o. menimo, da so primerna tudi za uporabo preoblikovanja javnega zavoda v d.o.o. Tudi zato, ker drugih pravil ni (glej vsa preoblikovanja po ZGD v Ivanjko, Kocbek, Prelič, 2009, 1035). Postopke bo treba izvesti tako, da bo registrsko sodišče lahko vpisalo preoblikovani subjekt v sodni register. 3. FINANČNE POSLEDICE PREOBLIKOVANJA ZAVODA V D.O.O. ZA USTANOVITELJE ZAVODA Kot smo navedli v prejšnji točki, se po pravilih korporacijske zakonodaje zavod lahko preoblikuje v d.o.o. v skladu s pravili preoblikovanja d.d. v d.o.o. Enostavnejše preoblikovanje zavoda v d.o.o. po 666. členu ZGD je formalno ali oblikovno preoblikovanje. Pri njem kontinuiteta pravne osebe ostane v celoti. Po preoblikovanju se šteje, da ista pravna oseba še naprej opravlja dejavnost, vendar v drugi statusni pravni obliki (Tičar, 2010). Drugače od formalnega preoblikovanja zavoda v d.o.o. je prenosno ali vsebinsko preoblikovanje (Ivanjko, Kocbek, Prelič, 2009). To pa je takšno statusno preoblikovanje, v katerem se subjektiviteta pravne osebe pretopi v subjektiviteto novega subjekta (Tičar, 2012). Preoblikovanje postane vsebinsko pri spojitvi in pripojitvi obstoječega zavoda z drugim pravnim subjektom. Medtem ko je pri formalnem preoblikovanju subjektiviteta pravne osebe ohranjena v celoti in pomeni isto pravno osebo, je pri prenosnem preoblikovanju prenesena na novo pravno osebo. Načeloma je premoženje prejšnjega subjekta predmet polne sukcesije, lahko pa je to določeno z aktom o preoblikovanju tudi drugače. V nadaljevanju bomo obravnavali predvsem formalno preoblikovanje, pri katerem je sukcesija 100-odstotna in tudi obstoj pravne osebe nespremenjen. Ker pa gre po preoblikovanju za novo statusno obliko (d.o.o.), za katero veljajo druga pravna pravila kot za prejšnjo (zavod), se postavlja vprašanje, kako bodo ustanovitelji/družbeniki v prihodnje uredili pasivo bilance stanja novega subjekta. V pasivi nove bilance stanja preoblikovanega zavoda, ki je postal d.o.o, bo pomembno predvsem, kako bodo razvrščene kapitalske kategorije. Kaj bodo ustanovitelji določili za osnovni vložek in kako bodo dosedanje pozitivne razlike med prihodki in odhodki zavoda (beri neizplačane dobičke zavoda), ki se preoblikuje, uvrstili v novo bilanco preoblikovanega subjekta (d.o.o.). Vprašanje je, kako se bo preoblikoval ustanoviteljski delež v zavodu v ustanovitveni vložek in kasneje v poslovni delež d.o.o., katera postavka bo uvrščena v na primer preplačilo osnovnega kapitala (agio), kaj bo v prihodnje knjiženo kot rezerve in predvsem ali se bodo lahko neizplačani ''dobički'' zavoda v prihodnje po preoblikovanju v d.o.o. razdelili med družbenike. Pri finančnem poslovanju zavoda vsega tega ni, saj je zavod po svojem statusu oblika, ki ni namenjena ustvarjanju dobička (1. člen ZZ). Če pa kljub temu lahko ustvarja 33 pozitivno razliko med letnimi prihodki in odhodki (kar je ekonomsko gledano dobiček), pa ga mora vrniti nazaj v financiranje zavodske dejavnosti. Zavod mora, če želi delovati in obstati na trgu, ne glede na svoj neprofitni značaj, enako kot vsi drugi poslovni subjekti na trgu ustvarjati ''dobiček''. Enako kot drugi subjekti tudi zavod mora poslovati pozitivno, ustvarjati ''dobiček'' in hkrati plačati davek na obdavčljivi dohodek pravnih oseb. Vendar ta ''dobiček'' po korporacijski naravni ne pripada ustanovitelju/ustanoviteljem. Ustanovitelji si ga ne smejo razdeliti/prilastiti. Zavod ga mora porabiti za lastno dejavnost. Če pa je ta nerazdeljeni ''dobiček'' zavoda ostal v bilanci stanja, po preoblikovanju v d.o.o., lahko postane korporacijski dobiček (obdavčljivi dohodek, kot ga imenuje zakon ZDDPO), kar pomeni, da si ga lahko družbeniki razdelijo. Na ta način lahko s preoblikovanjem zavoda v d.o.o. prejšnji ustanovitelji zavoda postanejo družbeniki d.o.o., z novimi korporacijskimi pravicami, kamor sodi tudi ena pomembnejših korporacijskih pravic (Kocbek, 1995), pravica do alikvotnega deleža ustvarjenega dobička. In to ne samo dobička, ustvarjenega po preoblikovanju ali v tekočem letu preoblikovanja, temveč po našem mnenju vsega bilančnega dobička v novi bilanci stanja d.o.o. Slednje pa velja tako za zasebne kot za javne zavode, ki postanejo d.o.o. Razlika je le v tem, da je pri javnih zavodih korporacijski upravičenec do dobička nove d.o.o. država ali lokalna skupnost, ki je postala iz prejšnjega ustanovitelja zavoda družbenik v d.o.o. 4. VSEBINSKI RAZLOGI ZA PREOBLIKOVANJE NEKATERIH JAVNIH ZAVODOV V D.O.O. Pri javnih zavodih je, za razliko od drugih zavodov, temeljni opredelilni element javna služba. Zato je treba poudariti, da je cilj javnega zavoda z danimi, omejenimi sredstvi doseči maksimalne koristi in zadovoljstvo uporabnikov javne službe. Dejavnosti, ki jih opravljajo javni zavodi, kot smo že povedali, lahko razvrstimo v tri skupine: (1) redna dejavnost javne službe; (2) dejavnost javne službe, ki jo javni zavod prodaja na trgu; (3) dejavnost, ki ne sodi v javno službo – tržna dejavnost. Ker javni zavodi del prihodkov pridobivajo tudi s tržno dejavnostjo, je bilo z zakonodajo o računovodstvu določeno, da morajo prihodke in odhodke ter poslovni izid izkazovati ločeno – iz naslova opravljanja javne službe in iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu – ter tudi skupno (Trpin, 2004, 1376‒1382). Pri izkazovanju prihodkov velja splošno načelo, da so prihodki za izvajanje javne službe vsi prihodki, ki jih javni zavod prejme za opravljeno storitev javne službe, ne glede na to, ali so to prihodki iz javnih ali zasebnih virov. K prihodkom od prodaje blaga in storitev na trgu tako spadajo samo tisti prihodki, ki jih javni zavod ustvari s prodajo blaga in storitev, ki niso opredeljene kot javna služba. Pretežna prodaja blaga in tržnih storitev tudi v prihodnje pomeni glavnino dejavnosti naštetih javnih zavodov, javna služba pa le manjši del. Pri delitvi odhodkov na dejavnost javne službe in tržno dejavnost se v javnih zavodih najpogosteje uporabi razmerje, ki je bilo doseženo pri prihodkih, čeprav je to možnost, 34 ki jo predpisi dopuščajo samo v skrajni sili. Problem razmejevanja odhodkov je namreč povezan s spremljanjem stroškov po stroškovnih mestih, mestih odgovornosti in kontih, kar v mnogih javnih zavodih še vedno ni urejeno. Vprašanje je, koliko stroškov v javnih zavodih dejansko nastaja pri izvajanju redne javne službe, ki se financira iz javnih virov, koliko pri opravljanju storitev javne službe za trg in koliko pri izvajanju lastnih tržnih dejavnosti. Ta problem postavi pod vprašaj tudi izkazani poslovni izid javnih zavodov, zlasti ko se ugotavlja ločeno za javno službo in tržno dejavnost. Po eni strani naj bi namreč javni zavodi kot neprofitne organizacije, v delu dejavnosti javne službe, poslovali s pozitivno ničlo, po drugi strani pa jim je dovoljeno, kar je sicer v protislovju z neprofitnim značajem javnega zavoda, pri tržni dejavnosti maksimirati dobiček (presežek prihodkov nad odhodki). Ker je v sedanji pravni ureditvi javnim zavodom omogočeno tudi, da presežek prihodkov nad odhodki iz tržne dejavnosti namenijo za povečanje sredstev za izplačilo dodatne delovne uspešnosti, lahko ohlapni računovodski predpisi vodijo v skušnjavo, da v javnih zavodih del stroškov, ki nastanejo pri tržni dejavnosti, prikažejo kot stroške javne službe (Zver, 2007). Prehod osnovnih sredstev neposredno na novi ‒ preoblikovani subjekt ‒ zasleduje cilj povečanja racionalnosti in učinkovitosti pri uporabi sredstev, potrebnih za izvajanje javne službe. Prehod osnovnih sredstev neposredno v obliko vložka v nov subjekt nima značilnosti privatizacije, saj premoženje ostane javna lastnina. Samo narava premoženja se spremeni. V tej zasnovi je bolje opredeljena odgovornost za upravljanje s premoženjem, kot pri osnutku neposredne občinske lastnine. S tem se povečuje tudi poslovodna avtonomija poslovodstva preoblikovanega subjekta, saj lahko bolj racionalno razpolaga s premoženjem v korist kakovosti zagotavljanja storitev javne službe. Nadalje je eden od pomembnih razlogov za preoblikovanje pomanjkljiva in neustrezna ureditev sistema financiranja javnih zavodov. Kot prvo se je na tem področju pojavilo novo normativno javno-finančno in računovodsko okolje, ki zahtevata uskladitev tega področja s kogentnimi določbami. Poslovanje dodatno zapleta še Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (v nadaljevanju ZPFOLERD). Poleg tega je treba princip financiranja tega področja prilagoditi strateški opredelitvi izvajanja funkcij države in občin prek javnih zavodov s poudarkom na učinkovitosti izvajanja javnih služb z merjenjem rezultatov njihovega dela in njihovega financiranja v odvisnosti od uspešnosti izvajanja javnih funkcij. V tem okviru je treba urediti predvsem obveznost zagotavljanja sredstev za delo s strani ustanovitelja, vire in načine financiranja javnega zavoda, postopke za določitev obsega sredstev za izvajanje javne službe, postopke za oblikovanje cen javne službe, odgovornost za obveznosti javnega zavoda, uporabo presežkov prihodkov nad odhodki in vprašanje zadolževanja. 5. POSLEDICE PREOBLIKOVANJA JAVNEGA ZAVODA V D.O.O. ZA ZAPOSLENE Pri preoblikovanju običajnega zavoda v d.o.o. posebnih pravnih posledic za zaposlene ni. So pa te pomembne pri preoblikovanju javnega zavoda v d.o.o. Pri statusni reorganizaciji javnega zavoda v d.o.o. ostane družba v 100-odstotni javni lasti. Na podlagi 142. člena ZJZP lahko zato pridobi koncesionirano javno službo brez javnega razpisa ustanovitelja. Vendar se pri tem bistveno spremeni pravni položaj zaposlenih. 35 Sedaj so zaposleni javni uslužbenci, v prihodnje pa to več ne bi bili. V prihodnje bi se njihov pravni položaj izenačil z zaposlenimi v gospodarstvu. Kot rečeno, so zaposleni v javnem zavodu javni uslužbenci. Zanje velja ureditev Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju – ZJU) in tudi sedanja ureditev Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in lokalnih skupnostih (v nadaljevanju – ZRPJZ), za direktorja in v prihodnje za vse zaposlene pa Zakon o sistemu plač javnem sektorju (v nadaljevanju – ZSPJS). V vmesnem času je ZSPJS derogiral ZRPJZ, vendar se za javne zavode slednji še zmeraj uporablja do sprejema kolektivne pogodbe za javni sektor. Javni uslužbenec je, kot določa ZJU, posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Opredelitev javnega uslužbenca je podana z opredelitvijo javnega sektorja, ki jo določa ZJU. Ta pa šteje za javni sektor državno upravo, državne organe, lokalne skupnosti ter javne zavode, javne sklade in javne agencije. Ne šteje pa javna podjetja in kapitalske družbe, v katerih ima država ali občina prevladujoč vpliv. Sedaj so zaposleni v javnih zavodih javni uslužbenci, v kolikor bi se status javnega zavoda spremenil, pa to več ne bi bili. Zaposleni v javnih zavodih so javni uslužbenci, vendar niso državni uradniki, saj ne izvajajo državnih nalog. Javna služba ni neposredna državno-oblastna naloga. Je režim izvajanja dejavnosti v javnem interesu, ki nima oblastnega značaja. Za javne uslužbence v javnih zavodih velja prvih 21 členov ZJU, ne pa preostali del zakona. Od teh členov so najpomembnejša temeljna načela. Uslužbenska zakonodaja podrobno določa izhodišča, na katerih gradi uslužbenski sistem. Pravno jih določi kot načela, ki veljajo za vse javne uslužbence, posebej pa določa tista, ki veljajo samo za uradnike. Izmed prvih 21 členov ZJU je še posebej pomembno določilo 16/3. člena ZJU. Na podlagi tega določila javni zavod ne sme zaposlenim zagotavljati iz javnih sredstev več pravic, kot je določeno s kolektivno pogodbo ali zakonom. Podobno normo vsebuje tudi 3. člen ZSPJS: javni zavod ne more delavcem zagotoviti drugačne plače kot po tem pravnem predpisu. Pravni položaj in plače v javnem sektorju so točno določene. V prehodnem obdobju do pričetka uporabe ZSPJS se uporablja ZRPJZ s podzakonskimi akti. V prihodnje pa bo pravna podlaga ZSPJS z novimi podzakonskimi akti in predvsem kolektivna pogodba za javni sektor in panožne kolektivne pogodbe. Pri preoblikovanju javnega zavoda v d.o.o. s koncesionirano javno službo pa pravila ureditve javnega sektorja po ZJU in ZSPJS več ne veljajo. Delovna razmerja zaposlenih se tako oblikujejo po splošni delovni zakonodaji, plačni sistem, ki se bo uporabljal v preoblikovanih javnih zavodih, po tem več ne bo plačni sistem javnega sektorja, temveč tisti, ki ga ureja zakonodaja o delovnih razmerjih (ZDR) in splošne ter panožne kolektivne pogodbe. Literatura in viri: Grimsey D. and M. K. Lewis (2005). The Economics of Public Private Partnerships. The International Library of Critical Writings in economics 183, Edward Elgar, Massachusetts, (ed.). Ivanjko Šime, Marijan Kocbek, Saša Prelič (2009). Uvod v korporacijsko pravo. Druga dopolnjena in predelana izdaja. Ljubljana: GV založba. Juhart Miha (2007). Preoblikovanje javnega zavoda v družbo z omejeno odgovornostjo. Posvet Nebra d.o.o. na temo “Javni zavodi”. Portorož, 23-24 maj 2007. 36 Kocbek Marijan (1995). Delniška družba. Ljubljana: GV založba. Korpič-Horvat Etelka (2001). Razmejitev med dejavnostjo javne službe in drugimi dejavnostmi. Računovodske šole zveze, 8, Šola poglobljenega knjigovodstva določenih uporabnikov enotnega kontnega načrta. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Korpič-Horvat Etelka (2003). Negospodarske javne službe. Lex localis, 2003, letn. 1, št. 4, str. 15‒30. Lawther W. (2002). Contracting for the 21st Century: A Partnership Model. Washington, DC: The Price Waterhouse Coopers Endowment for the Business of Government. Mužina A., R. Bohinc, B. Tičar (2007). Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP) s pojasnili. Ljubljana: Nebra. Poschman F. (2003). Private means to Public Ends: The Furute of Public – Private Policy Partnership, C.D. Howe Institute Commentary. Toronto: C.D. Howe Institute. Tičar, Bojan (2008). Pravna analiza možnosti statusnega preoblikovanja javnega zavoda v družbo z omejeno odgovornostjo de lege lata. Podjetje in delo, 2008, letn. 34, št. 3/4, str. 529‒ 541. Tičar, Bojan (2010). Statusno preoblikovanje javnih zavodov po predlogu novega Zakona o negospodarskih javnih službah (pZNJS). Podjetje in delo, 2010, letn. 36, št. 8, str. 1554‒1568. Trpin Gorazd (2004). Javne službe in javni zavodi. V: Dnevi slovenskih pravnikov 2004: od 14. do 16. oktobra v Portorožu, (Podjetje in delo, letn. 30, št. 6/7). Ljubljana: Gospodarski vestnik, str. 1376‒1382. Trpin Gorazd (2005). Pravni položaj premoženja javnih zavodov. Javna uprava, 2005, letn. 41, št. 2/3, str. 354‒367, Ljubljana. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Ur.l. RS, št. 42/2002 in novele. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD), Ur.l. RS, št. 42/2006 in novele. Zakon o javnih financah (ZJF), Ur.l. RS, št. 79/1999 in novele. Zakon o javnih uslužbencih, Ur.l. RS, št. 56/2002 in novele. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP), Ur.l. RS, št. 127/2006 in novele. Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD), Ur.l. RS, št. 53/2007. Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti /ZRPJZ/), Ur.l. RS, št. 18/1994 in novele. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), Ur.l. RS, št. 56/2002 in novele. Zakon o zavodih (ZZ), Ur.l. RS, št. 12I/1991 in novele. Zver Eva (2007). Dejavnost javne službe in tržna dejavnost, Posvet Nebra d.o.o. na temo “Javni zavodi”, Portorož, 23‒24 maj. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 37 Dr. Živko Bergant1 FINANČNI VZVOD FINANCIAL LEVERAGE Povzetek: Finančni vzvod je obravnavan s teoretičnega in praktičnega vidika. V okviru teoretičnega vidika je prikazana statična in dinamična opredelitev finančnega vzvoda ter razlika med obema. Obravnavani so kazalniki finančnega vzvoda, njegovo merjenje in njegov vpliv na dobičkonosnost lastniškega kapitala. Povezanost finančnega vzvoda s temelji poslovanja podjetja je prikazana z različnih vidikov, kot so denarni tok, tveganje, investiranje in rast podjetja, prestrukturiranje, vrednost podjetja in finančna politika podjetja. Posebej so obravnavane prednosti in slabosti finančnega vzvoda. Ključne besede: finančni vzvod, struktura kapitala, dolgovno financiranje podjetja, dobičkonosnost lastniškega kapitala, dejavniki zadolževanja podjetja, finančno tveganje, denarni tok, rast, vrednost podjetja, finančna politika. Abstract: Financial leverage is treated from theoretical and practical point of view. Static and dynamic approaches are discussed in the theoretical frame. Break-even point and the degree of financial leverage are explained together with their formulas. The relationship between financial leverage, interest rate and ROE is showed in connection with business risk. Practical aspect of financial leverage is discussed through the different aspects of: cash flow, investing, restructuring, value of the company and financial policy. The limitations and advantages of financial leverage as an analytic tool are shown as well. Key words: financial leverage, capital structure, debt financing, return on equity, financial risk, cash flow, growth, value of the company, financial policy. 1 Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, preizkušeni finančnik, certificirani poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani. 38 1. UVOD Tudi za finančni vzvod (financial leverage)2 velja značilnost splošnega pojma vzvoda, ki je načeloma lastnost nečesa, da se povečuje ali zmanjšuje hitreje v razmerju do povečevanja ali zmanjševanja nekega drugega dejavnika. Zato tudi finančni vzvod pomeni neke vrste multiplikator. Finančni vzvod je v poslovanju tesno povezan s poslovnim vzvodom, saj je treba povečanje obsega poslovanja (ki je temeljno izhodišče poslovnega vzvoda) dodatno financirati. Če ga financiramo z dolgom, že sprožimo finančni vzvod. Oba vzvoda tedaj delujeta hkrati. Kljub temu moramo finančni vzvod obravnavati posebej, da bi spoznali značilnosti njegovega multiplikatorskega učinka (magnification effect) in možnosti uporabe. Pomemben je namreč predvsem zaradi neposredne povezanosti s strukturo financiranja poslovanja podjetja 3 in vpliva na politiko zadolževanja (debt financing) oziroma sposobnost zadolževanja podjetja (corporate debt capacity), s tem pa tudi na učinkovitost in uspešnost podjetja. Načelo poslovnega vzvoda z računovodskega vidika zajema zgornji del izkaza poslovnega izida (do poslovnega izida iz poslovanja) in levo stran bilance stanja, načelo finančnega vzvoda pa zajema spodnji del izkaza poslovnega izida (od poslovnega izida iz poslovanja do celotnega poslovnega izida) in desno stran bilance stanja. Skupni učinek poslovnega in finančnega vzvoda bomo obravnavali v naslednji številki revije. V tem prispevku bomo poleg teoretičnih osnov in pojmov, povezanih s finančnim vzvodom, poskusili prikazati tudi povsem praktične probleme in njihove rešitve pri uporabi vzvoda ter njegovega vpliva na dobičkonosnost in finančni položaj podjetja. V okviru teoretičnega pristopa bomo ločili statični in dinamični vidik, ki obravnavata dve različni metodi merjenja vzvoda, ki v literaturi pogosto nista podrobneje in ločeno obravnavani. Posledično lahko pride do nekaterih nesporazumov pri pojasnjevanju rezultatov (Dudycz, 2006, 2). Zato bomo tema dvema vidikoma namenili ustrezno pozornost. 2. OSNOVNA OPREDELITEV FINANČNEGA VZVODA Finančni vzvod deluje, ker je strošek dolgov praviloma nižji od stroška lastniškega kapitala pri financiranju poslovanja.4 2 Finančni vzvod v angloameriški literaturi najdemo tudi kot "trading on equity" (Helfert, 1987, 173), kar bomo podrobneje pojasnili kasneje, najdemo pa tudi pojem "investment leverage". 3 Več o strukturi financiranja poslovanja podjetja v Bergant (2010, 16). 4 Miller in Modigliani sta ob predpostavki popolnega trga sicer dokazala, da dividendna politika in zadolževanje ne vplivata na vrednost podjetja. Le-ta je torej, pri določenih predpostavkah, neodvisna od kapitalske strukture podjetja oziroma od njegovega finančnega vzvoda (Modigliani, Miller, 1958). Kasneje sta teorijo dopolnila (Modigliani, Miller, 1963). Nekaj komentarjev je v Brealy, Myers (1991, 377 in 397) in Brigham et al. (1999, 407 in 450). 39 Različni stroški obveznosti do virov pomenijo, da različna struktura financiranja podjetja vpliva na dobičkonosnost lastniškega kapitala podjetja, s tem pa tudi na njegovo vrednost. Odločitve glede uporabe finančnega vzvoda so zato povezane tudi z odločitvami o rasti podjetja. Iz povedanega sledi, da finančni vzvod obstaja, če obstajajo stalni odhodki financiranja znotraj celotnih stroškov poslovanja podjetja. Finančni vzvod je v literaturi opredeljen na različne načine: 1. 2. 3. 4. 5. 6. kot uporaba dolga v financiranju poslovanja: večji je delež dolga v obveznostih do virov, višji je finančni vzvod; kot uporaba dolga pri financiranju nakupov pomembnejših sredstev (glede na znesek) ali pa prevzemov podjetij (leverage buyout − LBO oziroma highly leveraged transaction); kot stopnja finančnega vzvoda: razmerje med spremembo EBT in spremembo EBIT; kot proces povečevanja dobička z zadolževanjem; kot načelo smotrnosti zadolževanja: zadolžiti se je primerno samo, če bi z dodatno prejetim denarjem zaslužili več, kot je strošek posojila; kot informacija o poslovnem tveganju podjetja: višji finančni vzvod pomeni večje tveganje zaradi večjih stalnih stroškov financiranja. Pred obravnavo statičnega in dinamičnega vidika finančnega vzvoda bomo obravnavali nekatere kazalnike, ki (vsak na svoj način) kažejo na prisotnost finančnega vzvoda. ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS. Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «. ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA PODROČJU REVIDIRANJA revizije računovodskih izkazov revizije poslovanja (performance audit) ovrednotenje sistemov notranjih kontrol uvajanje notranje revizije izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije 40 revizije v primerih prisilne poravnave preiskovanje računovodskih izkazov revizije projektov Phare opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU 3. KAZALNIKI PRISOTNOSTI FINANČNEGA VZVODA Med najznačilnejše kazalnike sodi faktor finančnega vzvoda (FFV), ki pomeni razmerje med dolgovi (D)5 in trajnim kapitalom (TK), torej med tujimi in lastnimi viri financiranja (debt to equity ratio ali gearing ratio). Načelno ga zapišemo na naslednji način: Dolgovi (D) FFV = ------------------------------. Lastniški kapital (LK) (1) S faktorjem finančnega vzvoda je povezan kazalnik dolgovnega financiranja sredstev (DFS): Dolgovi (D) D DFS = ----------------------- = ------------------. Vsa sredstva (A) D + LK (2) Zgornji kazalnik (debt to asset ratio, debt ratio ali tudi loan/value ratio) kaže, kolikšen del sredstev je financiran z dolgovi. Drugi del sredstev je financiran z lastniškim kapitalom, zato kazalnik v svoji komplementarni obliki kaže tudi, kolikšen del vseh virov financiranja (V) pomenijo dolgovi. Z njim je povezan kapitalski multiplikator – KM (equity multiplier ali leverage ratio): Vsa sredstva (A) 1 KM = ------------------------------ = 1 − --------. Lastniški kapital (LK) DFS (3) Recipročna vrednost kazalnika KM je znana tudi kot equity ratio. Med faktorjem finančnega vzvoda in kazalnikom dolgovnega financiranja sredstev je enostavna povezava, ki omogoča dodatno pojasnjevanje enega ali drugega kazalnika: DFS FFV FFV = -------------- oziroma: DFS = --------------. 1 – DFS 1 + FFV (4) Nekateri avtorji v števcu kazalnika v enačbi 2 obravnavajo samo dolgoročne dolgove, čeprav dopuščajo tudi celotne dolgove (Brealy, Myers, 1991, 677 in 678). Glede tega pritrjujemo Brautu, ki meni, da kazalnik finančnega vzvoda ni ustrezen, če vsebuje samo dolgoročne dolgove (Braut, 1971, 489). V razmerah, v katerih banke ponujajo samo kratkoročna posojila, nima posebne izrazne moči. Izraža namreč samo delež sredstev, ki je financiran z dolgoročnimi dolgovi. 6 Dolgoročne dolgove lahko primerjamo z vsemi dolgoročnimi viri (debt to capitalization),7 kar izraža neke vrste finančni vzvod na dolgoročnem področju (long term financial ratio ali long term 5 Med dolgove štejemo tudi obveznosti iz naslova prednostnih delnic in odloženih davkov, zaradi primerljivosti med različnimi obdobji pa jih zmanjšamo za znesek denarnih sredstev. 6 Kazalnik ima svojo logiko, če podjetje vodi politiko nespremenjenega razmerja med dolgoročnimi dolgovi in lastniškim kapitalom (trade on equity). 7 Več v Helfert (1987, 48). 41 liquidity ratio).8 Arnold primerjavo dolgoročnih dolgov z dolgoročnimi viri obravnava kot "capital gearing" celo v štirih različicah (Arnold, 1998, 778). V števcu in imenovalcu enačbe 2 je treba prišteti znesek finančnega najema. To pomeni, da tudi števec enačbe 1 povečamo za znesek finančnega najema (Brealy, Myers, 1991, 677 in 678). Za različne namene, zlasti v različnih dejavnostih, lahko izračun kazalnika postane razmeroma zapleten, ker je treba upoštevati številne posebnosti teh dejavnosti (zgled v Moody's, 2004). Na obstoj finančnega vzvoda na svoj način kaže stopnja pokritja obresti – SPO (times interest earned ratio):9 EBIT SPO = -----------Obresti (5) Kazalnik kaže na obseg uporabe finančnega vzvoda (zadolževanja) prek stroška zadolževanja (obresti) v primerjavi z dobičkom pred odbitkom obresti in davkov (EBIT). Meri namreč obseg, do katerega se lahko zmanjša EBIT ob pogoju poravnave stroškov obresti. 10 Obresti, kot ena od posledic 11 zadolženosti podjetja, pomenijo razliko med EBIT in EBT.12 Zato je treba pri izračunih vedno upoštevati razliko med prejetimi in danimi obrestmi. Razmerje EBT/EBIT pove, kolikšen del dobička iz poslovanja ostane po pokritju obresti. Imenujemo ga multiplikator stroškov obresti. Kazalnik SPO je koristen tudi za primerjavo podjetja s povprečjem dejavnosti. Zmanjšanje kazalnika izraža povečanje zadolženosti ali pa zmanjšanje dobička iz poslovanja, kar posredno nakazuje tudi težave s plačilno sposobnostjo v prihodnosti. Zato nekateri štejejo kazalnik tudi med kazalnike plačilne sposobnosti (solvency ratio). Kazalnik SPO je mogoče izračunavati na različne načine. Če ima podjetje sredstva v finančnem najemu, se števec in imenovalec kazalnika povečata za znesek letnega odplačila najema 13 (fixed charge coverage ratio). Nekateri kazalniku SPO v števcu prištejejo še znesek obračunane amortizacije, v imenovalcu pa lahko dodamo tudi odplačila dolgoročnih dolgov (Brealy, Myers, 1991, 678). V števcu lahko prištejemo še predvidena izplačila dividend (interest and principal coverage). Dividende moramo zaradi primerljivosti popraviti za davčno stopnjo (Helfert, 1987, 50). Posebej naj opozorimo na opozorilo Damodarana, da bi morali tudi izplačila za poslovni najem obravnavati kot odhodke iz financiranja (Damodaran, 2009). Očitno različni načini izračuna zahtevajo tudi ustrezno različno pojasnjevanje kazalnika. 8 Več v Bergant (2011, 135). Nekateri avtorji navajajo recipročni kazalnik (npr. Ghandhi, 1966, 716). 10 Podobno vlogo ima kazalnik finančnosti (Kralj, 1980, 147), ki ga je avtor razvil celo v piramidni sistem kazalnikov. 11 Več o različnih vidikih (posledicah) zadolženosti v Bergant (2011, 130). 12 V tej razliki ni prostora za druge prihodke ali odhodke iz financiranja, kot so na primer tečajne razlike. Slednje moramo pri analiziranju finančnega vzvoda obravnavati kot poslovne prihodke in odhodke. 13 Več v Brigham et. al. (1995, 78). 9 42 Na uporabo finančnega vzvoda kaže tudi kazalnik, ki primerja čisti denarni tok iz poslovanja (operatng cash flow) z dolgovi (Anderson, 2003, 2). Povezavo čistega denarnega toka s stroški zadolženosti pa izraža kazalnik (Helfert, 1987, 51): Čisti denarni tok iz poslovanja + Obresti · (1 – Dav. st.) ----------------------------------------------------------------------. Obresti · (1 – Dav. st.) + Plačilo dividend (6) 4. STATIČNI PRISTOP K MERJENJU FINANČNEGA VZVODA Povečanje ali zmanjšanje dolga pri financiranju poslovanja praviloma vpliva na spremembo dobičkonosnosti lastniškega kapitala. Izposojena sredstva (po stalni obrestni meri) so lahko naložena v poslovanje, katerega donos je višji ali pa nižji od stroška obrestne mere. Od tega je odvisno, ali se bo dobičkonosnost lastniškega kapitala povečala ali zmanjšala. Iz povedanega sledi, da na učinek finančnega vzvoda vplivata dva multiplikatorja: 1. 2. Kapitalski multiplikator kot razmerje med sredstvi in kapitalom (enačba 3), ki je poznan tudi z imenom kapitalski vzvod (capital gearing) (Arnold, 1998, 778). Pri tem je poudarjen vpliv spremembe faktorja finančnega vzvoda na spremembo ROE (ob nespremenjeni obrestni meri in ROA). Ta vidik nekateri obravnavajo kot balance-sheet leverage oziroma kot trading on the equity (Hunt, 1962, 379), drugi pa kot statični vidik finančnega vzvoda (Dudycz, 2006, 14). Multiplikator stroškov obresti kot razmerje med celotnim dobičkom in dobičkom iz poslovanja (EBT/EBIT), ki je poznan tudi z imenom dobičkovni vzvod (income gearing) (Arnold, 1998, 779). Pri tem je poudarjen vpliv spremembe EBIT na spremembo ROE (ob nespremenjenem FFV in nespremenjenem strošku obresti). Ta vidik nekateri obravnavajo kot income-statement leverage (Hunt, 1962, 381), drugi pa kot dinamični vidik finančnega vzvoda (Dudycz, 2006, 18). V okviru statičnega pristopa obravnavamo prispevek dolga k spremembi dobičkonosnosti lastniškega kapitala. Zato je pomembno razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom v strukturi financiranja podjetja (npr. Brealy, Myers, 1991, 678 in Brigham et al., (1995, 75−77)). Na podlagi tega razmerja ločimo: nizek finančni vzvod (delež dolga je majhen); visok finančni vzvod (delež dolga je velik). Rast dobičkonosnosti lastniškega kapitala (return on equity − ROE) v odvisnosti od faktorja finančnega vzvoda pri različnih ravneh dobičkonosnosti na vsa sredstva (return on assets − ROA = 5 %, 15 % in 20 %) in pri predpostavki 4-odstotne obrestne mere kaže slika 1. S slike 1 je razvidno: pri ničelnem faktorju finančnega vzvoda ni dolgov, zato je ROE enak ROA; zaradi višje ravni ROA krivulje A raste ROE s povečevanjem zadolženosti hitreje kot krivulji B in C; s približevanjem 100-odstotni zadolženosti se dobičkonosnost približuje vrednosti neskončno. 43 Neomejen porast dobičkonosnosti lastniškega kapitala je nerealna predpostavka, saj se z zadolževanjem povečuje tudi tveganje. Zato načelo finančnega vzvoda (podobno kot pri poslovnem vzvodu) velja samo v omejenem intervalu. 14 Vpliv zadolževanja na dobičkonosnost lastniškega kapitala lahko matematično ocenimo. Slika 1: Vpliv kapitalskega multiplikatorja na dobičkonosnost kapitala ROE A B C 0,200,10- 0,00 | 0,50 | 1,00 FFV Pri tem upoštevamo opredelitev dobičkonosnosti lastniškega kapitala (ROE):15 EBT ROE = --------LK (7) in dobičkonosnosti vseh sredstev: EBIT EBIT EBT + D·i ROA = ---------- = ---------- = ---------------, A V LK + D (8) kjer i pomeni obrestno mero na dolgove (D). Iz enačbe 8 dobimo: EBT = ROA · (LK + D) − D·i, (9) v povezavi z enačbo 7 pa jo zapišemo na naslednji način: ROA · LK + ROA · D − D·i ROE = -------------------------------------. LK (10) Če enačbo 10 ustrezno preuredimo, dobimo: 14 Več v Bergant (2010, 17). Upoštevali bomo celotni dobiček (EBT), torej pred odbitkom davkov, ker s tem pridobimo primerljivost kazalnika v različnih časovnih obdobjih zaradi izločitve vpliva spremenljivosti efektivne davčne stopnje. 15 44 D ROE = ROA + -------- · (ROA − i). LK (11) Iz zgornje enačbe vidimo, da višja obrestna mera od dobičkonosnosti na vsa sredstva pomeni zmanjšanje dobičkonosnosti lastniškega kapitala, saj z izposojenimi sredstvi ne ustvarimo več, kot nas stanejo. Nasprotno bo zadolževanje podjetja smotrno pri nižji obrestni meri, saj se bo dobičkonosnost lastniškega kapitala povečala za premijo, ki izhaja iz uporabe dolgovanih sredstev. Koristna je torej primerjava kazalnika ROA s tržno obrestno mero, ki daje oceno o smotrnosti zadolževanja podjetja z vidika vpliva na dobičkonosnost lastniškega kapitala. Iz enačbe 11 je vidna tudi vloga faktorja finančnega vzvoda (D/LK). Če namreč povečamo delež tujih virov, se lahko poveča obseg poslovanja, s tem pa tudi prihodki in dobiček. Pri tem se bo dobiček povečal samo, če je dobičkonosnost poslovanja na vsa sredstva višja od obrestne mere za najeta sredstva. Stroški dodatnega zadolževanja ne smejo presegati dodatnega dobička. To je temeljna vsebina načela finančnega vzvoda. Učinek faktorja finančnega vzvoda je torej odvisen od ravni dobičkonosnosti poslovanja (ROA). Razmerje med dobičkonosnostjo lastniškega kapitala in dobičkonosnostjo poslovanja s kazalnikom (poleg enačbe 11) izraža indeks finančnega vzvoda (IFV): ROE IFV16 = -----------. ROA (12) Če je indeks finančnega vzvoda večji od 1, je finančni vzvod pozitiven, če pa je indeks manjši od 1, finančni vzvod deluje v negativno smer. IFV z vrednostjo 1 izraža nevtralni položaj, ki je lahko posledica enakosti ROA in povprečne obrestne mere na dolgove ali pa tega, da podjetje sploh nima dolgov. Razmerje med ROE in ROA, ki ponazarja dobičkovni vzvod oziroma multiplikator stroškov obresti, lahko ilustriramo s sliko 2. S slike 2, kjer smo predpostavili, da je tržna obrestna mera 6 %, lahko povzamemo delovanje enačbe 7 na naslednji način: Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 16 Bernstein (1988, 583). 45 Slika 2: Razmerje med ROE in ROA ROE IFV > 1 IFV = 1 0,06 A β = 450 0,00 0,03 0,06 ROA enakost ROA in ROE kaže premica (pod kotom β = 45 stopinj), za katero velja, da je indeks finančnega vzvoda (IFF) enak 1; zato na tej premici leži tudi točka A, kjer je obrestna mera enaka dobičkonosnosti vseh sredstev (ROA); če se ROA zmanjša pod vrednost 6 %, se zmanjša dobičkonosnost lastniškega kapitala in pri 3-odstotni obrestni meri postane enaka 0, kar kaže premica, pri kateri je indeks finančnega vzvoda večji od 1; nadaljnje zmanjševanje ROA bi povzročilo izgubo in s tem negativen kazalnik ROE; povečevanje ROA nad vrednost 0,06 bi multiplikatorsko povečevalo dobičkonosnost lastniškega kapitala, kar prav tako kaže premica IFV > 1. Pogoj pozitivnega finančnega vzvoda (ROA > i) lahko zapišemo tudi drugače: ROE > ROA ali: EBT A -------- · --------- > 1. TK EBIT (13) Zmnožek dobičkonosnosti lastniškega kapitala dobičkonosnosti na vsa sredstva naj bo torej večji od 1. z recipročno vrednostjo Vpliv faktorja finančnega vzvoda in razmerja med ROA ter obrestno mero na dobičkonosnost lastniškega kapitala je, skladno z enačbo 11, prikazan v tabeli 1. Pri tem smo predpostavili: ROA = 12 % in i = 8 %. Tabela 1: Vpliv pozitivnega finančnega vzvoda 1 2 LK 100 75 D − 25 ROE 12,00 % 13,33 % 3 50 50 16,00 % 4 25 75 24,00 % Iz tabele 1 je razvidno: pri 100-odstotnem financiranju sredstev z lastnim kapitalom, je ROA = ROE; 46 z zmanjševanjem deleža lastniškega kapitala in hkratnem povečevanjem deleža dolgovnega financiranja se povečuje ROE kljub nespremenjenemu ROA. Posledice zmanjšanja ROA z 12 % na 4 % ob nespremenjeni obrestni meri (8 %) prikazuje tabela 2. Tabela 2: Vpliv negativnega finančnega vzvoda 1 2 3 4 LK 100 75 50 25 D − 25 50 75 ROE 4,00 % 1,33 % -4,00 % -20,00 % Iz tabele je razvidno zmanjševanje ROE zaradi povečevanja zadolženosti in celo prehod v izgubo (negativni ROE). Iz enačbe 11 lahko izračunamo faktor finančnega vzvoda drugače kot z enačbo 1: D ROE − ROA FFV = ------ = --------------------. LK ROA − i (14) Zgornja relacija kaže povezanost strukture financiranja z učinkovitostjo poslovanja pri dani obrestni meri. Pri obstoječi dobičkonosnosti na vsa sredstva in pri pričakovani dobičkonosnosti lastniškega kapitala lahko z enačbo 14 ocenimo potrebni finančni vzvod ter z njim povezano tveganje. Iz enačbe 11 lahko (skladno z enačbo 8) dobimo: ROE · LK + D·i ROA = ------------------------. LK + D (15) Na zgornji način lahko ocenimo, kolikšna bi morala biti dobičkonosnost poslovanja ob želeni dobičkonosnosti lastniškega kapitala, dani strukturi financiranja in ob znani obrestni meri. Enačba 15 je lahko koristna pri oceni pričakovanega donosa na nove investicije (Helfert, 1987, 176). Enačbo 15 lahko pišemo tudi drugače: D ROA = ROE − ------ · (ROE − i). V (16) V zgornji enačbi je bolj razpoznavna vloga navpične strukture financiranja. Zgled za uporabo enačbe je podan v tabeli 3. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 47 Tabela 3: Ocena potrebne dobičkonosnosti na vsa sredstva 1 2 3 4 5 Str. financ. DFS =D/V 0,00 % 25,00 % 50,00 % 75,00 % 100,00 % ROA pri različnih ROE ROE = 16 % 16,0 12,0 11,0 7,5 6,0 ROE = 10 % 10,0 9,0 8,0 7,0 6,0 ROE = 20 % 20,0 16,5 13,0 9,5 6,0 Predpostavili smo 6-odstotno obrestno mero. Izračunali smo potrebno višino dobičkonosnosti na vsa sredstva (ROA) pri treh različnih želenih vrednostih dobičkonosnosti lastniškega kapitala (ROE). Iz tabele 3 je razvidno: pri ničelni zadolženosti je potrebni ROA enak želenemu ROE; pri 100-odstotni zadolženosti je potrebni ROA v vseh primerih enak obrestni meri; z rastjo zadolženosti pada potreba po dobičkonosnosti vseh sredstev; potrebni ROA se zmanjšuje hitreje pri višjih ravneh želenega ROE. V zgornjih simulacijah smo zanemarili tveganje pri višji zadolženosti, da bi bolje prikazali vpliv sprememb strukture financiranja. Enačba 16 omogoča izračunati kazalnik dolgovnega financiranja sredstev na drugi način kot enačba 2: D ROE − ROA DFS = ------ = --------------------. V ROE − i (17) Z enačbo 17 je na drugačen način prikazana povezanost strukture financiranja z učinkovitostjo poslovanja pri dani obrestni meri. Iz enačb 11 ali 16 lahko ocenimo tudi povprečno obrestno mero kot rezultat dane strukture financiranja in učinkovitosti poslovanja: V LK i = ROA · ------ − ROE · ------D D . (18) Taka ocena je lahko koristna tako pri spremljanju učinkovitosti finančne funkcije kot tudi pri analiziranju načrtovanega finančnega položaja podjetja. Če upoštevamo nespremenjene EBIT, lastniški kapital in obrestno mero, se dobičkonosnost lastniškega kapitala skladno z enačbo 11 spremeni samo v odvisnosti od strukture financiranja: D ΔROE = Δ-------- · (ROA − i). LK 48 (19) S statičnega vidika lahko torej ugotovimo, da povečanje dolga prispeva k povečanju občutljivosti sprememb ROE v odvisnosti od pozitivnega ali negativnega finančnega vzvoda. 5. DINAMIČNI PRISTOP K MERJENJU FINANČNEGA VZVODA Dinamični pristop analizira občutljivost dobičkonosnosti lastniškega kapitala na spremembo EBIT (npr. Brigham, 1995, 442). Z dinamičnega vidika nas torej zanima, za koliko odstotkov se spremeni ROE, če se za določeno odstotno vrednost spremeni EBIT. To merimo s stopnjo finančnega vzvoda (SFV): Odstotek sprem. ROE %ΔROE SFV = ------------------------------ = -------------. Odstotek sprem. EBIT %ΔEBIT (20) Po ustreznem preoblikovanju dobimo uporabnejši obrazec: EBIT PP − VS − FS SFV = ----------- = ----------------------------. EBT PP − VS – FS − Obr (21) Stopnja finančnega vzvoda17 je torej približno razmerje med dobičkom iz poslovanja in celotnim dobičkom. Pri natančnejšem izračunu se imenovalec razlikuje od števca samo za obresti. Stopnja finančnega vzvoda pove, za koliko odstotkov se spremeni (poveča ali zmanjša) dobiček (EBT), če se za 1 % spremeni dobiček pred odbitkom obresti in davkov (EBIT). Za isti odstotek se spremeni tudi dobičkonosnost lastniškega kapitala (ROE). Pri tem običajno predpostavljamo, da je davčna stopnja razmeroma stalna, zato naj bi se EBIT in EBT gibala vzporedno. S stopnjo finančnega vzvoda ocenjujemo torej občutljivost EBT na spreminjanje EBIT. Informacija o stopnji finančnega vzvoda je pomembna: 17 EBT EBIT – Obr ROE = --------- = -----------------, LK LK zato: ΔEBIT ΔROE = ------------. LK ΔEBIT --------------LK --------------------ROE1 − ROEo EBT ΔEBIT ---------------------------------------------ROE LK EBT EBIT SPV = ------------------------ = --------------------------- = ---------------- = ----------. ΔEBIT ΔEBIT ΔEBIT EBT --------------------------------------EBIT EBIT EBIT 49 če je pozitivna, je dobiček iz poslovanja (EBIT) večji od zneska obresti; če je negativna, ima podjetje izgubo, ki je lahko posledica izgube iz poslovanja ali pa višjih obresti od dobička iz poslovanja; če je enaka 1, podjetje nima stroškov obresti, kar kaže, da se v celoti financira z lastniškim kapitalom; stopnja v vrednosti 1,5 kaže, da bo 100-odstotno povečanje EBIT povzročilo 150-odstotno povečanje EBT; kaže odvisnost povečevanja dobička od povečevanja dobička iz poslovanja; nizka vrednost stopnje pomeni, da je dobiček razmeroma visok v primerjavi z dobičkom iz poslovanja; tveganje zato razmeroma nizko; nasprotno visoka vrednost stopnje pomeni visoko tveganje, zato je pomembno, ali se stopnja povečuje ali zmanjšuje; nizka absolutna vrednost negativne stopnje kaže na visoko tveganje v dveh smereh: visoka izguba in nizka stopnja odzivnosti na izboljšanje poslovnega izida iz poslovanja; nasprotno višja absolutna vrednost negativne stopnje kaže na manjše tveganje v primerjavi z nižjo negativno stopnjo; zaradi zgornjih ugotovitev je pomembna smer gibanja stopnje v različnih časovnih obdobjih: če se negativna stopnja zmanjšuje, se povečuje tveganje, prav tako pa se povečuje tveganje, če se pozitivna stopnja povečuje. Za zgled v tabeli 4 proučimo podjetje z naslednjimi osnovnimi podatki: Lastniški kapital 60.000 Dolgovi 40.000 Skupaj viri 100.000 Tabela 4: Delovanje stopnje finančnega vzvoda Element 1 EBIT Obresti EBT ROA ROE SFV 1 2 3 4 5 6 Začetno stanje 2 10.000 4.000 6.000 10,0 % 10,0 % 1,66 +10 % 3 11.000 4.000 7.000 11,0 % 11,7 % 1,57 Sprememba EBIT +20 % −20 % 4 5 12.000 8.000 4.000 4.000 8.000 4.000 12,0 % 8,0 % 13,3 % 6,6 % 1,50 2,00 3/2 6 110 100 117 110 117 95 Indeks 4/2 7 120 100 133 120 133 90 5/2 8 80 100 67 80 66 120 Iz tabele je razvidno: stopnja finančnega vzvoda je znašala 1,66 in je pri povečanju EBIT za 10 % povzročila povečanje EBT za 16,6 %, pri 20-odstotnem povečanju EBIT pa se je EBT povečal za 33,3 % (1,666 x 20 % = 33,3 %); zmanjšanje EBIT za 20 % je povzročilo zmanjšanje EBT za 33,3 %; pri povečanju EBIT se je SFV zmanjšala (iz 1,66 na 1,5) in nakazala zmanjšano tveganje; pri zmanjšanju EBIT se je tveganje povečalo, kar kaže porast SFV na vrednost 2. 50 6. ZDRUŽITEV STATIČNEGA IN DINAMIČNEGA VIDIKA FINANČNEGA VZVODA Stopnjo finančnega vzvoda (enačba 21) izračunamo tudi na drugi način, kar lahko preverimo na podatkih iz tabele 4: A ROA ROA SFV = ------ · --------- = KM · ---------. LK ROE ROE (22) Če upoštevamo, da je SFV=EBIT/EBT, enačba 22 omogoča povezavo med statičnim (kapitalski multiplikator) in dinamičnim (multiplikator stroškov obresti) vidikom finančnega vzvoda: ROE EBT A ---------- = --------- · --------, ROA EBIT LK (23) 1 IFV = -------- · KM. SFV (24) oziroma: Zato lahko stopnjo finančnega vzvoda zapišemo kot razmerje med kapitalskim multiplikatorjem in indeksom finančnega vzvoda: KM SFV = --------, IFV (25) ki pravzaprav pomeni razmerje med navpično strukturo financiranja in količnikom med dobičkonosnostjo kapitala in dobičkonosnostjo vseh sredstev. Izrazno moč povezanosti statičnega in dinamičnega vidika finančnega vzvoda lahko razberemo iz tabele 5 (prirejeno po Hunt, 1962, 385, podatki podjetij v ZDA so iz leta 1959). Tabela 5: Povezanost kazalnikov finančnega vzvoda Podjetje Dow Chemical DuPont de Nemours American Electric Power Ohio Bell Telephone Chicago Railway Co. Delež lastniškega kapitala LK/A 0,79 0,91 0,38 0,97 0,54 Indeks finančnega vzvoda ROE/ROA 1,21 1,07 1,80 1,02 0,49 Stopnja finančnega vzvoda EBIT/EBT 1,05 1,03 1,45 1,01 37,40 Iz podatkov v tabeli lahko ugotovimo, da velja enačba 24. Za Dow Chemical je izračun naslednji: (1/0,79) · (1/1,05) = 1,21. 51 Podoben izračun skladno z enačbo 24 velja tudi za ostala podjetja. Pri Dow Chemicals je dobičkonosnost lastniškega kapitala za 21 % višja od dobičkonosnosti na vsa sredstva. K temu prispeva 21-odstotni delež dolgov v financiranju poslovanja. Razmeroma nizka stopnja finančnega vzvoda ne pomeni večjega tveganja pri morebitnih spremembah EBIT. Najvišji delež dolga ima American Electric Power, kar prispeva k najvišji dobičkonosnosti lastniškega kapitala v primerjavi s stanjem brez dolgov. Obenem pa visoka stopnja finančnega vzvoda kaže visoko občutljivost (tveganje) na spremembo dobička iz poslovanja (EBIT). Chicago Railway Co. ima sicer nekoliko manjši delež dolgov, vendar obresti kot stalni strošek pomenijo že približno tri četrtine EBIT, 18 kar negativno deluje na dobičkonosnost lastniškega kapitala. Posledično je izredno visoka stopnja finančnega vzvoda in temu ustrezno tveganje. Zgled v tabeli 5 kaže možnosti ocene finančnega položaja podjetja z vidika vpliva finančnega vzvoda, na kateri se lahko sprejemajo nekatere smernice finančne in poslovne politike podjetja. Očitno je pomembno, pri kateri najmanjši vrednosti SFV bo učinek finančnega vzvoda še pozitiven. Iz enačbe 22 vidimo, da je mejna vrednost stopnje finančnega vzvoda (SFV0) odvisna od razmerja med vsemi viri in lastniškim kapitalom, torej od kapitalskega multiplikatorja (KM): V SFV0 = ----- = KM. LK (26) Če je SFV > KM, bo finančni vzvod deloval negativno. Če pa je SFV večja od 1 in manjša od KM, bo finančni vzvod deloval pozitivno. To lahko preverimo tudi iz podatkov v tabeli 4. Skladno z enačbami 22, 1 in 12 pa lahko pišemo SFV še drugače: FFV + 1 SFV = --------------, IFV (27) ki prav tako kaže povezanost SFV s strukturo financiranja podjetja. Tudi to enačbo lahko preverimo na podatkih iz tabele 4. Računsko povezanost obravnavanih kategorij pa kaže še naslednja enačba: V ROA − (D/V) · (ROA – i) SFV = ------ · -----------------------------------. LK ROE + (D/LK) · (ROE – i) 18 (28) Obresti = 0,74 EBIT. Izračun je rezultat uporabe podatkov iz tabele in obrazcev za EBT, EBIT ter KM. 52 Pri opredelitvi značilnosti stopnje finančnega vzvoda si lahko pomagamo s sliko 3 (Dudycz, 2006, 21), ki pa je avtor podrobneje ne pojasnjuje. Slika 3: Stopnja finančnega vzvoda SFV SFV = f(EBIT) V/LK = KM A 1 EBIT = Obresti 0 EBIT Neg. učinek FV Pozit. učinek FV S slike 3 lahko povzamemo predvsem naslednje značilnosti SFV: če je EBIT enak obrestim, je EBT enak 0 in SFV ne moremo izračunati; s povečevanjem EBIT se zmanjšuje SFV in se asimptotično približuje vrednosti 1; z zmanjševanjem EBIT se povečuje SFV in se asimptotično približuje vrednosti neskončno; v točki A je EBIT enak EBT, obresti ni, zato je SFV enaka kapitalskemu multiplikatorju (KM), ki je enak 1, če ni dolgov; če je SFV večja od kapitalskega multiplikatorja, je FV negativen; če je SFV manjša od kapitalskega multiplikatorja, je FV pozitiven; če je EBIT manjši od obresti, je SFV negativna, saj je EBT negativen; negativna vrednost SFV raste in se asimptotično približuje vrednosti minus neskončno, če se negativni EBT zmanjšuje; v točki 0 je vrednost SFV enaka 0, ker je EBIT enak 0; pri tem ni pomembno, kolikšne so obresti; če sta EBIT in EBT negativna, je SFV sicer pozitivna, vendar je manjša od 1; z naraščanjem izgube se SFV asimptotično približuje vrednosti 1, kar pomeni, da je vrednost obresti vedno manjša v primerjavi z izgubo iz poslovanja; rast SFV v vsakem primeru pomeni povečevanje tveganja (zaradi zmanjševanja EBIT ali pa zaradi povečevanja obresti); nasprotno, zmanjševanje SFV pomeni zmanjševanje tveganja. 53 7. TOČKA NEOBČUTLJIVOSTI FINANČNEGA VZVODA Vprašajmo se, ali sprememba faktorja finančnega vzvoda vedno vpliva na spremembo dobičkonosnosti lastniškega kapitala podjetja. Iščemo torej točko, kjer je ROE neobčutljiv na spremembo FFV. Imenujemo jo točka neobčutljivosti (indiferentnosti) finančnega vzvoda (TN). Mogočih pristopov je več (npr. Orsag, 1982, 104). Enostavneje je uporabiti enačbo 11, iz katere izhaja pogoj za točko neobčutljivosti: ROA = i, (29) saj je samo v tem primeru zagotovljena enakost ROA in ROE ne glede na vrednost faktorja finančnega vzvoda (FFV). Če skladno z enačbo 8 upoštevamo opredelitev ROA, lahko enačbo 29 preoblikujemo: EBITTN = V · i. (30) To pomeni, da je točka indiferentnosti vedno pri tisti vrednosti EBIT, ki je enaka obrestim na vse vire financiranja ob uporabi tržne obrestne mere. To so torej obresti, ki bi jih plačali, če bi vsa sredstva pridobili s tujimi viri. Skladno z enačbo 30 lahko pišemo: EBITTN = D · i + TK · i oziroma: EBITTN − Obresti = TK · i. (31) Zato velja tudi: EBTTN = LK · i. (32) Točko neobčutljivosti FV lahko torej izrazimo tudi s celotnim dobičkom (EBT), saj je enak obrestim na lastniški kapital. Če pa obresti na lastniški kapital pišemo drugače, dobimo: LK Obresti LK · i = i · D · ------- = ------------ = EBTTN. D FFV (33) Vidimo, da lahko točko neobčutljivosti finančnega vzvoda izračunamo tudi iz tržnih obresti na lastniški kapital, ki jih delimo s faktorjem finančnega vzvoda. Uporabo zgornjih enačb prikazuje tabela 6, ki predpostavlja tržno obrestno mero 8 % pri različnih faktorjih finančnega vzvoda in nespremenjenem dobičku iz poslovanja (EBIT). Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 54 Tabela 6: Neobčutljivost finančnega vzvoda V 1.000 EUR Zap. št. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Element LK Dolgovi (D) Vsi viri (V) Obrestna mera (i) EBIT Obresti na dolgove Obresti na LK Obresti na vse vire EBT ROE ROA SPV 0,00 10.000 0 10.000 8,0 % 800 0,00 800 800 800 8,0 % 8,0 % 1,00 Faktor finančnega vzvoda 0,333 1,00 7.500 5.000 2.500 5.000 10.000 10.000 8,0 % 8,0 % 800 800 200 400 600 400 800 800 600 400 8,0 % 8,0 % 8,0 % 8,0 % 1,33 2,00 3,00 2.500 7.500 10.000 8,0 % 800 600 200 800 200 8,0 % 8,0 % 4,00 Iz tabele 6 je razvidno: obresti rastejo z večanjem zadolženosti podjetja, temu primerno se celotni dobiček (EBT) zmanjšuje; dobičkonosnost lastniškega kapitala (ROE) ostaja enaka kljub rasti finančnega vzvoda, ker se zmanjšuje tudi lastniški kapital; točka neobčutljivosti, izražena z EBIT, znaša 800.000 EUR, ker toliko znašajo obresti na vse vire (skladno z enačbo 30); točka neobčutljivosti, izražena z EBT, se s povečevanjem FFV zmanjšuje od 800.000 EUR do 200.000 EUR, ker se enako zmanjšujejo obresti na dolgove, ki bi zamenjali lastniški kapital (skladno z enačbo 32); točko neobčutljivosti, izraženo z EBT, lahko izračunamo tudi z razmerjem med obrestmi na dolgove in faktorjem finančnega vzvoda (enačba 33); stopnja finančnega vzvoda raste skladno z rastjo faktorja finančnega vzvoda, s tem pa tudi tveganje podjetja. Temeljne značilnosti točke neobčutljivosti finančnega vzvoda (TN) so: pri dani tržni obrestni meri se TN, izražena z EBT, spreminja s spreminjanjem strukture financiranja; pri nespremenjeni strukturi financiranja se TN spreminja s spreminjanjem tržne obrestne mere; pri nespremenjenem obsegu financiranja se TN, izražena z EBIT, spreminja s spreminjanjem tržne obrestne mere. Kljub nespremenjeni točki neobčutljivosti se s spreminjanjem faktorja finančnega vzvoda spreminja tudi tveganje, ki je povezano s spreminjanjem zadolženosti podjetja. Zato je povečevanje zadolženosti podjetja načeloma smotrno samo nad točko neobčutljivosti finančnega vzvoda. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 55 8. FINANČNI VZVOD IN DENARNI TOK Pri obravnavi poslovnega vzvoda (Bergant, 2011, 21) smo posebej prikazali stopnjo poslovnega vzvoda denarnega toka (SPVDT). Podoben pristop uporabimo tudi pri finančnem vzvodu, da bi lahko zajeli vpliv zadolževanja na denarni tok podjetja. Merimo ga s stopnjo finančnega vzvoda denarnega toka (SFVDT). Stopnja pomeni (Rao, 1987, 184) razmerje med odstotkom spremembe neto denarnega toka (net cash flow − NCF) in odstotkom spremembe denarnega toka iz poslovanja (operating cash flow – OCF): %ΔNCF SFVDT = --------------. %ΔOCF (34) Neto denarni tok v zgornji enačbi je enak čistemu denarnemu toku iz poslovanja (operating cash flow – OCF), zmanjšanemu za obresti, ki so popravljene z davčno stopnjo (T): NCF = OCF – Obr · (1 – T). (35) Na zgornji osnovi jo izračunamo tako, da upoštevamo amortizacijo (Am), popravljeno za davčno stopnjo (T):19 PP – VS – FS + T · Am/(1 – T) SFVDT = -----------------------------------------------. PP – VS – FS – Obr + T · Am/(1 – T) (36) SFVDT meri občutljivost neto denarnega toka na spremembe čistega denarnega toka iz poslovanja. Krajše jo lahko pišemo: EBIT+ T · Am/(1 – T) SFVDT = -----------------------------. EBT + T · Am/(1 – T) (37) Seveda tudi SFVDT (kot SFV) deluje v obe smeri: v zmanjšanje ali povečanje denarnega toka v odvisnosti od zmanjšanja ali povečanja EBIT. S tem se povečuje ali zmanjšuje tudi tveganje plačilne sposobnosti podjetja. 9. FINANČNI VZVOD IN TVEGANJE Z uporabo finančnega vzvoda podjetje prevzema dodatno tveganje (Brigham et al., 1999, 370), ki ga označujemo s pojmom finančno tveganje (financial risk). Finančni vzvod ne vpliva na tveganje aktive ali na pričakovani donos na vsa sredstva, pač pa vpliva na tveganje kapitala. Posojilodajalci namreč ne nosijo poslovnih tveganj posojilojemalca. To vodi k zahtevam investitorjev po višjem donosu (Brealy Myers, 1991, 190). 19 Izpeljavo enačbe lahko vidimo v Rao (1987, 197). 56 Podjetje ustvarja višji donos z uporabo izposojenih sredstev,20 obenem pa se povečuje tveganje lastnikov kapitala. Pri tem moramo upoštevati, da se z dodatnim dolgoročnim zadolževanjem povečujejo stroški agentov, ki so povezani s temi dolgovi (agency costs of debt). Upniki se namreč običajno želijo dodatno zavarovati (Smart et al., 2004, 456). Temeljni pristop k merjenju finančnega tveganja izhaja iz standardnega odklona pričakovanih vrednosti ROE. Finančno tveganje kaže razlika med standardnim odklonom ROE podjetja, ki uporablja finančni vzvod, in standardnim odklonom pričakovanih vrednosti ROE, če podjetje ne bi uporabljalo finančnega vzvoda (Brigham et al., 1999, 372). Porast tveganja ob istočasnem porastu pričakovane dobičkonosnosti lastniškega kapitala in iskanje ravnovesja med stroški in koristmi zadolževanja podjetja je osnova "trade-off" teorije o optimalnem financiranju poslovanja, kar presega obseg tega prispevka.21 Številni raziskovalci v zadnjih petdesetih letih empirično proučujejo vpliv finančnega vzvoda na tveganje podjetja in na njegovo kapitalsko strukturo Med njimi naj omenimo zlasti nekatere novejše raziskave, ki ugotavljajo dejavnike vpliva na finančni vzvod. Med pomembne dejavnike lahko štejemo zlasti likvidnostno strukturo sredstev, 22 dobičkonosnost poslovanja, efektivno davčno stopnjo, priložnosti za rast, število hčerinskih firm (Gill in Mathur, 2011). Song posebej omenja še davčne olajšave, velikost podjetja, pričakovano rast, unikatnost (manjšo prodajljivost sredstev), spremenljivost (variabilnost) prihodkov. Posebej poudarja razlikovanje med kratkoročnim in dolgoročnim zadolževanjem (Song, 2005). Shih dodaja osebne davčne stopnje na prihodke iz dividend (Shih, 1996), Huyghebaert in Gucht pa opozarjata na možnost moralnega hazarda, 23 na razlike v oceni upravičenosti projektov in na posebnosti podjetnikov, ki so obenem tudi direktorji svojih podjetij (Huyghebaert in Gucht, 2007). Jelinek (2007) proučuje vpliv povečanega finančnega vzvoda na poslovodne odločitve v pogledu uporabe sredstev (earnings management). Zanimiv je tudi vpliv nadzora in politike lastnikov podjetja oziroma vladanja (corporate governance), ki ga poudarjata Florackis in Ozkan (2009). S tem so povezani stroški agentov (agency costs), ki se zmanjšujejo z rastjo finančnega vzvoda (Piper in Weinhold, 1982, 110; Byrd, 2010,14). Med pomembne dejavnike večje uporabe finančnega vzvoda lahko štejemo še inovacije na področju obvladovanja tveganj (Taggart, 1990, 2). Nekateri med omenjenimi dejavniki vplivajo na povečevanje, drugi pa na zniževanje finančnega vzvoda v podjetjih. Smer vpliva je načeloma odvisna od tega, ali posamezni dejavnik zmanjšuje ali povečuje tveganje podjetja. To načelo pa ne drži v vseh okoliščinah. Poslovodstva so namreč izpostavljena različnim pritiskom in 20 Če uporaba sredstev prinaša več kot znaša strošek posojila. Podrobneje o optimalni strukturi financiranja poslovanja in o modelu celovite finančne politike podjetja v Bergant (2012, 46 in 188). 22 Vpliv likvidnostne strukture sredstev na kapitalsko strukturo je podrobneje raziskoval tudi Sibilkov (2009). 23 Vsebina moralnega hazarda je prevalitev tveganja (risk shifting). 21 57 motivom, ki učinkujejo v smeri previsokega zadolževanja podjetij.24 Ti dejavniki so nedvomno prispevali tudi k sedanji finančni in gospodarski krizi. 25 Pri zadolževanju podjetij nosijo svoj del tveganja tudi posojilodajalci, katerih vpliv na zadolževanje podjetij ni nezanemarljiv. To potrjujejo znani vzroki finančnih kriz. Že zgornji kratki pregled kaže na pomembnost odločanja o finančnem vzvodu podjetja, pri čemer je obvladovanje tveganja v poslovanju nedvomno rdeča nit poslovnih odločitev. 10. FINANČNI VZVOD, INVESTIRANJE IN RAST PODJETJA Očitno sta sposobnost zadolževanja in politika finančnega vzvoda pri financiranju rasti podjetja izredno pomembni. Zato bomo njuno vlogo na kratko obravnavali v nadaljevanju. Temeljni načini rasti podjetja so trije: organska rast (z reinvestiranjem dobička), z združevanjem in prevzemi,26 z dokapitalizacijo (dodatno vplačilo lastniškega kapitala). Organska rast predpostavlja neko stopnjo rasti lastniškega kapitala (g). Ob uporabi finančnega vzvoda je skladno z enačbo 11 odvisna od dobičkonosnosti na vsa sredstva in obrestne mere (Helfert, 1987, 182): D g = ROA + -------- · (ROA − i). LK (38) Če upoštevamo, da podjetje izplačuje dividende, se enačba 35 spremeni (Helfert, ibidem) z odstotkom pridržanega dobička (p): D g = ROA · p + -------- · (ROA − i) · p. LK (39) Enačba 39 pomeni približek maksimalne stabilne rasti (Hax in Majluf, 1984, 141) ob predpostavki nespremenjene poslovne in dividendne politike, dobičkonosnosti vseh sredstev ter faktorja finančnega vzvoda ob nespremenjenem pričakovanju dobičkonosnosti lastniškega kapitala. Zato jo imenujejo tudi "enačba vzdržnostne rasti" (sustainable growth formula).27 24 V drugi smeri deluje linija najmanjšega odpora poslovodstev, saj po "pecking order" teoriji raje uporabljajo zadržani dobiček, kot iščejo zunanji kapital (Arnold (1998, 801)). 25 Podrobnejša razprava o vzrokih zadolževanja podjetij presega obseg prispevka. Več o motivih za zadolževanje v Mendenhall Blair (1989). 26 Nekoliko več o računovodskih vidikih združevanj in prevzemov v Lukić (2007). 27 Več o stopnji rasti v povezavi s faktorjem finančnega vzvoda v Bergant (2010a, 11). 58 Rast podjetja nad stopnjo vzdržnostne rasti povzroča probleme v zvezi s plačilno sposobnostjo podjetja. Če je visoka rast kratkoročne narave, so rešljivi s kratkoročnim zadolževanjem, sicer pa zahtevajo strateške ukrepe (Higgins, 1992, 123). Eden izmed njih je združevanje podjetja. Povezanost med procesi združevanja in kapitalsko strukturo (finančnim vzvodom) podjetja obravnavajo številne teorije. Avtorji štejejo med pomembne spodbude k združevanju zlasti (Schrieves in Pashley, 1984, 39): latentno sposobnost zadolževanja, ki omogoča nakup drugega podjetja z dodatnim zadolževanjem; povečanje sposobnosti zadolževanja, ki nastane z združitvijo dveh podjetij in omogoča, da podjetje po združitvi izkoristi povečanje finančnega vzvoda in dobičkonosnost lastniškega kapitala; nevtralizacija vzajemnega učinka združitve na izboljšanje položaja upnikov v breme lastnikov,28 ki pa je dosežena samo ob pogoju ustrezno povečanega finančnega vzvoda pri združitvi.29 Pogoj iz tretje alineje ni izpolnjen pri vseh združitvah, kar se kaže v različnih porazdelitvah učinkov združitve med upnike in lastnike (Murphy in Nathan, 1989, 551). Finančni položaj združenega podjetja je odvisen tudi od načina financiranja združitve. Na primer z izmenjavo delnic, z izplačilom lastnikov prevzetega podjetja ali z izdajo vrednostnih papirjev. Očitno sta zadolženost prevzetega podjetja in temu ustrezen način financiranja prevzema temeljnega pomena za prevzemnika ter za uspešnost prevzema (Murphy in Nathan, 1989, 553; Trifts, 1991, 33). Pri odločanju o združitvi in njenem financiranju je izredno pomemben ciljni faktor finančnega vzvoda (target leverage ratio), ki omogoča ocene mogočih odstopanj in njihovih posledic (Uysal, 2005, 15). Na njegovo določitev vplivajo dejavniki finančnega vzvoda, ki smo jih obravnavali v prejšnjem poglavju. Pri tem sta zmogljivost dodatnega zadolževanja podjetja in obstoječi faktor finančnega vzvoda prevzemnika najpomembnejša dejavnika pri oblikovanju strategije prevzema in njeni uspešnosti (Uysal, 2005, 53). Tipični primeri uporabe finančnega vzvoda pri združitvah in prevzemih so: 1. 2. nakup kontrolnega deleža podjetja (leveraged buyout − LBO), pri čemer kupec pomemben delež kupnine poravna s sredstvi, ki jih je pridobil z različnimi načini zadolževanja;30 posebna oblika LBO je odkup večinskega deleža s strani poslovodstva podjetja (management buyout −MBO);31 28 Negativni učinek združitve plačilno sposobnega podjetja s podjetjem s slabšo plačilno sposobnostjo se kaže v poslabšanju vrednosti lastniškega deleža lastnikov prvega podjetja. 29 Pri tem je treba opozoriti tudi na to, da pomemben del učinka finančnega vzvoda (zlasti davčnega prihranka) pri združitvah običajno pripade lastnikom prevzetega podjetja (Jenkinson in Stucke, 2011, 2). 30 Nekaj več o LBO v Butler (2001). 31 Nekaj več o MBO v Catalyst Venture Partners (2003). 59 3. nakup kontrolnega deleža s strani zaposlenih (employee stock ownership plan − ESOP), 32 ki ima v razvitih državah (npr. ZDA) s predpisi formalizirane možne oblike in postopke. Dokapitalizacija, kot tretji način financiranja rasti podjetja, je tesno povezana s finančnim vzvodom. Z dokapitalizacijo (če odmislimo dokapitalizacijo z namenom sanacije podjetja) se načeloma: zmanjša faktor finančnega vzvoda, kar omogoča večjo uporabo tujih virov (trading on equity); zmanjša dobičkonosnost lastniškega kapitala ob drugih nespremenjenih okoliščinah, kar zahteva povečanje obsega tujih virov. 11. FINANČNI VZVOD IN FINANČNO PRESTRUKTURIRANJE PODJETJA Podjetniško prestrukturiranje (corporate restructuring) razumemo kot temeljne spremembe v podjetju in njegovem poslovanju s ciljem povečanja vrednosti podjetja lastnikom in upnikom. Pogosto ga delimo na poslovno prestrukturiranje (operational restructuring) in na finančno prestrukturiranje (financial restructuring). Finančno prestrukturiranje zajema predvsem spremembo strukture sredstev in virov financiranja podjetja s ciljem povečanja učinkovitosti, podpore rasti in povečanja vrednosti za deležnike (Giddy, 2003, 1). Tipični primer finančnega prestrukturiranja je pomembnejša sprememba faktorja finančnega vzvoda oziroma kapitalske ustreznosti podjetja. Posebni primer spremembe strukture kapitala je nakup lastnih delnic ali pa izplačilo dividend z dolgoročnim zadolževanjem podjetja (leveraged recapitalization), 33 ki omogoča lastnikom izplačilo dobička oziroma kapitala ob ohranitvi dolgoročnih virov financiranja. 34 Taki način prestrukturiranja ni namenjen razvoju podjetja, kar je njegova pomembna slabost. Seveda pa je nadomeščanje kapitala s kratkoročnim zadolževanjem pravzaprav zloraba tega instrumenta, ki se lahko zlasti v krizi pokaže kot usodna napaka, kar kažejo številne težave podjetij v zvezi s plačilno sposobnostjo. Finančno prestrukturiranje ima pomembno vlogo pri sanaciji oziroma prisilni poravnavi podjetja, saj elaborat o finančnem prestrukturiranju zahteva tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V tem okviru je temeljnega pomena zagotavljanje ustrezne strukture financiranja podjetja. Pri vseh načinih finančnega prestrukturiranja je pomembno sodelovanje finančnih institucij, v naših razmerah zlasti bank. Njihov vpliv na poslovne odločitve podjetij je v tem pogledu pogosto odločilen. Zato tudi banke nosijo svoj del odgovornosti za 32 Nekaj več o ESOP v Wilhelm (2011). Več v Giddy (2004). 34 Več o motivih tega načina prestrukturiranja v Taggart (1990). 33 60 previsoko tveganje podjetij pri uporabi dolga, na primer za namene privatizacije, zlasti po modelu MBO. 12. FINANČNI VZVOD IN VREDNOST PODJETJA V poglavju 8 smo videli, da rast finančnega vzvoda do neke točke načeloma 35 povečuje dobičkonosnost lastniškega kapitala, nadalje pa vpliva na njegovo zmanjšanje. Finančni vzvod ima podoben učinek tudi na vrednost podjetja oziroma na vrednost enote navadnega lastniškega kapitala, kar potrjujejo številne empirične raziskave (npr. Dimitrov in Jain, 2007). 36 Na točki optimalnega FFV je vrednost podjetja največja. Odmik od ciljnega FFV (target leverage) imenujemo relativni FFV (relative leverage). Relativni FFV je pozitiven, če je podjetje zadolženo bolj, kot je optimalno, in obratno (Ippolito et al., 2011, 2). Finančni vzvod moramo upoštevati tudi v izračunu povprečnih tehtanih stroškov posameznih vrst kapitala (weighted average cost of capital − WACC)37 in v modelu določanja cen dolgoročnih naložb (capital asset pricing model − CAPM). 38 Zmanjševanje stroškov kapitala je mogoče prav s povečanjem deleža tujih virov. Oba modela uporabljamo pri oceni ekonomskega dobička, zato finančni vzvod vpliva tudi na oceno ekonomske dodane vrednosti (economic value added −EVA).39 Pri vrednotenju podjetja razlikujemo knjižni finančni vzvod (book leverage ali balance sheet leverage) in tržni finančni vzvod (market leverage). Slednjega merimo s faktorjem finančnega vzvoda (enačba 1), ki ima v imenovalci tržno vrednost lastniškega kapitala (market value of equity). Vrednosti obeh vrst faktorja finančnega vzvoda nekega podjetja sta praviloma različni in se lahko tudi različno gibljeta v različnih časovnih obdobjih. Pri nespremenjenem knjižnem FFV se tržni FFV giblje v odvisnosti od tržne cene delnic oziroma deleža podjetja. Pri vrednotenju ločimo tudi dolgove v števcu enačbe 1, in sicer na finančne in poslovne obveznosti, kar pomeni dve vrsti faktorja finančnega vzvoda: FFV finančnih poveznosti (financing leverage), FFV poslovnih obveznosti (operating liability leverage), ki različno vplivata na vrednost podjetja (Nissim in Penman, 2003, 554). 35 Empirične raziskave te trditve ne potrjujejo soglasno (npr. Ippolito et al.,2011, 1), vendar je tudi ne zavračajo soglasno. Več v Bergant (2012, 47). 36 Podrobnejša ilustracija razmerja med tržno vrednostjo podjetja in faktorjem finančnega vzvoda v Bergant (2010, 17). 37 Podrobneje v Smart et al.(2004, 306), poenostavljeno pa v Mramor (1993, 332). 38 Podrobneje v Smart et al.(2004, 309), poenostavljeno pa v Mramor (1993, 331). 39 Več o tem, vključno z WACC in CAPM, v Bergant, Bolčič (2007). 61 FFV poslovnih obveznosti kaže na kakovost trenutne dobičkonosnosti in olajšuje predvidevanje dobičkonosnosti podjetja v prihodnosti (Nissim in Penman, ibidem). Če dodatni dolg zmanjšuje stroške kapitala (WACC), 40 se zmanjša diskontni faktor prihodnjih denarnih tokov, s tem pa se poveča ocenjena vrednost lastniškega kapitala (Arnold, 1998, 806). Poenostavljeno bi lahko vpliv FFV na vrednost podjetja računsko ocenili na naslednji način:41 (1 − Tc)(1 − Tpe) V1 = V0 + [1 − ---------------------- ] · D, (1 − Tpi) (40) kjer pomenijo: V1 V0 Tc Tpe Tpi D vrednost podjetja ob zadolženosti, vrednost podjetja brez dolgov (100-odstotni lastniški kapital), davčna stopnja na dobiček podjetja, osebna davčna stopnja na prejete dividende, osebna davčna stopnja na prejete obresti, znesek dolgov. Skladno z zgornjo enačbo in pri predpostavkah 20-odstotnega davka na dohodek podjetij, 20-odstotnega davka na prihodke iz kapitala (dividend) za fizične osebe in 10odstotnega davka na prihodke iz obresti za fizične osebe znaša dodatek, ki povečuje vrednost podjetja, 29 % zneska dolga, ki bi nadomestil znesek lastniškega kapitala. Enačba 40 kaže zlasti naslednje: 1. 2. 3. Učinek dodatnega zadolževanja ni odvisen samo od davčne stopnje na dohodek podjetij, temveč tudi od davčnih obremenitev investitorjev. To pomeni, da je točna ocena učinka finančnega vzvoda razmeroma težavna. Če je osebna davčna stopnja na dohodek iz kapitala nižja od osebne davčne stopnje na obresti, je lahko učinek finančnega vzvoda nižji od običajno pričakovanega. Če ima podjetje izgubo ali pa če nima dobička, ni izplačil dividend, ostajajo pa prihodki fizičnih oseb iz naslova obresti. Ob tem uporaba dolga pri financiranju zmanjšuje vrednost lastniškega kapitala. 40 Če torej pričakovani dodatni stroški finančne stiske (tveganje) zaradi zadolžitve ne presegajo učinka dodatne dobičkonosnosti lastniškega kapitala. 41 Izpeljava enačbe v Piper in Weinhold (1982, 114). 62 13. FINANČNI VZVOD IN FINANČNA POLITIKA PODJETJA Tveganje, kot posledica finančnega vzvoda, ima svoj izvor zlasti v dveh primerih (Sihler, 1971, 125): v mogočih poslovnih dogodkih, ki negativno vplivajo na EBIT podjetja ali na porast stroškov obresti; v zmanjšani sposobnosti podjetja pri pridobivanju oziroma obnavljanju tujih virov sredstev. Pozitivni učinek finančnega vzvoda raste pri manj zadolženih podjetjih in se zmanjšuje pri visoko zadolženih podjetjih (Korteweg, 2010, 2168). Zgornjim ugotovitvam primerno je treba oblikovati tudi finančno politiko podjetja. Njena osnovna naloga v tem pogledu je vzpostavljati in ohranjati ravnotežje med potrebo po dodatnem financiranju in sposobnostjo zagotavljanja tega financiranja v ustreznih deležih lastniškega kapitala in dolgov. Za oblikovanje predloga konsistentne finančne politike je treba odgovoriti zlasti na naslednja vprašanja (prirejeno po Piper in Weinhold, 1982, 111): 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Kakšne so objektivne potrebe po financiranju poslovanja v naslednjih treh do petih letih? Katere so posebne značilnosti potrebnega financiranja (vrste valut, dospelost, stalne in spreminjajoče se obrestne mere, učinki možnih predplačil, problemi pri pogajanjih ipd.)? V katere segmente finančnih trgov bo treba vstopiti za posamezne tipe potreb po financiranju? Kakšni so pogoji pri najemanju posameznih vrst financiranja glede na finančni položaj podjetja in posebnosti njegove dejavnosti? Ali lahko podjetje zadosti vsem obveznostim, ki izhajajo iz načrtovanega financiranja (in s tem iz načrtovanega finančnega položaja) tudi v slabših pogojih poslovanja? Ali bo politika zadolževanja omogočila ustrezno financiranje strateško pomembnih programov tudi v težavnejših razmerah poslovanja in kako se bodo odzivali financerji? Koliko bo ranljiva konkurenčnost podjetja ob predvideni strukturi financiranja? Kakšne posledice bo imela predvidena politika zadolževanja na upnike in lastnike? Kakšne so možnosti uresničiti predvideno politiko zadolževanja? Nevarnosti preseganja optimalne stopnje dolgovnega financiranja izhajajo predvsem iz (prirejeno po Piper in Weinhold, 1982, 112): manjših možnosti podjetja v pogledu pridobivanja lastniškega kapitala; previsokega pričakovanja poslovodstva v pogledu pozitivnega učinka zadolževanja; neupoštevanja vseh dejavnikov, ki vplivajo na učinek zadolževanja; 63 manjšega napora in manjših stroškov pri pridobivanju dolgov kot pri pridobivanju lastniškega kapitala; atraktivnosti vpliva finančnega vzvoda na kazalnike, od katerih je odvisna nagrada poslovodstvu; odpora do dodatnih zahtev in interesov, ki izhajajo iz dodatnih vlagateljev lastniškega kapitala. Izredno je pomembna dobra komunikacija med vodjem finančne funkcije in poslovodjem podjetja. Največ napak pri odločitvah strukture financiranja je posledica (prirejeno po Piper in Weinhold, 1982, 113):42 premajhnega upoštevanja kakega dejavnika vpliva zadolževanja; pomanjkljivega upoštevanja interesov in spremenljivosti volje posojilodajalcev; pomanjkljivega preverjanja (testiranja) načrtovane politike zadolževanja v slabših pogojih, kot so načrtovani; želje poslovodstva po obrambi pred sovražnim prevzemom (Novaes, 2002, 2640); podcenjevanja tveganj, ki izhajajo iz dodatnega zadolževanja (Sihler, 1971, 125) in s tem povezanega podcenjevanja stroškov finančne stiske; neustrezne dividendne politike podjetja (Sihler, 1971, 128); želje poslovodstva po večjem zadolževanju v času konjunkture, kot je to skladno z načelom previdnosti in preudarnosti. Prav v obdobju ugodnega finančnega in poslovnega položaja podjetja je treba zaradi ustrezne fleksibilnosti (Sihler, 1971, 125) oblikovati ustrezne rezerve, kar današnja finančna in gospodarska kriza potrjuje na vseh ravneh državne ekonomije. Edini pravi odgovor na rast in zadolževanje (hkrati pa tudi pogoj zadolževanja) je torej zagotavljanje dobičkonosnega poslovanja, pri čemer naj ekonomski dobiček presega pričakovanja lastnikov kapitala. 14. PREDNOSTI IN SLABOSTI INFORMACIJ O FINANČNEM VZVODU Poslovni in finančni vzvod sta si podobna v tem, da oba pomenita priložnost pridobiti korist zaradi stalnosti nekega dejavnika (stalni stroški oziroma stalna obrestna mera). Zato sta si v neki meri podobna tudi glede svojih prednosti in slabosti. Temeljne prednosti finančnega vzvoda so nedvomno: 42 možnost povečanja dobička zaradi nižjega stroška dolgov in posledičnega multiplikativnega učinka; možnost izboljšanja davčnega položaja, ker obresti znižujejo davčno osnovo; možnost merjenja tveganja, saj vzvod deluje tudi v negativno smer. O možnih ukrepih v primeru prezadolženosti v Higgins (1992, 123). 64 Različni avtorji poudarjajo različne prednosti finančnega vzvoda. Brigham (1995, 57) omenja naslednje: 1. 2. 3. z uporabo finančnega vzvoda lastniki obdržijo kontrolo nad podjetjem ob manjšem lastniškem vložku; upniki nosijo tveganje ob manjšem lastniškem vložku; donos lastnikov se povečuje z dodatnim zadolževanjem. Oneal ocenjuje, da je finančni vzvod »fantastično orodje, ki prisili poslovodstvo k večji usmerjenosti na vrednost enote lastniškega kapitala« (Oneal et al., 1990, 42). Bernstein opozarja na možnost ohranjanja dobičkonosnosti kapitala s povečanjem dolgov, če se zmanjšujejo prihodki. Podjetje lahko v inflacijskih razmerah realizira tudi inflacijske dobičke (Bernstein, 1988, 582). Anderson dodaja, da zadolževanje omogoča usklajevanje med prejemki na podlagi uporabe nekega sredstva in izdatki zaradi vračila dolga (Anderson, 2003, 4). Enačbe finančnega vzvoda omogočajo enostavnejše simuliranje posledic predvidenih poslovnih ukrepov in s tem analiziranje občutljivosti poslovnega sistema. Le-to bi sicer bilo mogoče samo z načrtovanjem celotnih računovodskih izkazov (Rao, 1987, 187). Zgoraj omenjenim prednostim finančnega vzvoda bi lahko dodali še možnost analiziranja sprememb in njihovih posledic na ravni posameznih dejavnosti in primerjanje podjetij med seboj. Med slabostmi finančnega vzvoda je nedvomno najpomembnejša ta, da optimalnega vzvoda v posameznem podjetju ne moremo natančno ugotoviti. Druga slabost je seveda v tveganju, ki ga uporaba finančnega vzvoda povzroča. Temu primerno se povečujejo tudi pričakovanja lastnikov v pogledu dobičkonosnosti njihovih vložkov. Oboje lahko privede do previsoke zadolženosti in stečaja podjetja. Večja zadolženost podjetij povečuje tudi tveganje glede prikrojevanja bilanc (window dressing) in olepševanja finančnega položaja podjetja (Owens in Wu, 2011, 29). Naslednja slabost tiči v posebnostih računovodskih podatkov, ki so predvsem posledica: posebnosti računovodstva kot informacijskega sistema;43 tega, da je vrednost podjetja vedno bolj odvisna od "mehkih" dejavnikov (npr. intelektualni kapital) in zunajbilančnega finančnega položaja, zaradi česar se lahko manj zanesemo na izključno računovodske podatke. Zato je merjenje finančnega vzvoda težavno zlasti v pogledu merjenja tveganja, saj na primer ne zajema tveganj, povezanih s sredstvi, z izvedenimi vrednostnimi papirji ali tveganja neusklajenosti denarnih tokov (CGFS Papers No 34, 2009, 2). 43 Več o posebnostih računovodskih podatkov in računovodske analize v Bergant (2012, 225−230). 65 Uporaba finančnega vzvoda je praviloma povezana z dodatnimi zavezami dolžnika nasproti upnikom, ki lahko omejuje samostojnost pri odločanju o poslovanju podjetja. Iz obravnavanih prednosti in slabosti je mogoče skleniti, da je finančni vzvod sicer treba uporabljati, vendar z ustrezno mero previdnosti ob upoštevanju vseh okoliščin, ki lahko vplivajo na njegov učinek. Literatura in viri: Anderson, Malcolm (2003). Gearing. Pridobljeno http://www2.accaglobal.com/archive/2888864/31074 . s spleta (december 2011): Arnold, Glen (1998). Corporate Financial Management. London: Pitman Publishing. Bergant, Živko (2010). Struktura kapitala in plačilna sposobnost podjetja. Poslovodno računovodstvo, št. 4/2010, str. 14−34. Bergant, Živko (2010a). Rast, zadolževanje in plačilna sposobnost podjetja. Poslovodno računovodstvo, št. 1/2010a, str. 8−17. Bergant, Živko (2011). Osnove analize poslovanja. Druga, dopolnjena izdaja. Inštitut za poslovodno računovodstvo. Bergant, Živko (2012). Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja. Ljubljana: Inštitut za poslovodno računovodstvo. Bergant, Živko in Bolčič, Tatjana (2007). Ekonomski dobiček. Pridobljeno s spleta (januar 2012): http://www.abeceda.si/prispevki/objave-in-clanki. Bernstein A., Leopold (1988). Financial Statement Analysis. Theory, Application, and Interpretation. Homewood: IRWIN, četrta izdaja. Braut, Roko (1971). Faktor poluge kao instrument financijske politike. Beograd: Knjigovodstvo št. 7−8/1971. Brealey A., Richard in Myers C, Stewart (1991). Principles of Corporate Finance. 4. izdaja. New York: McGraw-Hill. Brigham F., Eugene (1995). Fundamentals of Financial Management. 7. izdaja. Orlando: The Dryden Press. Brigham F., Eugene in Gapenski C., Louis in Daves R., Phillip (1999). Intermediate Financial Management. 6. izdaja. Orlando: The Dryden Press. Butler A., Paul (2001). The Alchemy of 140−151. LBOs. The McKinsey Quarterly št. 2/2001, str. Byrd, John (2010). Financial policies and the Agency Costs of Free Cash Flow: Evidence from the Oil Company. Pridobljeno s spleta (december 2011): http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1664654. Catalyst Venture Partners (2003). The Catalyst Guide to Management Buy-Outs. Pridobljeno s spleta: http://www.google.si/search?q=management+buyout+filetype%3Apdf&hl=sl&biw=817&bih=81 0&num=10&lr=&ft=i&cr=&safe=images#q=management+buyout+filetype:pdf&hl=sl&lr=&pr md=imvnsb&ei=neUmT6GwBc-r-gaFuuDkCA&start=10&sa=N&bav=on.2,or.r_gc.r_ pw.,cf.osb&fp=214f7dba806acc1&biw=817&bih=810. CGFS Papers No 34 (2009). The Role of Valuation and Leverage in Procyclicality. Bank for International Settlements. Pridobljeno s spleta (december 2011): http://www.bis.org/publ/cgfs34.pdf. 66 Dimitrov, Valentin in Jain C., Prem (2008). The Value Relevance of Changes in Financial Leverage beyond GAAP Earnings. Journal of Accounting, Auditing and Finance št. 2/2008, str. 191−222. Damodaran, Aswath (2009). Leases, Debt and Value. Pridobljeno s spleta (november 2011): http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1390280. Dudycz, Tadeusz (2006). The Different Faces of Leverage. Pridobljeno s spleta (oktober 2011): http://ssrn.com/abstract=950554. Florackis, Chrisostomos in Ozkan, Aydin (2009). Managerial Incentives and Corporate Leverage: Evidence from the United Kingdom. Accounting & Finance 49/2009, str. 531−553. Ghandhi, J. K. S. (1966). On the Measurement of Leverage. Journal of Finance št. 4/1966, str. 715−726. Giddy H., Ian (2003). Corporate Financial Restructuring. Pridobljeno s spleta (december 2011): http://people.stern.nyu.edu/igiddy/restructuring.htm. Giddy H., Ian (2004). Leveraged Recapitalization and Exchange Offers. Pridobljeno s spleta (december 2011): http://www.doc-txt.com/New-York-University-Leveraged-Recapitalizationand-Exchange-Offers.pdf. Gill, Amarjit in Mathur, Neil (2011). Factors that Influence Financial Leverage of Canadian Firms. Journal of Applied Finance št. 2/2011, str. 19−37. Hax, Arnold in Majluf N., S. (1984). The Use of the Industry Atractiveness-Business Strength Matrix in Strategic Planing. V knjigi: A. Hax: Readings on Strategic Management. Massachusetts: Ballinger Publishing Company. Helfert A., Erich (1987). Techniques of Financial Analysis. Šesta izdaja. Homewood: IRWIN. Higgins C., Robert (1992). Analysis for Financial Management. Tretja izdaja. Homewood: IRWIN. Hunt, Pearson (1962). A proposal for Precise Definitions of "Trading on the Equity" and "Leverage". Journal of Finance št. 1/1962, str. 377−386. Huyghebaert, Nancy in Van de Gucht M., Linda (2007). The Determinants of Financial Structure: New Insights from Buseness Start-ups. European Financial Management št. 1/2007, str. 101−133. Ippolito, Filippo in Steri, Roberto in Tebaldi, Claudio (2011): The relative Leverage Premium. Pridobljeno s spleta december, 2011). http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1928938. Jenkinson, Tim in Stucke, Rüdiger (2011): Who benefits from the Leverage in LBOs? (Pridobljeno: december, 2011). http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1777266. Jelinek, Kate (2007): The Effect of Leverage Increases on Earnings Management. Journal of Business & Economic Studies št. 2/2007, str. 24−46. Korteweg, Arhur (2010): The Net Benefit to Leverage. The Journal of Finance št. 6/2010, str. 2137−2170. Kralj, Janko s sodelovanjem Leona Repovža (1980): Finančno upravljanje organizacij združenega dela. Ljubljana: Gospodarski vestnik. Lukić, Zdenka (2007): Računovodstvo združitev in prevzemov. Diplomska naloga. Novo mesto: Visoka šola za upravljanje in poslovanje. Mendenhall Blair, Margaret (1989): A Surprising Culprit Behind the Rush to Leverage. The Brookings Review; Winter 1989/1990; 8, 1, str. 19−26. 67 Moody's Investor Service (2004): Rating Metodology. Property and Casualty insurance, Top Ten Ratios 2003 Update: Relationships Hold as Cycle Peaks. (Pridobljeno: december, 2011) http://www.moodys.com.ar/PDF/Research/P&C%20Top%20Ten%20Ratios.pdf. Murphy, Austin in Nathan, Kevin (1989). An Analysis of Merger Financing. The Financial Review št. 4/1989, str. 551−566. Needles E., Belverd in Powers, Marian in Crosson V., Susan (2002). Financial & Managerial Accounting. Boston: Houghton Mifflin Company. Nissim,Doron in Penman H., Stephen (2003). Financial Statement Analysis of Leverage and How It Informs About Profitability and Price-to-Book Ratios. Review of Accounting Studies št. 8/2003, str. 531−560. Novaes, Walter (2002). Managerial Turnover and Leverage under a Takeover Threat. The Journal of Finance, št. 6/2002, str. 2619−2650. Oneal, Michael et al. (1991). The Best and Worst Deals of the '80s. What We Lerarned from All Those Mergers, Acquisitions, and Takeovers. Business Week, 15. Januar, 1990, str. 40−44. Orsag, Silvije (1982). Poslovna i finansijska poluga u poslovanju kapitalističkog poduzeća. Zagreb: Računovodstvo i finansije št. 5/1982, str. 39−47. Owens, Edward in Wu J., Shuang (2011). Window Dressing of Financial Leverage. Pridobljeno s spleta (december 2011): http://business.gwu.edu/accountancy/files/window-dressing-financialleverage.pdf. Pareja I., Velez (2010). Leverage, Operating, Financial and Total. Pridobljeno s spleta (november 2011): http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1641494. Piper R., Thomas in Weinhold A., Wolf (1982). How Much Debt Is Right for Your Company? Harvard Business Review, julij-avgust 1982, str. 106−114. Ponovno objavljeno v: Corporate Finance and The Capital Markets. A Harvard Business Review Paperback. Boston: Harvard Business School Publishing Division, 1991, str. 40−48. Rao K. S. Ramesh (1987). Financial Management. Concepts and Applications. New York: Macmillan Publishing Company. Sibilkov, Valeriy (2009). Asset Liquidity and Capital Structure. Journal of Financial and Quantitative Analysis št. 5/2009, str. 1173−1196. Shih S. H., Michael (1996). Determinants of Corporate Leverage: A Time –Series Analysis Using U. S. Tax Return Data. Contemporary Accounting Research št. 2/1996, str. 487−504. Shrieves E., Ronald in Pashley M., Mary (1984). Evidence on the Association Between Mergers and Capital Structure. Financial Management, jesen, 1984, str. 39−48. Sihler W., William (1971). Framework for financial decisions. Harvard Business Review, marecapril 1971, str. 123−135. Song, Han-Suck (2005). Capital Structure Determinants. An Empirical Study of Swedish Companies. Pridobljeno s spleta (december 2011): http://ideas.repec.org/p/hhs/cesisp/0025.html. Taggart Jr. A., Robert (1990). Corporate Leverage and the Restructuring Movement of the 1980s. Business Economics, št. 2/1990. Pridobljeno s spleta (december 2011): http://web.ebscohost.com/ehost/detail?vid=20&hid=112&sid=f5f660d8-c2fc-475a-b611584e6c41737a%40sessionmgr112&bdata=Jmxhbmc9c2wmc2l0ZT1laG9zdC1saXZl#db=f5h&A N=9609130003. Trifts W., Jack (1991). Corporate takeover Bids, Methods of Payment and the Effects of Leverage. Quaterly Journal of Business and Economics št. 3/1991, str. 33−47. Turk, Ivan (2004). Pojmovnik računovodstva, financ in revizije. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo. 68 Uysal B., Vahap (2005). Essays on Mergers and Acquisitions. Doktorska disertacija, University of Teksas at Austin. Wilhelm A., John (2011). Considerations in Establishing a Leveraged ESOP. Pridobljeno s spleta (december 2011): https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:HClwFrBpGrYJ:www.venable.com/files/Publicat ion/07202433-825d-4b78-a53a-65955f6e8ae6/Presentation/PublicationAttachment/6d36f00b0286-464f-bb16-6de02fe16f40/Establishing_a_Leveraged_ESOP.PDF+considerations+ in+establishing+a+leveraged+ESOP&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=ADGEESjM7wt_FGnQ55hTPG4IqjsLcaButbHyfKCwTYULsC0T18BqPHm2tWZGWH1VXuLvaREKeYsemTOPhNa0snpqNKzvqrnDt732LnWS7m3Ms6lg8qoiov5Q-YBU4Pw_lcnNBAzEEQ&sig= AHIEtbQDm_DWBObdS389TJE-5IWWRB_nYg. Zakon o finančnem poslovanju podjetij, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ur. list RS št. 126/2007. Pridobljeno s spleta: http://www.uradnilist.si/1/content?id=84418&part=&highlight=Zakon+o+finan%C4%8Dnem+poslovanju+in+post opkih+zaradi+insolventnosti+in+prisilnem+prenehanju. ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS. Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «. ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA PODROČJU REVIDIRANJA revizije računovodskih izkazov revizije poslovanja (performance audit) ovrednotenje sistemov notranjih kontrol uvajanje notranje revizije izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije 69 revizije v primerih prisilne poravnave preiskovanje računovodskih izkazov revizije projektov Phare opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU mag. Darja Bernik1, dr. Bojan Tičar2 TRANSNATIONAL DETECTION OF VAT FRAUDS Abstract: This paper examines the model for the detection, investigation and prevention of a special type of transnational organised economic crime in the European Union, known as "carousel fraud". To begin with, it summarises the historical development of this kind of crime, and then it presents the possible solutions in the fight against fraud. The development went in two different directions: the first was connected with the search for solutions in the change of European VAT legislation, and the second one connected with administrative organisational solutions through the improvement of international cooperation between different branches of government, in particular Member States, and international cooperation between different international organisations. Finally the common anti-fraud model is completed through the synthesis of findings or partial solutions and with the help of a time ontology approach. The model combines the existing administrative organisational and information systems of different branches of government (through coordination of particular competent institutions or organisations) with already existing data bases into a common Europe-wide system. The solution to the question requires also joint investigation teams, which, based on networking, include experts from all Member States with knowledge of a range of topics. Key words: VAT fraud, European tax legislation, International organisations, administrative cooperation, ontology 1 Mag. Darja Bernik, diplomirana ekonomistka je doktorantka na področju varstvoslovja po programu Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Je davčna svetovalka Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS) in članica Zveze evropskih davčnih svetovalcev – CFE (Confederation Fiscale Europeenne). Ima več kot 10 let delovnih izkušenj na davčnem področju, ki jih je nabrala z vodenjem davčnega svetovanja v multinacionalnih davčno svetovalnih skupinah IB Grant Thornton Consulting d.o.o. in pri PricewaterhouseCoopers d.o.o. Trenutno je zaposlena v družbi Spar Slovenija d.o.o. kot vodja računovodstva in davčna svetovalka za vse koncernske družbe skupine Spar. 2 Bojan Tičar je univerzitetni diplomirani pravnik, doktor pravnih znanosti, habilitirani izredni profesor za področje prava javnega sektorja, univerzitetni učitelj na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in Fakulteti za management Primorske univerze, prodekan za gospodarske zadeve in razvoj Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in senator Univerze v Mariboru, član IBA (International Bar Assosiation), član strokovnega v sveta CIRIEC ( Centre International de Recherches et d'Information sur l'Economie Publique, Sociale et Coopérativ) in višji znanstveni sodelavec Znanstveno Raziskovalnega Središča Univerze na Primorskem. 70 A TRANSNATIONAL MODEL FOR THE DETECTION, INVESTIGATION AND PREVENTION OF CAROUSEL FRAUD IN THE EUROPEAN UNION INTRODUCTION AND HISTORICAL BACKGROUND Recently a special type of transnational organised economic crime known as "carousel fraud" has emerged. The origin of carousel fraud goes back to the 1970s (Wilson, 2006) and it is connected with the very beginning of VAT taxation within the EU. The VAT system was introduced by the Third Council Directive on the harmonisation of legislation of Member States concerning turnover taxes No. 69/463/EEC (OJ, L 320/1969, 34–35) valid from January 1, 1970 or in states where that was not possible from January 1, 1972. In the following years the system was adjusted many times. Significant harmonisation was introduced by the Sixth Council Directive No. 77/388/EGS (OJ, L 145/1977, 1–40). The development of the VAT system led also to the proliferation of extremely well- organised cross border frauds, known as carousel frauds, which feature the phenomenon of a "missing trader" (i. e. MTIC fraud – Missing Trader Intra-Community fraud). Initially, carousel frauds were detected in the Benelux countries due to the lack of language barriers. Carousel frauds arose with the intention of diminishing transport costs in connection with the transport of goods between those countries (Fidermuc, 2008). They reached their height in the 1990s especially after 1993 when customs borders between the then Member States were removed and consequently control was no longer exercised over the goods at the borders of particular Member States. This was connected with the introduction of the joint Community Customs Code in Council Regulation No. 2913/92 (OJ, No. 302/1992, 1 – 50). Further development occurred in the first years of this century when complex models of carousel frauds regarding mobile phone trading were detected. Other models were encountered in connection with the trading of luxury goods such as: computers, computer chips, microprocessors, central processing units (CPU´s), electronic storage medium devices and other electronic devices used for the storage, processing or recording of electronic data and other programming equipment, mobile cards, Viagra, cattle, ink cartridges and other high-value goods (i.e. jewellery, perfumes). This kind of organised crime involves the movement of mobile criminals as well as crime-monies (Van Duyne, 2009). Criminals are locally based individual owners of temporarily established companies ("empty shell" companies) usually with low levels of funding in comparison to turnover and fictitious addresses of premises and representatives (ie: persons who doesn't exist). As soon as they realize that such fraudulent business is profitable, they expand their business into new foreign areas by establishing cooperative links with fellow criminals. (Von Lampe, 2007; says that this is one of two possible interpretations of transnational organised crime; the second is the transnational mobile probing of profitable new foreign areas). Carousel fraud is normally expanded into other targeted EU-regions in order to double-cross the tax system of the EU and illegally gain benefits. Consequently the tax revenues of the states where such companies are established or registered for VAT purposes are reduced. So we could conclude that these kinds of frauds are national according to their origin but their consequences are transnational as they sell fictitious products or products with lower prices or lower quality to other EU states and cause tax deficits also in these states. In carousel fraud the fictitious companies, which are liable to VAT in particular states, in some cases issue fictitious (misleading) invoices with VAT, but sometimes also stating the VAT number of another liable entity/person or a non- 71 existent VAT number. In addition, such companies issue fictitious supply orders, transport documents or other business documents which are not reliable documents according to accounting standards and tax legislation. As such business is highly profitable and gains are enormous the criminals have to hide the money which derives from such fraudulent business. In order to cover the tracks of crime-money they move it around the EU and non-EU countries. In early 2005 extended money flows to third (non-EU) countries were identified. At the time crime-monies were transferred to the third countries such as (Weber & Bontems, 2005): Gibraltar, Switzerland, Luxembourg, Dutch Antilles, Dubai, USA, and the Caribbean Islands. Cobain and Seager (2006) also mention that the fraudsters were opening accounts in the Comoros Islands, the Cook Islands and the Seychelles. THE ANTI-FRAUD MODEL It could be said that there is a special art to fighting organised crime or in this case combatting tax frauds. Fraudsters are always one step ahead as they establish companies and in three to six months shut them down or more simply, just disappear. In order for investigators to fight these fraudsters it is critical for them to be able to react swiftly. The precondition for this is that they are informed about the possible indicators which suggest that some particular business transactions could be fraudulent. Further they have to be well informed about previously detected cases of frauds and about different methods of how to prevent, investigate and detect fraud. Basically, in our case there are two different areas of methods for the prevention, investigation and detection of the special type of tax frauds, called carousel frauds. Firstly there are the administrative solutions of executive branches of government (i.e. the solutions of Tax Authorities, Customs Authorities, Police, Financial institutions, methods of other organisations such as OLAF - The European Anti-Fraud Office, EUROJUST - The European Union's Judicial Cooperation Unit, EUROPOL – The European Police Office; and for a more detailed description of different methods please see the article of authors Škof, Bernik, Tičar, 2010). Secondly there is the search for solutions for changing the EU legislation connected with VAT. What is crucial, in order to effectively fight against fraud, is to have really good cooperation between the abovementioned organisations and institutions. Additionally it is really important that the information systems and their databases, which have already been developed by particular organisations should be accessible to investigators via the internet in real time and somehow linked together into one system. So for data exchange it is sensible to use existing information systems such as the Schengen Information System, Visa Information System – VIS, European fingerprint database of asylum applicants and illegal immigrants – EURODAC, Anti-Fraud Information System – AFIS, VAT Information Exchange System – VIES, Eurocanet network for spontaneous data exchange with the purpose of the early detection of Missing Traders, EUROFISC decentralized network for the exchange of information on VAT fraud, CIS – Custom Integrated Systems including TARIC – Integrated Tariff of the European Communities, NCTS – New Computerized Transit System, and similar. These systems should then be connected by a form of Common European Information system with a possibility of »on-line« access with some access restrictions (complete/partial access) to some sensitive information for different system users. According to two different areas of methods for the prevention, investigation and detection of tax frauds our model incorporates existing administrative, organisational 72 and informational systems of particular government branches and other existing databases with coordination between competent institutions and organisations. The model is based on an ontological approach to detecting, investigating and preventing frauds according to the pattern which was first used and presented within the framework of the project called FF POIROT (Communicating European Research, 2005). It is an approach which is concerned with researching the nature of being, its principles, its domains and legitimacy. Through the historical development of ontology (the science of being, existence or reality in general) different ontological systems arose. The new place in science about the abstract definition of the essence was assigned by Hegel (1998), the most radical change to the science was developed by Heidegger (1993) with the inclusion of time reasoning. Following the FF POIROT model we have used the ontology methodology framework (»DOGMA Framework – Developing Ontology Guided Mediation Agent Framework«) and the methodology of the engineering of application knowledge (»AKEM Strategy – Application Knowledge Engineering Methodology«). Broadly speaking the »DOGMA« methodology is an approximate linguistic representation of an agreed conceptualisation of a particular subject matter. Ontology development (Zhao et al., 2003) includes ontological modeling, content authoring and application development. In the background is the automatic computerised assembly and analysis of data and its alignment with the possibility of information retrieval from heterogeneous, and often multi-lingual, databases. The system’s capabilities include problem-solving searches, justification and explanation of an automatic conclusion and advice formation. The ontology development portal supports ontology engineering and the development of ontology applications and facilitates collaborative content and model authoring as well as the development of knowledge components for a given software system. The »AKEM« methodology (Zhao, 2005) is used to plan and organise the developmental activities of the experts who take part in the model. It features a life cycle model, a set of activities and information deliverables. The system is based on human experience and expertise which is used in computational mechanisms for intelligent processing of the task being performed. Knowledge Engineering includes such tasks as scoping, modelling, integration, deployment and maintenance. The methodology is based on application knowledge, which stresses the need for knowledge originating from and deployed in applications. Application Knowledge is similar to the structure of natural language and it is capable of meeting the needs of continual changes and diversity. This enables the natural language to serve effectively as a communication system with limited means for unlimited scenarios and acts of communication. Its bounded set of semiotic resources, with only generic references, can achieve a limitless potential of specific references within a given context. The model manages the knowledge of the experts from different areas: financial, commercial, legal, linguistic, technical, computer science and other knowledge on fraud. The structure of the development team and the nature of the tasks require a flexible organisation of activities in terms of time and location and a structured approach to allow for rational division of labour, clear communication of work scope and effective cooperation. The technology allows the team to be organised in an interactive and agile development life cycle, with emphasis on: the determination of requirements and semantic scoping, a structured work deliverable with documentation, the traceability of decision making in knowledge modelling, the art of designing an architecture to manage different viewpoints and encapsulate changes. AKEM technology is therefore useful from a knowledge management viewpoint and for communication between its users. There must, of course, be a consensus of its user communities. In principle therefore our European Common model for the detection, investigation and prevention of carousel fraud 73 within the framework of EU legislation is designed according to the principles of a time justified ontology approach. Furthermore, the ontology methodology demonstration framework and engineering of application knowledge are applied. Those two methodologies were already used within the FF POIROT project, which was supported by the European Commission. The project was evaluated as »very good« (overall score of 5/5) and the innovation level of the project was described as a »breakthrough«. The project has produced very promising technical results and has identified and developed applications in close interaction with end users. As concrete technical solutions, together with existing software, are included in the model, it is reasonable that we proceed to develop and upgrade this model with other existing information systems and solutions. We will also focus on the narrower area of VAT problems and tax fraud. Our model (see Figure 1), which is based on the time ontology approach, initially identifies the problem (for instance VAT carousel fraud), than analyses it with the data gathered from online information sources. The gathered data is then integrated into the model with the help of technical tools. The model includes descriptions of the knowledge scope, the knowledge breakdown structure, the logics of each structural constituent, the ontology of their underlying concepts and relations and their use in particular applications and systems. The constituents are connected to form a complex logic network. The models form and develop the data base of existing knowledge about the different types of fraud which have been detected. The detection of the known frauds follows the expert knowledge concerning some themes and areas connected with the problem. A particular problem could include more different themes. Topical ontology pertains to one or more themes, such as value added tax, financial business, money laundering, and similar. It is essential that the experts who are dealing with the problem of carousel frauds through competent multidisciplinary institutions (OLAF, EUROPOL; EUROJUST) communicate between themselves and cooperate in solving the problems. The cooperation should run through the joint internet domain within the framework of the Anti-Fraud Information System – AFIS, which was developed by OLAF with the purposes of improving communication and mutual assistance. As experts cover different themes and come from different Member States multilingual terminology is used. Consequently, by searching the solutions within the framework of the information system there must be compilation and conversion mechanisms, which linguistically define particular national languages. It then interprets it based on a semantic model and translates it into some common natural language. Furthermore, the cooperation of experts within joint investigation teams (JIT) is very important. Such cooperation is already due from all member states as that was already agreed in an agreement on mutual assistance between EUROPOL and EUROJUST regarding cross border issues at a joint level and lower levels. The purpose of the agreement is also the exchange of practical experience between experts which are directly dealing with particular cases at national level (EUROPOL, 2008). The experts should cooperate within the Joint Investigation Team (JIT), i.e. informal network of experts, as agreed in The Council Document No. 11037/05 of European Communities (The Council of the European Communities, 2005). Such an agreement on mutual assistance should also be signed with OLAF and other authorities, and organisations which deal with tax fraud or any type of fight against organised crime. In order that the model can be effective the cooperation between different authorities and organisations (among police, customs and tax authorities or other governmental body from another Member State, which according to the legislation of that State has the powers to prevent, detect and investigate criminal acts) is crucial. As we mentioned before, the data exchange between different organisations, authorities and institutions 74 should be performed on-line and in real time and the investigators should have access to these data and other already existing databases. Therefore in our model the search for a solution to a specific problem about tax fraud will include a web search and web information extraction, which will involve the analysis of unstructured data. The internet domain within the framework of the AFIS information system will provide a direct search through key words and different types of carousel fraud, which appear in practice. Unstructured analysis of data will also run through a connection with other internet databases or already mentioned existing information systems (such as VIES, Eurocanet, EUROFISC, CIS, SIS, VIS, TARIC, EURODAC data base and similar). On-line access to these databases should be granted to all national experts (investigators), who will operate within joint investigation teams. In the initial phase it makes sense, owing to data protection considerations, that access is partly denied to particular experts. Within AFIS the web forum will also be used. Experts should answer questions on the forum according to their multi-disciplinary knowledge and they should geographically and administratively cover the whole European Union area. The time ontology model for the detection, investigation and prevention of carousel frauds is basically designed so that the linked analysis of structured data is automatically performed and a common database is automatically formed and developed. The model therefore provides data analysis and data management or, in other words, the integration of expert knowledge from different areas and knowledge management, so that a final solution may be reached. The automatic computer analysis of structured data must certainly be combined and supported by individuals, who possess practical knowledge and experience in detecting, investigating and preventing tax frauds. For that purpose within the framework of the model a body of experts must be developed. The tasks of the expert group will be structured data analysis; the analysis of national judicial decisions, decisions of the tax authorities and the findings of experts in concrete VAT fraud cases; evidence management; web surveillance to detect fraudulent or illegal practices using special technology which was developed for the purposes of the Italian stock exchange (Vrije Universiteit Brussel, 2005); modelling and common database management and to reach conclusions as to further proposals for amendments to EU legislation with the purpose of further preventing tax frauds. The conclusion will be reached on the basis of existing legal databases and data on the decisions of the European Court of Justice regarding particular cases of tax fraud (EUR-lex basis). The conclusion will then be passed by the expert group to the EC Commission, which will pass it to the European Parliament and to the European Economic and Social Committee for consultation. The European Council will then decide further on the approval or adoption of the amendments to the VAT legislation. The expert group will then, via the Commission, receive feedback on the adoption or possible refusal of proposals and that will have an impact on further improvements to proposals on the amendments of EU VAT legislation and consequently on preventing of tax frauds and carousel fraud in particular. In addition the model would be also be directed to end users, SME – small to medium entities, with the purpose of proactive fraud prevention as already anticipated by the FF POIROT model (Vrije Universiteit Brussel, 2005), to enable the potential victim to avoid traps. The model should detect and prevent potential new frauds at an early stage through the detection of incorrect VAT numbers of suppliers, suspicious delivery and payments conditions and other commercial data which can be obtained from invoices. The idea is to automate and guide users in validating data when preparing invoices. The time ontology model will therefore be designed to detect, investigate and prevent carousel frauds, which on the one hand will assist end users in avoiding traps and on the other hand will aid the constant improvement of European legislation. 75 Figure 1: The model for the detection and prevention of carousel fraud Engineering Tools Methodology Ontology Miner Ontology Aligner Ontology modeller Ontology Development Portal - DOGMA Framework - AKEM Strategies Other tax frauds Problem VAT Acquisition fraud Fraud VAT Carousel fraud Application Ontologies Knowledge Ontology Topical Ontologies Analyse, Model & Mine Other VAT fraud Multilingual Terminology VAT Finanial frauds Money laundering Custom investigation Other Solution (within “AFIS”) Structured Data Analysis Detect & Prevent Consortium Unstructured Data Analysis (VIES, Eurocanet, Eurofisc, ...) Regulation Rule Inference (EUR-lex basis) Prevention European VAT Rule Engine Compiler & Converter Deploy & Reference Joint investigation teams Detection Surveillance Web Search Link Analysis Evidence Management Internet Forum of experts Web Information Extraction Source: own model, 2009 (designed according to FF POIROT model; Communicating European Research, 2005). CONCLUSION In order to fight tax fraud in particular carousel fraud we have highlighted some administrative organisational solutions through the cross-border integration of different branches of government and cooperation between different international organizations. We have also identified which branches of government, institutions and international organisations must join forces to combat such frauds. Finally, we have designed a common European model to detect, investigate and prevent carousel fraud within the framework of EU legislation, which unites the existing administrative organisational and information systems of particular branches of government through the coordination of proper institutions, organisations and available databases into a common European system. We have thus come to the conclusion that coordination between proper institutions on a national level, as well as at international level is vital, in the fight against carousel fraud. The solution to the question certainly requires joint investigation teams, which, based on networking, include experts from all Member States with knowledge of a range of topics. With our common European model for the prevention, investigation and detection of carousel frauds within the framework of EU legislation, through cooperation between proper institutions, both administrative organisational solutions and legal solutions are covered. Data exchange between these institutions and organisations within a common information system under the umbrella of OLAF – the EU-fraud watchdog institution 76 (as it is called by Van Duyne, 2009) and engineering solutions are also included and finally all the solutions are consolidated into a common trans-European model, which will contribute to the more effective detection, investigation and prevention of carousel fraud within the European Union. References: Cobain I. and Seager A., Carousel fraud - Follow the money: the multibillion pound trail that led to Caribbean bank. Retrieved November 21, 2006, from http://www.lawteacher.net/Money%20Laundering/0006.html, The Guardian, 2006. Communicating European Research, FF POIROT – Financial fraud Prevention Oriented Information Resources using Ontology Technology. Retrieved November 14, 2005, from http://www.starlab.vub.ac.be/research/projects/poirot/, FF Poirot Consortium, 2005. Council of the European Union, Joint Investigation Teams - Proposal for designation of national experts. Retrieved November 9, 2005, from http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/05/st11/st11037.en05.pdf, Council of the European union, 2005. Council Directive 2006/112/EC of 28 November 2006 on the common system of value added tax (OJ, L 347/2006, 1–118). Council Regulation (EEC) No 2913/92 of 12 October 1992 establishing the Community Customs Code (OJ, L 302/1992, 1–50). Duyne, P.C. van, Old and new in criminally mobile Europe. In: Duyne, P.C. van, S. Donati, J. Harvey, A. Maljevic and K. von Lampe (eds.), Crime, Money and Criminal mobility in Europe. Nijmegen, Wolf Legal Publishers (WLP), 2009. EUROJUST, The European Union's Judical Cooperation Unit. What is Eurojust? What is Eurojust doing? Retrieved September 10, 2008, from http://eurojust.europa.eu/, EUROJUST, 2008. EUROPOL, EUROPOL/EUROJUST – Joint Investigation Teams. Historical background. Retrieved September 17, 2008, http://www.europol.europa.eu/index.asp?page=content_jit, EUROPOL, 2008. Fidermuc K., "Davčni vrtiljaki čedalje hitreje poganjajo tudi podjetja v Sloveniji". Ljubjana, DELO FT 3 (March), p. 8–9, 2008. Hegel F., G. W., "S čim se mora začeti znanost?". Ljubljana: Razpol, Društvo za teoretsko psihoanalizo 4, p. 214–220, 1988. Heidegger M., Sein und Zeit. Tübingen: Niemeyer, 1993. Heller H., Combating fraud actively and offensively. Vienna, Federal Ministry of Finance, 2004. Lampe, K. von, Criminals are not alone. Some observations on the social microcosm of illegal entrepreneurs. In: P.C. van Duyne, A. Maljevic, M. Van Dijck, K. Von Lampe and J. Harvey (eds.), Crime business and crime money in Europe. The dirty linen of illicit enterprise. Nijmegen, Wolf Legal Publishers, 2007. Sklep Komisije z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), 1999/352/ES, ESPJ, Euratom (OJ, L 136/1999, 20–23). Šesta direktiva Sveta o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, 77/388/EGS (OJ, L 145/1977, 1–40). 77 Škof, Bernik, Tičar (2010). Methods for Detection, investigation and Prevention Illegal TaxCarousel Frauds; Comparative in EU and in the Republic of Slovenia. Revija za kriminalistiko in kriminologijo. Ljubljana, JAN-MAR 2010, Vol. 61, Iss. 1, p. 37-50. Third Council Directive of 9 December 1969 on the harmonisation of legislation of Member States concerning turnover taxes - introduction of value added tax in Member States No. 69/463/EEC (OJ, L 320/1969, 34–35). Vrije Universiteit Brussel, FF POIROT. Retrieved November 9, 2005, from http://www.vub.ac.be/english/downloads/press/ffpoirot.pdf, Vrije Universiteit Brussel, 2005. Weber & Bontems, VAT Carousel Fraud, Developments on EU level. Retrieved May 27, 2005, from http://www.abax.lu/documents/35fr_Carousel_fraud_270505.ppt, 2005. Wells J. T., Corporate Fraud Handbook: Prevention and Detection. New Jersey, John Willey & Sons, Inc., 2007. Zhao G., "AKEM – an ontology engineering methodology in FF POIROT". Brussels Information Society Technologies, 2005. Zhao G., Zheng J. and Meersman R., "An architecture Framework for ontology development". Brussels, STARLab 1, p. 745–749, 2003. Žnidaršič K., "Boj proti davčnim goljufijam – okrepljeno administrativno sodelovanje". Maribor, Davčno-finančna praksa 10 (2), p. 14–16, 2009. ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS. Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «. ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA PODROČJU REVIDIRANJA revizije računovodskih izkazov revizije poslovanja (performance audit) ovrednotenje sistemov notranjih kontrol uvajanje notranje revizije izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije 78 revizije v primerih prisilne poravnave preiskovanje računovodskih izkazov revizije projektov Phare opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU Mag. Borut Ambrožič ml.1, Maja Dimitrovski2, mag. Dejan Petkovič3 PRO IN CONTRA PREPOVEDI PRORAČUNSKEGA ZADOLŽEVANJA, KI GA PREDVIDEVA »ZLATO FISKALNO PRAVILO« Povzetek Podobno kot podjetja ima tudi vsaka država svojo bilanco in izkaz uspeha. Javne finance odločajo o splošnem družbenem, socialnem, kulturnem in gospodarskem življenju in razvoju vsakega kraja, v celoti pa cele države. V največji meri se javne finance zagotavljajo z davki, ki jih pobira država, če pa to ne zadostuje, pa si lahko pomaga z izdajo državnih obveznic oziroma zadolževanjem. Poenostavljeno lahko ugotovimo, da so javne finance last državljanov oziroma davkoplačevalcev v državi, ki na volitvah izvolijo upravljavce z javnimi financami. Javne finance predstavljajo finančno »poslovanje« države (javni prihodki, javni odhodki, javni dolg, državni proračun itn.). Z javnimi financami se financirajo javne dobrine države, kot so: obramba, sodstvo, šolstvo, znanost, kultura, zdravstvo, komunala in podobno. Nujne so za delovanje države in so vključene na področjih, kot so: javni prihodki, javna plačila, državni proračun, državna posojila in finance za stabilizacijo, kadar tržno gospodarstvo zaide v prevelika nihanja. Za porabo javnih sredstev in poslovanje javnega sektorja veljajo strožja pravila kot za zasebni sektor, saj gre za javna sredstva, h katerim s plačevanjem davkov in prispevkov prispevajo vsi davkoplačevalci. Javne finance so zlasti v zadnjem času izpostavljene različnim ukrepom, ki so med drugim tudi posledica varčevanja države, ki ga narekuje tudi EU. Ta »narek«, ki ga je sprejela tudi Slovenija, se manifestira v obliki sprejetja t.i. fiskalnega zlatega pravila, ki bi naj proračunsko ravnotežje v Sloveniji ponovno vzpostavilo. Svet je že zdavnaj postal globalna vas, zato se zakonodaja držav in pravila poslovanja prilagajajo prihajajočim spremembam. Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v gospodarski in denarni uniji je v Bruslju podpisalo 25 držav članic EU, ta naj bi dolgoročno okrepila 1 Mag. Borut Ambrožič, magister pravnih znanosti, podpredsednik Ustavne komisije DZ RS, licenciran strokovnjak s področja družbene odgovornosti, ustanovitelj Zavoda za specializirana pravna znanja, Zastopnik pacientovih pravic Maribor 2 Maja Dimitrovski, diplomantka upravnih ved in podiplomska študentka na Fakulteti za upravo, članica Odbora za finance in monetarno politiko DZ RS, članica Komisije za nadzor javnih financ DZ RS 3 Mag. Dejan Petkovič, Abeceda Svetovanje d.o.o. davčni svetovalec in direktor Inštituta za poslovodno računovodstvo, višji predavatelj za davke in računovodstvo na Visoki šoli za računovodstvo Ljubljana, Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje ter Fakulteti za podjetništvo Ljubljana 79 proračunsko disciplino in pomagala preprečiti prihodnje krize. Države pogodbenice bodo morale zlato pravilo prenesti v nacionalne zakonodaje najpozneje v roku enega leta od uveljavitve pogodbe, in sicer z zavezujočimi in stalnimi določbami, pri čemer so zaželene ustavne določbe, ki bi naj omogočile dolgoročno javnofinančno stabilnost in disciplino. Ključne besede: javne finance, javni interes, državni proračun, javne dobrine, računovodstvo javnega sektorja, fiskalno pravilo, proračunsko ravnotežje, makroekonomske politike, ustavne spremembe, dolgoročna javnofinančna stabilnost in disciplina. Summary Similar as company, each country also has its own balance sheet and income statement. Public finances generate social, social, cultural and economic life and development on local level but also at the state lavel. It was mainly to provide the public finances to taxes levied by the State, but if this is not enough, you can help by issuing bonds or borrowing. Simplistic we can conclude that public finances are the property of citizens and taxpayers in the country that elects managers of public finances. Public finances represent the financial »business« of the state (public revenue, public expenditure, public debt, state budget, ect). With public finance are covered public goods of the state such as: defense, justice sistem, education, science, culture, health, sanitation, ect. They are indispensable for the functioning of state and are involved in areas such as: public revenues, public payments, state budget, state loans and finance to stabilize when the market economy is not immune to fluctuations. Spending public funds and public sector operations are subject to a stricter rules than the private sector, because public funds refer to all taxpayers. Recently public finances are exposed to different actions, among others government savings, which are dictated by the EU. The »dictation« which was adopted by Slovenia, is manifested in the form of the adoption of fiscal golden rule, which will make budget balance in Slovenia restored. The world has become a global village, so the laws of business and fiscal rules are adapting to this global change. Agreement on the stability, coordination and management of economic and monetary union was signed in Brussels on 25 EU countries, this would strengthen the long-term fiscal discipline and help prevent future crises. The states will need to implement the golden rule into the national law within one year from the effective contract through binding and permanent constitutional provisions thet will ensure long-term fiscal stability and discipline. Key words: public finance, public interest, state budget, public goods, public sector accounting, the fiscal rule, balancing budget, macroeconomic policy, constitutional amendments, long-term fiscal stability and discipline. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 80 1. ZGODOVINA JAVNIH FINANC Javne finance so pojem, ki se je vsebinsko izoblikoval že v antiki, s pojavom prvih mest držav (polisov 4 ). Za potrebe delovanja so mesta potrebovala sredstva ozirom denar, zato so mesta pobirala davke ali takse. Pomembno vprašanje, vezano na javne finance, je bila tudi njihova poraba. V zvezi s tem vprašanjem igra v evropskem civilizacijskem izročilu pomembno vlogo atenska ustava iz leta 328 pr.n.š., katere avtorstvo je pripisano Aristotelu, in ki določa posebno desetčlansko revizijsko telo, pristojno in pooblaščeno za revidiranje javnih financ. Revizorji, ki jih je z žrebom imenovala atenska skupščina izmed lastnih članov, so se imenovali logistae, poleg njih pa je bil z žrebom, iz vsakega plemena določen po en preglednik računov (euthunus), vsak z dvema asesorjema (paredri). To telo je bilo odgovorno za pregled računov, sprejemalo pa je tudi pritožbe in prijave državljanov o domnevnih zlorabah javnega denarja z navedbami domnevnih osumljencev iz vrst javnih uslužbencev. Kadar je ugotovilo, da je sum zlorabe pooblastil utemeljen, je sporne račune predložilo sodišču, in odločitev sodne porote o vsakem spornem primeru je obveljala kot dokončna. Še posebno pozornost so atenski revizorji namenjali računom in premoženjskemu stanju ljudi, ki so odhajali z javnih funkcij, na katerih bi se bili lahko okoristili z državnim denarjem5. 1.1. POJEM JAVNIH FINANC IN JAVNEGA SEKTORJA Slovar tujk razlaga finance kot denarništvo, denarne posle in gospodarjenje z denarjem. Denar posega v vse veje in področja tržnega gospodarstva, zato je potrebno z njim upravljati na vseh ravneh proizvodnje in storitev ter porabe realnih dobrin, tako na ravni posameznika, podjetja ali nedržavne institucije ter na ravni države. Ločimo tri področja financ: zasebne finance6, poslovne finance, javne finance7. Po teoretični definiciji javnega sektorja sodi v javni sektor vse kar je v »lasti države«. Javne službe sodijo v javni sektor. Tudi koncesionirane javne službe sodijo v javni sektor. Državna uprava po definiciji ne spada v javni sektor, če pa jo damo v javni sektor pa sta javna uprava in javni sektor sinonim. Po javno-finančni definiciji spadajo v javni sektor vsi proračunski uporabniki. Temelj črpa iz Zakona o javnih financah. 4 Polis je naziv za mestno državo v času stare Grčije. Poleg mesta je obsegala tudi podeželje. Običajno so imele okoli 10.000 prebivalcev in merile do 100 km², središče polisa pa je predstavljal trg ali agora. Prvi polisi so nastajali v 8. stoletju pr. n. št. 5 http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/KD96F3CE3476F583BC125718200500A85 6 Zasebne finance upravljajo družbe, zadruge, banke in posamezniki, medtem ko finančne posle države in drugih oseb javnega prava štejemo med javne finance. 7 http://alea.dzs.si/dokumenti/dokument.asp?id=63 81 Proračunski uporabniki so imenovani z uredbo Ministrstva za finance. Delijo se na posredne (javne agencije, javni skladi, …) in neposredne (država, občine,…). Pojem javne finance se nanaša na javno – finančne prihodke in javno – finančne odhodke pri nosilcih javnega financiranja. Dejavnost javnih financ lahko razdelimo na sledeča temeljna področja: zbiranje javno – finančnih prihodkov, upravljanja z javno – finančnimi sredstvi, zagotavljanje zadovoljevanja javnih potreb, ugotavljanje učinkov porabe javno – finančnih sredstev. Bilance javnega financiranja pa lahko razdelimo na: državni proračun, proračunski proračuni, finančni načrt ZZZS, finančni načrt ZPIZ. Javne finance obsegajo vsa finančna sredstva, s katerimi razpolaga javni sektor, in imajo alokativno, prerazdelitveno in stabilizacijsko funkcijo. Predmet javnih financ je zbiranje, upravljanje, poraba ter ugotavljanje učinkov porabe javnih sredstev, vse to pa vpliva tako na posameznike kot tudi na celotno narodno gospodarstvo. Ravnanje nosilcev javnega financiranja pri zbiranju, upravljanju, porabi ter ugotavljanju učinkov porabe javnih sredstev določa vrsta zakonov in podzakonskih predpisov, ki jih morajo nosilci javnega financiranja obvezno upoštevati8. 1.1.1. Pravne podlage, vezane na javne finance Zaradi hierarhičnega zaporedja bomo predstavili poglavja Ustave RS, ki se nanašajo na opisano področje, ostale pravne okvirje vezane na javne finance pa našteli. 1.1.1.1. Ustava Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33I/1991) Ustavna demokracija v Republiki Sloveniji je leta 2011 dočakala dvajseto leto svojega obstoja. Ustavodajna skupščina Republike Slovenije je 23. decembra 1991 sprejela Ustavo Republike Slovenije, prvo ustavo samostojne in neodvisne demokratične Republike Slovenije. Kot vrhovni pravni akt države določa temelje državne oblasti in položaja posameznikov v Republiki Sloveniji. Zagotavlja demokratični politični sistem s parlamentarno obliko državne oblasti ter pravno in socialno državo, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva. Med pomembnejšimi ustavnimi načeli so tudi ljudska suverenost, delitev oblasti, načelo oziroma pravica do samoodločbe, varstvo človekovih pravic ter posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti, ločitev države in verskih skupnosti ter zagotovitev lokalne samouprave. Poleg teh in različnih drugih načel ustava ureja varstvo posameznih človekovih pravic, državno 8 Štefe Erna (2010): Financiranje proračunskih uporabnikov [Elektronski vir] : gradivo za 2. letnik / Erna Štefe. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod IRC, 2010. - (Višješolski strokovni program Ekonomist / Zavod IRC): (Dostopno na: http://www.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/ Financiranje_proracunskih_uporabnikov-Stefe.pdf.) 82 ureditev, gospodarska in socialna razmerja, javne finance, ustavnost in zakonitost ter postopek za ustavno spremembo. Javne finance in Ustava 146. člen (financiranje države in lokalnih skupnosti) Država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za uresničevanje svojih nalog z davki in z drugimi obveznimi dajatvami ter s prihodki od lastnega premoženja. Država in lokalne skupnosti izkazujejo vrednost svojega premoženja s premoženjskimi bilancami. 147. člen (davki) Država z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve. Lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon. 148. člen (proračun) Vsi prihodki in izdatki države in lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v njihovih proračunih. Če proračun ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se upravičenci, ki se financirajo iz proračuna, začasno financirajo po prejšnjem proračunu. 149. člen (krediti v breme države) Krediti v breme države in poroštvo države za kredite so dovoljeni le na podlagi zakona. 150. člen (računsko sodišče) Računsko sodišče je najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe. Ureditev in pristojnosti računskega sodišča določa zakon. Računsko sodišče je pri svojem delu neodvisno in vezano na ustavo in zakon. 151. člen (imenovanje članov računskega sodišča) Člane računskega sodišča imenuje državni zbor. 83 152. člen (centralna banka) Slovenija ima centralno banko. V svojem delovanju je ta banka samostojna in odgovarja neposredno državnemu zboru. Centralna banka se ustanovi z zakonom. Guvernerja centralne banke imenuje državni zbor. 1.1.1.2. Ostali predpisi, vezani na javne finance: Zakon o javnih financah (ZJF-UPB4, Ur.l. RS, št. 11/2011), Zakon o izvrševanju proračuna za določeno leto (npr. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2011 in 2012 (ZIPRS1112, Ur.l. RS, št. 96/2010), Zakon o računovodstvu (ZR, Ur.l. RS, št. 23/1999, 30/2002-ZJF-C), Zakon o plačilnem prometu (ZPlaP, Ur.l. RS, št. 30/2002), Zakon o financiranju občin (ZFO-UPB1,Ur.l. RS, št. 32/2006), Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS, Ur.l. RS, št. 86/2010), Zakon o računskem sodišču (ZRacS-1, Ur.l. RS, št. 11/2001, 20/2006ZNOJF-1), Zakon o javnem naročanju (ZJN-2, Ur.l. RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010, 18/2011), Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS, Ur.l. RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010, 43/2011, 72/2011-UPB3), Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN, Ur.l. RS, št. 78/1999), Zakon o spremljanju državnih pomoči (ZSDrP, Ur.l. RS, št. 37/2004), davčna, zdravstvena in pokojninska zakonodaja, zakoni, ki urejajo delovanje neposrednih in posrednih uporabnikov proračunov, Poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije, Kodeks dobre prakse transparentnosti javnih financ. 1.2 ZDRAVE JAVNE FINANCE Zdrave javne finance prispevajo k makroekonomski stabilnosti in podpirajo monetarno politiko pri ohranjanju stabilnih cen po nizkih obrestnih merah. Zaradi takšnih ugodnih razmer je več zasebnih naložb in varčevanja. Zdrave javne finance z zmanjšanjem javnega dolga in posledično obresti so tudi podlaga za zmanjševanje davkov z učinkom izkrivljanja in/ali bolj produktivno javno porabo. Poleg tega zdrave javne finance dolgoročno krepijo tudi rast in zaposlovanje tako, da državam pomagajo pri obvladovanju pritiskov za povečanje javnih izdatkov, zlasti za pokojnine in zdravstvo zaradi staranja prebivalstva9. V makroekonomski teoriji je zelo znana tudi zveza med davčnimi stopnjami in prihodki proračunov. Po ekonomistu A. Lafferju smo v zgodovini ekonomske misli 9 http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/public_finances/index_sl.htm 84 dobili tudi Lafferjevo krivuljo. Bistvo njegovega razmišljanja je, da proračunski prihodki pri povečani obdavčitvi najprej rastejo, pri določeni davčni stopnji pa bi povečanje obdavčitve pomenilo zmanjšanje prihodkov proračuna. Povečanje davkov torej destimulira dodatno delo, investiranje podjetij, skratka upočasni ekonomsko aktivnost in »ohlaja« gospodarstvo. Ekonomisti ponudbe (angl. supply-side ekonomisti) denimo poudarjajo in svetujejo naslednje: reducirati je potrebno mejne davčne stopnje, kar naj bi povečalo prihodke proračunov in hitro ozdravilo stagflacijo. Redukcija mejnih davčnih stopenj naj bi stimulirala dodatne delovne napore in ekonomsko aktivnost. To bi pomenilo tudi povečanje družbenega produkta in prihodke proračuna. Država s pobranimi davki in drugimi fiskalnimi viri zadovoljuje tako imenovane skupne javne potrebe (denimo šolstvo, zdravstvo, kultura). Davke plačujejo davkoplačevalci. Nekateri več drugi manj, seveda v skladu s svojo gospodarsko močjo. Ali bi se strinjali, da imajo vsa podjetja in vsi posamezniki enako davčno obveznost? Denimo ne glede na dosežen dohodek, dobiček, obseg premoženja in podobno bi vsak davčni zavezanec vsako leto plačal 3.000 EUR davka. To seveda ne gre. Gre za nujno spoštovanje enega od temeljnih davčnih načel, to pa je plačilo davkov v skladu z gospodarsko močjo posameznika ali drugega podjetniškega subjekta. Gospodarsko moč pa lahko merimo različno. Omenili smo denimo prejet dohodek, ustvarjen dobiček, obseg premoženja. Govorimo o prisotni socialnosti davkov, kar pomeni, da je davčna obremenitev vsaj približno sorazmerna z gospodarsko močjo 10. 2. EVROOBMOČJE Evroobmočje je uradni izraz za skupino držav članic Evropske unije (EU), ki so sprejele evro za svojo valuto. Nova država članica se zaveže, da bo uvedla evro, ko bo izpolnila vsa potrebna merila. Članstvo v evroobmočju ob skupni valuti in enotni monetarni politiki krepi stopnjo gospodarske soodvisnosti med državami članicami. Enotno monetarno politiko vodi Evropska centralna banka. Enotna valuta in monetarna politika spodbujata tesnejše trgovinske in finančne vezi. Vse večje gospodarsko povezovanje spodbuja tesnejše usklajevanje gospodarske politike. Zaradi te soodvisnosti se članice evroobmočja spopadajo s posebnimi skupnimi gospodarskimi izzivi. Zato se finančni ministri držav članic evroobmočja od leta 1999 neuradno srečujejo kot evroskupina in razpravljajo o vprašanjih, ki so povezana s skupnimi odgovornostmi do enotne valute. Na teh srečanjih sodelujeta tudi komisar za gospodarske in monetarne zadeve ter predsednik Evropske centralne banke. Nemoteno delovanje evroobmočja ni pomembno samo za sodelujoča gospodarstva, ampak tudi celotno EU, in sicer zato, ker uspešnost evroobmočja, ki je najnaprednejša stopnja evropskega povezovanja, močno vpliva na gospodarske dosežke EU 11. 10 Petkovič Dejan (2009): Obdavčitev podjetij. Inštitut za poslovodno računovodstvo pri VRŠ. Str. 9. 11 http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/euro_area/index_sl.htm 85 3. PRAVILO O URAVNOTEŽENEM DRŽAVNEM PRORAČUNU Pravilo o uravnoteženem državnem proračunu določa, da se države zadolžujejo le ob velikih gospodarskih krizah, vojnah ali naravnih nesrečah. V obdobju gospodarske rasti in miru pa ustvarjajo proračunske presežke in z njimi zmanjšujejo državni dolg. Države, ki se v obdobju gospodarske rasti zadolžujejo zaradi financiranja proračunskega primanjkljaja, so v obdobju gospodarske krize izpostavljene velikemu tveganju, da ne bodo sposobne odplačevati državnih dolgov. Primeri slabe prakse (npr. Grčija) potrjujejo preroške napovedi, ki sta jih v svojem delu z naslovom Public spending in the 20th Century opisala ekonomista Vito Tanzi in Luther Schuknecht. 3.1 KONSOLIDACIJA JAVNIH FINANC Pri konsolidaciji javnih financ gre za izvajanje ukrepov, s katerimi se ureja stanje javnih financ države. To pomeni, da organi reševanja krize izberejo po skrbnih preučitvah najboljše instrumente, kateri bodo zmanjšali dovoljeni javnofinančni primanjkljaj, hkrati pa je namen ukrepov zmanjšanje kopičenja dolga. Države sprejemajo ukrepe glede na razmere v svojem lastnem okolju ter v okviru lastnih zmožnosti. Pri tem pa državam pomagajo tudi velike svetovne institucije s priporočili in nasveti svojih strokovnjakov. Nekateri so strogo obvezni in njihovo neupoštevanje ima določene sankcije, spet drugi pa so le napotek. Posledice gospodarske in finančne krize se izrazito kažejo v javnih financah. Zaradi upada gospodarske aktivnosti je prišlo do izrazitega zmanjšanja prihodkov na eni strani, na drugi pa zaradi sredstev za brezposelne, subvencij, ipd., do povečanja javnofinančnih odhodkov. S tem sta se proračunski primanjkljaj in javni dolg povečala nad dovoljene vrednosti. Slovenija mora kot članica evroobmočja upoštevati pravila Pakta stabilnosti in rasti ter ukrepati tako, da bo do leta 2013 primanjkljaj znašal manj kot 3% BDP 12 . Kar pomeni prihranke v skupni višini 1,2 milijarde evrov oz. 400 milijonov evrov na leto. Pomembno je opozoriti tudi na dolgoročno vzdržnost javnih financ. Čeprav je bil dvig dolgov in primanjkljajev že sam po sebi velik, bo načrtovani vpliv staranja prebivalstva na javne finance mnogo večji kot vpliv krize. Zaradi proračunskih stroškov krize in načrtovanega demografskega razvoja, ki se medsebojno dopolnjujeta, bo zagotovitev proračunske vzdržnosti še večji izziv. Brez odločnih prizadevanj za izvedbo strukturnih reform in okrepitev javnih financ se bodo v prihodnjih desetletjih v skladu z razpoložljivimi projekcijami zelo povečali odhodki iz naslova posojilnih obresti, javnih pokojnin, zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe 13. Vzdržnost je povezana z zmožnostjo vlade, da prevzame finančno obremenitev svojega dolga v prihodnosti. Zgornja meja vzdržnih ravni zadolževanja ni opredeljena. Meje vzdržnosti se razlikujejo glede na državo in obdobje. Zmožnost obvladovanja visokih dolgov je odvisna med drugim od razvitosti finančnih trgov, ugotovljenih stopenj tveganja ter zaupanja v zmožnost vlade za izvedbo strukturnih reform in konsolidacijo primanjkljajev. Odvisna je tudi od stopnje strahu pred tveganjem na svetovni ravni ter 12 http://www.vlada.si/si/teme_in_projekti/izhod_iz_krize/ukrepi_ekonomske_politike/uravnotezen je_javnih_financ/ 13 http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52009DC0545:SL:NOT 86 naložb, ki so alternativa državnim obveznicam. Vendar so države z visokim deležem dolgov in mnogimi zunanjimi neravnovesji ali pogojnimi obveznostmi, posebej izpostavljene pretresom na finančnih trgih, kot so spremembe obrestnih mer in razlik v času menjave gospodarskih obetov. Dolgoročna vzdržnost javnih financ in vpliv staranja prebivalstva na proračun zadevata vsa države članice EU. Vendar pa se države članice močno razlikujejo glede na stopnjo dolgoročnega tveganja, ki so mu izpostavljene, in na vire navedenega tveganja. 4. TEMELJI ZA UVEDBO ZLATEGA FINANČNEGA PRAVILA Temelje za uvedbo zlatega fiskalnega pravila črpa Slovenija iz korenin Evropske unije (EU). Za učinkovitost in fleksibilnost finančnega trga je bistveno zaupanje subjektov v delovanje mehanizmov enotnega finančnega trga. Gospodarska politika se predlaga in izvaja na nacionalni in evropski ravni. Dejansko so za gospodarsko politiko odgovorne predvsem države članice, čeprav je v Pogodbi določeno, da se mora obravnavati »kot zadeva skupnega pomena« in usklajevati v okviru Sveta. Skupina držav članic je svoja gospodarstva povezala še dodatno s sprejetjem enotne valute, ki jo uporablja zdaj več kot polovica prebivalcev EU. Gospodarska politika se usklajuje s spremljanjem gospodarskega razvoja v vsaki državi članici in EU na podlagi različnih poročil Generalnega direktorata za gospodarske in finančne zadeve v imenu Komisije. Večstransko spremljanje vključuje tudi preverjanje skladnosti gospodarske politike z načrtom EU za rast in delovna mesta v tako imenovanem »svežnju integriranih smernic«14. EU temelji na načelu pravne države, kar pomeni, da vse, kar dela, izhaja iz pogodb, o katerih se prostovoljno in demokratično med seboj dogovorijo vse države članice. Institucije EU lahko na podlagi pogodb sprejemajo pravne akte, ki jih nato izvajajo države članice. Iz fiskalnega zornega kota je pomembna Enotna evropska listina 15 , ki je Evropsko gospodarsko skupnost zavezala, da do konca 1992 uvede enotni evropski trg in na splošno širi obseg in pristojnosti delovanja ES. Ekonomska in monetarna unija (EMU), pa predstavlja zadnjo fazo ekonomske integracije v EU, ki jo je Slovenija opravila 1. januarja 2007 z uvedbo evra kot skupne evropske valute. Uvedba evra predstavlja prelomnico v razvoju EU in največjo monetarno spremembo v zgodovini sodobne Evrope in posledično tudi Slovenije. Z vstopom v EU je postala dejavna ustvarjalka politik in prihodnosti EU (iz "policy taker" je postala "policy maker"). 16 Da bi dosegla zastavljeni cilj zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, namerava zakonodajalec v slovensko javnofinančno politiko vpeljati tako imenovano zlato fiskalno pravilo. 14 http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/index_sl.htm The Treaty on the European Union (TEU 1992/93) Ambrožič Borut, Petkovič Dejan (2011): Enotni plačilni trg in prednosti, ki jih prinaša s seboj univerzalni plačilni nalog. Revija Poslovodno računovodstvo. Inštitut za poslovodno računovodstvo. Št. 2. Ljubljana. str. 66 – 78. 15 16 87 4.1 POJEM ZLATEGA FISKALNEGA PRAVILA Fiskalno pravilo je posebno pravilo, ki določa zgornjo mejo odhodkov državnega proračuna za obdobje štirih let (prvi dve leti sta fiksni, drugi dve pa indikativni). To pravilo omogoča srednjeročno doseganje uravnoteženega javnofinančnega salda. Država ne sme imeti čezmerno več izdatkov, kot ima prihodkov. V procesu konsolidacije javnih financ je smiselna uvedba fiskalnega pravila, kar kažejo tudi primeri dobre prakse drugih držav, ki nakazujejo, da je treba fiskalno pravilo oblikovati tako, da so ključni parametri prilagojeni specifičnim razmeram v državi 17 . Slovenija je glede na višino dolga in obresti, izraženih v deležu bruto družbenega proizvoda, še vedno med najmanj zadolženimi državami v EU. Slovenija ni edina država, ki se srečuje z zadolževanjem preko svojih možnosti, saj imajo podobne težave tudi v drugih evropskih državah. Evropska unija od držav članic zahteva, da le te uravnotežijo svoj proračun. Njihov strukturni primanjkljaj, to je primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla, torej močne konjunkture ali recesije, na letni ravni tako ne sme preseči 0,5 odstotka BDP. Strukturni primanjkljaj Slovenije naj bi glede na dopolnjen program stabilnosti iz lanskega leta lani dosegel 3,8 odstotka, letos tri odstotke, leto kasneje 2,3 odstotka in leta 2014 1,7 odstotka. Dolg države naj bi po istem dokumentu letos dosegel 45,3 odstotka, prihodnje leto 46,2 odstotka in nato 46 odstotkov. Če bi se dolg države gibal v intervalu od 46 do 50 odstotkov, bi zakon o javnih financah z uvedenim fiskalnim pravilom od države zahteval, da vsako leto svoj strukturni primanjkljaj zniža za odstotno točko, kar predstavlja okoli 360 milijonov evrov. 5. ZGODOVINA SPREMEMB SLOVENSKE USTAVE Do leta 2012 je bila slovenska ustava spremenjena s sedmimi ustavnimi zakoni. Leta 1997 v povezavi z lastninsko pravico tujcev, leta 2000 v povezavi z določitvijo proporcionalnega volilnega sistema za volitve poslancev v državni zbor, leta 2003 v povezavi z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, leto kasneje v povezavi z zagotavljanjem enakih možnosti moških in žensk ter položaja invalidov in nazadnje leta 2006 v povezavi z ustanavljanjem pokrajin. Za spremembo ustave je potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev. Predlog za začetek postopka za spremembo ustave lahko poda dvajset poslancev Državnega zbora, vlada ali najmanj 30.000 volivcev. Na referendumu bi se o spremembi ustave odločalo lahko samo v primeru, če bi njegov razpis zahtevalo 30 poslancev, za spremembo ustave pa mora glasovati najmanj dve tretjini poslancev oz. 60 od skupaj 90 poslancev. a.) Ustavni zakon o spremembi 68. člena Ustave RS (liberaliziran nepremičninami) promet z Leta 1997 je bil spremenjen 68. člen ustave (t.i. španski kompromis glede lastninske pravice tujcev). Tujci lahko na podlagi predmetnega člena pridobijo lastninsko pravico 17 Ambrožič Borut (2012): Zlato fiskalno pravilo – Najprej država vzame kredit, nato kredit vzame kredit in na koncu kredit vzame državo. Revija denar. Št. 409. Ljubljana. str. 24 – 27. 88 na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali če tako določa mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor, ob pogoju vzajemnosti. b.) Ustavni zakon o dopolnitvi 80. člena Ustave RS (štiriodstotni volilni prag za vstop v državni zbor) Poslanci, z izjemo poslancev narodnih skupnosti, se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom c.) Ustavni zakon o spremembah I. poglavja ter 47. in 68. člena Ustave RS (vključitev Republike Slovenije v EU) V 47. členu je odpravljena absolutna prepoved izročanja državljanov Slovenije tuji državi, prav tako pa odpravlja določbo, ki zadeva izročanje tujcev. 3.a člen omogoča Sloveniji prenos izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, v prvi vrsti na EU. Drugi odstavek 3.a člena ustave ureja referendum o vstopu v mednarodne organizacije in obrambne zveze iz prvega odstavka istega člena. V 68. členu je določeno, da lahko tujci pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor. Slovenija ima tudi po tej spremembi še nadalje iste možnosti določanja omejevanja in prepovedi prometa oziroma pridobivanja nepremičnin s strani tujcev, kot veljajo za njene državljane. d.) Ustavni zakon o spremembi 50. člena Ustave RS (socialna varnost) Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. e.) Ustavni zakon o spremembi 43. člena Ustave RS (zagotavljanje enakih možnosti moških in žensk) Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti. f.) Ustavni zakon o spremembi 14. člena Ustave RS (zagotavljanje enakih možnosti za invalide) V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, invalidnost, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. g.) Ustavni zakon o spremembah 121., 140. in 143. člena Ustave RS (pokrajinska ureditev) Spremenjeni člen 121določa: Z zakonom ali na njegovi podlagi lahko pravne ali fizične osebe dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave. Člen 140 v drugem odstavku določa: Država lahko z zakonom prenese na občine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva. Člen 143 določa : Pokrajina je samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena. Pokrajine se ustanovijo z zakonom, s katerim se določijo tudi njihovo območje, sedež 89 in ime. Zakon sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. V postopku za sprejem zakona mora biti zagotovljeno sodelovanje občin. Država z zakonom prenese na pokrajine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, mora pa jim za to zagotoviti potrebna sredstva. h.) Vlada je v skladu z napovedmi sprejela predlog spremembe 148. člena ustave 18, s katerim bo Slovenija v sladu z medvladno pogodbo o fiskalnem paktu v ustavo vnesla zlato fiskalno pravilo, po katerem mora biti državni proračun uravnotežen ali v presežku. Gre za Predlog za začetek postopka za spremembo 148. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona o spremembi 148. člena Ustave Republike Slovenije. 6. PREDSTAVITEV NEKATERIH UREDITEV OMEJITVE ZADOLŽEVANJA Med državami, ki so prve naredile korak v smeri zlatega fiskalnega Nemčija, Španija, Estonija, Poljska, Avstrija, Slovaška in Madžarska. pravila so: Nemčija Nemčija je zavoro zadolževanja (nem. Schuldenbremse) zapisala v svojo ustavo že leta 2009. V ustavi je spremenila oziroma dopolnila sedem členov (Gesetz zur Änderung des Grundgesetzes – Artikel 91c, 91d, 104b, 109, 109a, 115, 143d). Ti predvidevajo izravnanost proračunskih prihodkov in odhodkov in po preteku pet oz. desetletnega prehodnega obdobja praktično prepovedujejo zadolževanje zvezne ravni, ravni zveznih dežel in občin znotraj dežel, saj je zadolževanje dovoljeno le še izjemoma (naravne nesreče ipd.) in še to le v letnem obsegu maksimalno 0,35 odstotka BDP. Nemški javni dolg je po podatkih nemškega statističnega urada konec tretjega četrtletja v letu 2011 znašal 2028 milijard evrov19. Švica Švica je svojo zavoro zadolževanja, po načelu izravnanega proračuna, sprejela na vseljudskem referendumu 2. 12. 2001. Švicarska ustava ne določa zgornje meje dolga, pač pa postavlja načelo izravnanega proračuna, ki državi ne dovoljuje več zadolževanja. V 126. členu švicarske ustave je zapisano: (1) Zvezna vlada ima njene odhodke in prihodke na dolgi rok v ravnovesju. (2) Skupni znesek predlaganih odhodkov je odvisen od ocene skupnih prihodkov upoštevaje gospodarski položaj. (3) V primeru izrednih potreb se skupni znesek iz 2. odstavka lahko ustrezno poveča. O povečanju odloča zvezna skupščina skladno s 159. členom, odstavek 3, točka c. 18 148. člen ustave v obstoječi obliki določa, da morajo biti vsi prihodki in izdatki države in lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe zajeti v njihovih proračunih. Če proračun ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se upravičenci, ki se financirajo iz proračuna, začasno financirajo po prejšnjem proračunu. 19 Ambrožič Borut (2012): Zlato fiskalno pravilo – Najprej država vzame kredit, nato kredit vzame kredit in na koncu kredit vzame državo. Revija denar. Št. 409. Ljubljana. str. 24 – 27. 90 (4) Če v zaključnem računu izkazani odhodki presežejo skupni znesek iz 2. ali 3. odstavka je potrebno dodatno porabo v naslednjih letih kompenzirati. (5) Zakon ureja podrobnosti20. Španija Dogovor o dopolnitvi ustave, v katero bodo zapisali omejitev višine dolgoročnega javnofinančnega primanjkljaja je bil sklenjen v letu 2011. Dogovor predvideva, da od leta 2020 naprej strukturni oz. dolgoročni primanjkljaj v letnem proračunu ne sme presegati 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) 21. Dogovor, ki naj bi ga z ustavnim zakonom uveljavili do sredine prihodnjega leta, predvideva še, da naj bi se državi dovolilo strukturni primanjkljaj v višini do 0,26 odstotka BDP-ja, 17 polavtonomnim regijam pa do 0,14 odstotka BDP-ja. Prekoračitev meje bo mogoča le v izrednih primerih, kot so naravne katastrofe in recesija. Spremembe se nanašajo na dopolnjeni 135. člen španske ustave. 7. ZAKLJUČEK V krizi kakršna je danes, je ravnanje države, ki ne postavi sistema, ki bi ublažil velika nihanja v BDP-ju, milo rečeno neodgovorno. Vlada je predlagala pravilo, ki omogoča proticiklično delovanje, kar pomeni, da bi v gospodarski krizi država lahko imela primanjkljaj, v konjunkturi pa bo morala biti proračunska poraba manjša od prihodkov. Na ta način se bo lahko ustvaril presežek, ki bo omogočal rezervo za slaba leta. Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete zapis fiskalnega pravila v ustavo podpira, nasprotno mnenje pa ima svetovalka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za ekonomsko področje Andreja Poje, ki meni, da je fiskalno pravilo sicer potrebno, a bi bil zapis v zakon dovolj. Ob vsej različnosti ustavnega ali zakonskega reševanja tega vprašanja, pa ne smemo pozabiti na podvojitev stroškov za obresti, ki so pred krizo znašale 400 milijonov evrov, sedaj pa dosegle že 800 milijonov. Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj bo Slovenija potrebovala še štiri do pet let, da doseže raven BDP izpred krize. Literatura in viri: Ambrožič Borut 2012: Zlato fiskalno pravilo – Najprej država vzame kredit, nato kredit vzame kredit in na koncu kredit vzame državo. Revija denar. Št. 409. Ljubljana. str. 24 – 27. Ambrožič Borut, Petkovič Dejan 2011: Enotni plačilni trg in prednosti, ki jih prinaša s seboj univerzalni plačilni nalog. Revija Poslovodno računovodstvo. Inštitut za poslovodno računovodstvo. Št. 2. Ljubljana. str. 66 – 78. Cullis John 2009: Public Finance and Public Choice. Oxford University Press. Oxford. 560 str. Gayer Ted, Rosen S. Harvey 2009: Public Finance. McGraw Hill Higher Education. 608 str. Kaučič Igor, Grad Franc 2008: Ustavna ureditev Slovenije 5., spremenjena in dopolnjena izdaja. GV Založba. Ljubljana. 536 str. 20 Ambrožič Borut (2012): Zlato fiskalno pravilo – Najprej država vzame kredit, nato kredit vzame kredit in na koncu kredit vzame državo. Revija denar. Št. 409. Ljubljana. str. 24 – 27. 21 Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je španski javnofinančni primanjkljaj dosegel 9,2 odstotka BDP-ja, in se ustavil pri 6,3 odstotka BDP-ja, leta 2013 pa naj bi bil že pri 3 odstotkih BDP-ja. 91 Mayr Branko 2007: Uvod v računovodstvo. Institut za poslovodno računovodstvo. Ljubljana. 315 str. Petkovič, Dejan. 2009: Obdavčitev podjetij. Institut za poslovodno računovodstvo. Ljubljana. Stanovnik Tine 2008: Javne finance. Ekonomska fakulteta. Ljubljana. 284 str. Šoltes Igor, Bilbija Maja, Jeršič Nataša, Cerar Metka 2010: Pojmovnik javnih financ. Nebra. Ljubljana. 245 str. Tanzi Vito, Schuknecht Ludger 2000: Public Spending in the 20th Century: A Global Perspective. Cambridge University Press. 291 str. http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/KD96F3CE3476F583BC125718200500A85 http://sl.wikipedia.org/wiki/Polis http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/public_finances/index_sl.htm http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/index_sl.htm http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/euro_area/index_sl.htm http://alea.dzs.si/dokumenti/dokument.asp?id=63 http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52009DC0545:SL:NOT Štefe Erna (2010): Financiranje proračunskih uporabnikov [Elektronski vir] : gradivo za 2. letnik / Erna Štefe. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod IRC, 2010. - (Višješolski strokovni program Ekonomist / Zavod IRC): (Dostopno na: http://www.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/ Financiranje_proracunskih_uporabnikov-Stefe.pdf.) Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 92 93 Dr. Živko Bergant1 (tokrat drugače) POMEN NEKATERIH KATEGORIJ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA V KRIZNIH RAZMERAH (GLOSA) Med pomembnejše kategorije v izkazu poslovnega izida prav gotovo sodijo prihodki. Tako jih je poimenoval prof. dr. Ivan Turk, da bi jih laže razlikovali od prejemkov, ki sodijo v izkaz denarnega izida. Pa vendar bi lahko slabost prihodkov temeljila ravno na poreklu tega pojma. Izhaja namreč od glagola hoditi, ki pa je nedovršni glagol. To se lepo pokaže zlasti v kriznih razmerah, ko nekateri prihodki hodijo zelo dolgo ali pa sploh ne pridejo. Zato bi bilo vsebinsko bolje uporabiti dovršni glagol priti in jih imenovati pripridki. Dodatno lahko ta predlog utemeljimo z osnovno opredelitvijo prihodkov, saj morajo povečati korist premoženja podjetja. Biti morajo torej v prid podjetju. Nasprotje pripridkov lahko namesto odhodkov preprosto opredelimo kot odpridke, saj zmanjšujejo korist (prid) premoženja podjetja in niso kar odšli. Na zgornjih osnovah lahko pozitivno razliko med celotnimi pripridki in celotnimi odpridki opredelimo kot celotni pripridek, saj se je povečala korist (prid) oziroma čisto premoženje podjetja. Pojem pripridek kaže na učinek vseh udeležencev v poslovanju in ima tudi s tega vidika prednost pred dobičkom, ki je formalno usmerjen na lastnika podjetja. Kritični smo lahko tudi do pojma izguba. Glagol izgubiti namreč kaže na to, da smo nekaj izgubili pa bomo morda še našli. To seveda ne ustreza dejanskemu stanju. Dosledno zgornjemu razmišljanju lahko negativno razliko med celotnimi pripridki in celotnimi odpridki poimenujemo celotni izpridek, saj tudi sicer govorimo, da se je nekaj izpridilo oziroma spridilo. Pojem izpridek, kot ena od oblik poslovnega izida tako ne dopušča dvoma v rezultat poslovnega procesa. Skladno z navedenim bi lahko torej govorili o kosmatem izpridku, izpridku iz poslovanja, izpridku iz rednega delovanja, celotnem izpridku in čistem izpridku kot o vrstah negativnih poslovnih izidov. 1 Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, certificirani poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani. Prav tako bi morali prenehati govoriti o pokrivanju izgube. Ta izraz namreč kaže na to, da se da izguba odpraviti in vzpostaviti prejšnje stanje, kar pa v nobenem primeru ne odgovarja dejanskemu stanju. Če se je nekaj spridilo, pač ni mogoče popraviti v prejšnje stanje (razen na papirju). Lahko samo preprečujemo, da se ne bi spridilo tudi v prihodnosti. Ocenjujem, da bi pojem izpridek kot negativni poslovni izid v večji meri deloval preventivno, saj si direktor ne bi smel dovoliti, da se mu poslovanje spridi. Prav v morebitnem preventivnem delovanju sprememb pojmov iz izkaza poslovnega izida vidimo njihov maksimalni prispevek k obvladovanju kriz v poslovanju podjetij. ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS. Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «. ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA PODROČJU REVIDIRANJA revizije računovodskih izkazov revizije poslovanja (performance audit) ovrednotenje sistemov notranjih kontrol uvajanje notranje revizije izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 95 revizije v primerih prisilne poravnave preiskovanje računovodskih izkazov revizije projektov Phare opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO Naše temeljno poslanstvo je podajati profesionalna znanja in prakse, ki gradijo računovodske in finančne strokovnjake, delujoče znotraj informacijske in finančne funkcije poslovnega sistema. Želimo postati ena vodilnih računovodsko-finančnih šol ameriško-evropskega tipa v centralni in vzhodni Evropi. Prispevati želimo k višji ravni računovodskega in finančnega znanja ter praktičnih izkušenj med različnimi ciljnimi skupinami že uveljavljenih in prihodnjih podjetnikov, direktorjev, finančnikov, računovodij ter drugih, ki se neposredno ali posredno vključujejo tako na domače kot tudi na mednarodne trge. Prepričani smo, da je to prava pot za še večjo uporabnost in prispevek računovodstva v procesu poslovnega odločanja. Namen visokošolskega programa računovodstvo Po svoji vsebini je program računovodstva zelo širok in zajema celotno poslovanje. V relativno širokem naboru pridobljenih znanj je posebej poudarjeno poslovodno računovodstvo in finance (poslovne finance in davki). Namen visokošolskega programa računovodstvo je študentom omogočiti pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za reševanje zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovne kritičnosti in odgovornosti, iniciativnosti in samostojnosti pri odločanju in vodenju. Študenti bodo svoja znanja nadgradili s praktičnim izobraževanjem v delovnem okolju. Diplomanti bodo torej: usposobljeni s poslovodstvom sodelovati in mu z zanesljivimi in pravočasnimi informacijami pomagati pri sprejemanju čim boljših poslovnih odločitev; usposobljeni poročati o poslovanju poslovnega sistema na način, da bodo prikazana računovodska poročila izražala resnično in pošteno sliko poslovanja poslovnega sistema; znali organizirati in voditi računovodstvo kot osrednjo informacijsko dejavnost v poslovnem sistemu. 96 Način dela in cilji študija V ustvarjalnem okolju kolegijalnega odnosa med profesorji in študenti boste pridobljena teoretična znanja prenašali v prakso. Posebno smo ponosni na neposreden odnos in dialog med profesorji in študenti, ki je usmerjen v reševanje konkretnih problemskih situacij. V takem ustvarjalnem okolju bodo učitelji poleg znanj posredovali tudi svoje praktične izkušnje. Cilj dialoga je, da študente naučimo reševati probleme in jih tako oborožimo z vsemi potrebnimi znanji za učinkovito delovanje v poslovnem okolju. Delamo v številčno omejenih skupinah. Posamezna učna enota je sestavljena iz nujnega teoretičnega dela in pretežnega praktičnega dela, kjer teoretična znanja prenesemo v prakso. Poudarek je na praktičnem delu, vajah. Vpis in strokovni naziv Izvajamo dodiplomski visokošolski strokovni študijski program računovodstva. Program je prilagojen pogojem Bolonjske deklaracije in s tem enakovreden podobnim programom širom Evrope in ZDA. Diplomantkam in diplomantom, ki pridobijo naslov diplomirani konomist/ekonomistka (VS) omogoča priznanje njihove izobrazbe, znanja in kompetenc ter statusa po svetu. Pridobljena izobrazba je dobra podlaga za nadaljevanje študija (II. Bolonjska stopnja, strokovni magisterij in pridobitev različnih strokovnih nazivov). Izvajanje študija Študij se izvaja kot: redni študij na sedežu šole Stegne 21/c v Ljubljani (pogoj izvedbe je 30 vpisanih študenotov); izredni študij, ki se izvaja na sedežu šole Stegne 21/c Ljubljana in v dislocirani enoti Dunajska 101 Ljubljana. Pogoji za vpis V 1. letnik se lahko vpišete, če ste opravili: zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo. V 2. letnik se lahko vpišete, če ste diplomirali na katerem od višješolskih študijskih programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) in če izpolnjujete pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program prve stopnje. Glede na smer študija morate: diplomanti sorodnih študijskih področij (poslovni sekretar, komercialist, računovodja, turizem, gostinstvo, poštni promet) med študijem opraviti diferencialna izpita iz predmetov Ekonomika podjetja in Uvod v računovodstvo – skupaj 18 ECTS, ki ju opravite pred vpisom v 3. letnik. diplomanti nesorodnih študijskih področij med študijem opraviti diferencialne izpite iz predmetov Ekonomika Podjetja, Uvod v 97 računovodstvo in Upravljalno računovodstvo I – skupaj 27 ECTS, ki jih opravite pred vpisom v 3. letnik. V 3. letnik se lahko vpišete, če ste diplomirali na višješolskem programu, sprejetem pred letom 1994. Glede na smer študija morate opraviti izpite, s katerimi pridobite manjkajoča znanja, in sicer: diplomanti sorodnih študijskih področij (družbene vede (ekonomija), poslovne in upravne vede (poslovanje, podjetništvo, management, trženje, finance, bančništvo, računovodstvo) med študijem opravite diferencialna izpita iz predmetov Stroškovno računovodstvo in Finančno računovodstvo – skupaj 12 ECTS; diplomanti višješolskih programov drugih strokovnih področij med študijem opravite še diferencialne izpite iz predmetov Ekonomika podjetja, Uvod v računovodstvo in Upravljalno računovodstvo I, skupaj 27 ECTS. Podrobnosti: na spletnih straneh ali po telefonu www.vsr.si 059 090 960 Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 98 Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 99 INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO PRI VISOKI ŠOLI ZA RAČUNOVODSTVO Sedež Podružnica IPR, Ljubljana Stegne 21c, 1000 Ljubljana (prostori Visoke šole za računovodstvo) IPR Ljubljana, PE Nova Gorica Vinka Vodopivca 28, Kromberk 5000 Nova Gorica (sedež družbe Contall d.o.o.) Predstavitev inštituta Zgodovinsko primarna naloga računovodstva je poročanje POSLOVODSTVU, vendar se je čez čas pomen računovodstva spremenil in je danes vse (pre)večkrat le orodje za poročanje zunanjim deležnikom in največkrat le za potrebe zakonodaje. Poslovodstvo nujno potrebuje kakovostne računovodske informacije za oblikovanje pravih strateških odločitev. V Sloveniji smo prvi, ki smo si za poslanstvo izbrali oblikovanje tistega dela računovodskega informacijskega sistema, ki zagotavlja in oblikuje informacije za poslovodno odločanje v družbi, s ciljem notranjega poročanja. VIZIJA Postati osrednja strokovna specializirana institucija v Republiki Sloveniji za področje poslovodnega računovodstva. Poslanstvo inštituta: na osnovi teoretičnih dosežkov razvijati uporabne računovodske rešitve za različne oblike združb, uveljavljanje računovodske stroke in računovodskega poklica v ožjem in širšem poslovnem okolju, prispevanje k ustreznim zakonskim rešitvam na področju računovodskega informacijskega sistema ter k izboljšanju in razvoju računovodskih standardov, zagotovitev študentom ustreznega učnega gradiva ter možnosti njihovega poglobljenega strokovnega razvoja, zagotovitev predavateljem in perspektivnim kadrom možnosti razvoja in osebnega uveljavljanja. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 100 Temeljna področja delovanja so razdeljena na 4 skope: SKLOP 1: IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE organizacija internih usposabljanj v različnih oblikah s ciljem strokovnega razvoja in možnosti uveljavljanja študentskega in predavateljskega kadra, podpora študentom in spremljanje njihovega nadaljnjega kariernega napredovanja, organizacija strokovnih konferenc s ciljem predstavitve strokovnih rešitev in strokovne razprave ter uveljavljanja mladih raziskovalcev, organizacija posvetov in seminarjev. SKLOP 2: SVETOVANJE založništvo s ciljem zagotavljanja učbenikov, uveljavljanja predavateljskega kadra ter računovodske stroke, izdajanje strokovne revije Poslovodno računovodstvo (4 krat letno), izdelava Slovenskih standardov notranjega računovodskega poročanja, izdajanje računovodskega priročnika AKP s ciljem pridobivanja sredstev, povezave z združbami in uvajanje najboljših rešitev v prakso, izdajanje strokovnih mnenj na področju računovodstva, revidiranja in davkov. SKOP 3: STORITVE Inštitut v okviru partnerskih podjetij ponuja tudi dodatne storitve, ki zaokrožujejo ponudbo. Cena svetovanja je odvisna od zahtevnosti in ocene potrebnega časa. Na podlagi potreb oblikujemo ponudbo, v kateri določimo vsa potrebna izhodišča za izvedbo projekta. Člani inštituta so upravičeni do 10 % popusta pri vseh storitvah. SKLOP 4: RAZISKOVANJE znanstveno raziskovanje s ciljem uporabe rešitev v informacijskih sistemih družb, oblikovanje in izpopolnjevanje standardov notranjega računovodskega poročanja (SNRP), priprava študij in evalvacij za državne in EU inštitucije s ciljem pridobivanja sredstev in podatkov za znanstveno raziskovanje, priprava študija in razvojnih projektov za informacijske sisteme združb s ciljem pridobivanja sredstev, podatkov za znanstveno raziskovanje ter spoznavanje študij primerov za pedagoško delo, razvojni projekti s ciljem priprave novih izobraževalnih programov na dodiplomski in podiplomskih ravni ter kratkih programov usposabljanja za različne ciljne skupine. Vabljeni na IPR seminarje in pridobite si znanje, ki vam bo omogočilo karierno rast in napredovanje. 101 Informacija o delovanju Instituta za poslovodno Ljubljana (IPR) davčne sekcije znotraj računovodstvo pri VŠR Znotraj davčne sekcije IPR se bomo usmerili predvsem na te oblike sodelovanja: Organizacija tematskih davčnih srečanj Davčna seminarska dejavnost Izdelava davčnih ekspertiz in obsežnejših davčnih mnenj Namen davčne sekcije znotraj IPR je pritegnitev čim širšega kroga podjetij ter seveda članov IPR k aktivni diskusiji na vseh davčnih področjih. Izmenjava informacij in izkušenj je pri davkih nepogrešljiva. V ta namen bomo tudi organizirali (predvidoma najmanj enkrat mesečno) posebne tematske dopoldneve (srečanja v obsegu približno 3 šolskih ur), kjer bomo obravnavali aktualno problematiko. Srečanje bo vedno vodil moderator, ki bo predstavil problematiko dneva. Seveda ste vsi bralci revije Poslovodno računovodstvo in ostala javnost vabljeni k podajanju tem, ki vas pestijo. Tovrstna srečanja bomo vodili sodelavci IPR, po potrebi pa bomo v svoje vrste povabili tudi goste. Seveda bomo še naprej organizirali seminarje z davčnimi vsebinami. Posebej se nam zdi pomembno podajanje temeljnih davčnih znanj, ki pripomorejo k boljšemu delovanju računovodske funkcije v podjetju. Vse davčne aktualnosti (naša mnenja in mnenja drugih) bomo tekoče objavljali na spletnih straneh Visoke šole za računovodstvo (rubrika Institut). Na podlagi naročila strank bomo v okviru Inštituta sestavljali davčne ekspertize in obsežnejša davčna mnenja. IPR ponuja ekspertize tudi na vseh računovodskih področjih. Praksa kaže, da gospodarske družbe potrebujejo ne le tekoča davčna svetovanja, temveč tudi obsežnejša davčna mnenja in ekspertize, ki se navezujejo na strateške odločitve podjetij. S sodelavci IPR pokrivamo vsa davčna področja in zato menimo, da lahko naročnikom ponudimo koristno storitev. Direktor inštituta: Mag. Dejan Petkovič, CPR 102 ABECEDA SVETOVANJE, D.O.O. Verjamemo, da je izbira našega podjetja prava odločitev za vas in vaše podjetje: predani smo vašim željam in zahtevam, vsebino vaših podatkov štejemo kot strogo poslovno skrivnost, zagotavljamo vam popolno paleto storitev (od davčnega, poslovnega in finančnega svetovanja ter ocenjevanja vrednosti do izobraževanja), nudimo vam oseben pristop. Poslanstvo – Želimo se uveljaviti kot eno izmed najkakovostnejših slovenskih podjetij na področju davčnega, poslovnega in finančnega svetovanja. Pridobljeno znanje, dolgoletne izkušnje in povratne informacije naših strank nam omogočajo pripravo kvalitetnih seminarjev in strokovnih delavnic. Znanje, ki ga boste pridobili na naših izobraževanjih, boste lahko že naslednji dan uporabili pri svojem delu. Trudili se bomo razumeti želje in potrebe stranke, se učiti in graditi na dobrem medosebnem zaupanju. Vizija – Naša vizija je preprosta: Biti v svojem delu najboljši in prvi v vrsti. Največje zadovoljstvo nam prinašajo uspehi naših strank. Z nami boste lažje: obvladovali davčna tveganja, sprejemali pravilne poslovne odločitve, pridobili nova znanja. DEJAVNOST DRUŽBE a) DAVČNO SVETOVANJE svetovanje v davčnem postopku, preventivni davčni pregledi, izbira optimalnih davčnih rešitev, davčna pojasnila strankam, izdelava pravilnika o transfernih cenah, davčno svetovanje pri pripravi internih aktov, drugo. b) POSLOVNO IN FINANČNO SVETOVANJE izdelava skrbnega finančnega in pravnega pregleda podjetja, priprava ekonomskega dela pripojitvenega ali združitvenega elaborata, sanacijski programi, izdelava dolgoročnega strateškega načrta podjetja, izdelava letnega poslovnega načrta podjetja, priprava investicijskih programov, podrobna analiza računovodskih izkazov podjetja, izdelava delitvenega načrta, načrt finančne reorganizacije, uvajanje računovodskih sistemov oziroma podsistemov, izdelava pravilnika o računovodenju, ocenjevanje vrednosti sredstev pri uporabi, izdelava izvedenskih mnenj. c) OCENJEVANJE VREDNOSTI ocenjevanje vrednosti podjetij, ocenjevanje vrednosti nepremičnin, ocenjevanje vrednosti strojev in opreme, ocenjevanje vrednosti intelektualne lastnine (blagovnih znamk, patentov in podobnega). 103 d) MNENJE POOBLAŠČENEGA OCENJEVALCA VREDNOSTI PODJETIJ V ZVEZI S 146. ČLENOM ZFPPIPP V mnenju mora biti jasno navedeno: ali je dolžnik insolventen, ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. e) IZOBRAŽEVANJE Aktualnost in praktična uporabnost so vodila pri organiziranju naših seminarjev in delavnic, ki jih izvajajo poleg naših tudi zunanji predavatelji. Naš izobraževalni program je usmerjen v praktične rešitve, ki jih iščejo računovodje in knjigovodje. Paleta vsebine predavanj se razteza od zakonodajnih do strokovnih področij. Poleg tega omogočamo neposreden kontakt in komunikacijo med udeleženci delavnic in predavateljem po predavanjih ali v vmesnem času med izvedbo posamezne delavnice. Področja, ki jih obravnavamo, so: davki, finance, računovodstvo in gospodarjenje. Kontaktni podatki: Telefon: 00386 (0)59 090 960 Fax: 0386 (0)59 090 962 e-mail: [email protected] spletna stran: http://www.abeceda- ABECEDA SVETOVANJE d.o.o. Stegne 21c 1000 LJUBLJANA svetovanje.si Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 104 ABC – D.O.O. REVIZIJA, Članica JPA International Že več kot 20 LET z vami! ZAUPAJTE STROKOVNOSTI – TU SMO ZA VAS! Smo revizijska družba, ki deluje na različnih področjih revidiranja. V register revizijskih družb smo vpisani vse od začetka delovanja revizijske stroke v Sloveniji. ABC revizija je svoje poslovanje začela leta 1989 kot revizijska družba Abeceda Ptuj. Kasneje se je prek združevanj z revizijskimi družbami ITEO revizija, Valuta in Simam revizija preoblikovala v zdajšnjo revizijsko družbo ABC revizija. Že od leta 2000 smo člani enega najuglednejših svetovnih združenj računovodskih in revizijskih družb JPA International, s čemer smo razširili prepoznavnost na vse celine sveta razen Avstralije. V letu 2006 smo poglobili svoje sodelovanje z JPA (Jacques Potdevin &Associés). Dogovorili smo se, da predstavljamo interese JPA tudi na drugih trgih nekdanje Jugoslavije. Tako imamo v Beogradu lastno družbo, prek katere opravljamo enake storitve kot v Sloveniji (revizija, ocenjevanje vrednosti, davčno svetovanje, računovodenje in druga svetovanja). JPA International predstavlja mrežo (pretežno) srednje velikih neodvisnih revizijskih in svetovalnih družb. Sedež ima v Parizu in je nastala leta 1988, ko se je vanjo včlanilo sedem družb iz štirih držav. Do danes je število članic mreže naraslo na sto trideset družb, ki delujejo v štiridesetih državah. Predsednik in 'gonilna sila' JPA International je g. Jacques Potdevin, ki je izredno aktiven v francoskih in svetovnih strokovnih združenjih ter organih; tako je bil v letu 2008 predsednik v Zvezi evropskih revizorjev in računovodij (Fédération des Experts Comptable Européens – FEE1) s sedežem v Bruslju, največjem združenju predstavnikov nacionalnih računovodskih in revizijskih strokovnjakov (skupno okrog 500.000 članov), trenutno pa je član predsedstva IFAC2. Razvejanost mreže JPA International je zelo velika, saj najdemo njene članice – poleg Evrope – na vseh celinah (razen v Avstraliji). JPA International je polnopravna članica najuglednejšega FORUM OF FIRMS pri IFAC 3 . Člani JPA International mreže se 1 FEE je zlasti na računovodskem, revizijskem in davčnem področju svetovalka Evropske komisije. 2 IFAC je globalna računovodska organizacija. Ima 159 članov iz 124 držav, ki združujejo interese 2.5 milijona računovodij. 3 Polnopravni člani so: Baker Tilly International Limited, BDO International, Constantin Associates Network, Crowe Horwath International, Deloitte Touche Tohmatsu, Ernst & Young Global Limited, Grant Thornton International Ltd, HLB International, IEC, INPACT Audit 105 redno dobivamo na strokovnih srečanjih, ki jih organiziramo v različnih državah članicah. Bilo nam je v veliko čast, da smo od 11. do 14. junija 2009 takšno srečanje organizirali tudi v Sloveniji. Naše storitve so najrazličnejše oblike REVIDIRANJA in vse, kar je povezano z revidiranjem: revizije računovodskih izkazov, revizije poslovanja (performance audit), ovrednotenje sistemov notranjih kontrol, uvajanje notranje revizije, izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju, revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije, revizije pri prisilnih poravnavah, preiskovanje računovodskih izkazov, revizije projektov Phare, opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU in podobno. Kot smo zapisali v uvodu, dajemo strokovnosti velik poudarek. Naše vodilo so najvišji standardi kvalitete opravljanja revizijskih storitev. Pri svojem delu spoštujemo smernice kvalitete, ki jih določa Certifikat AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium, ki predstavlja standard najvišje kvalitete opravljanja revizijskih storitev. Te smernice so: zagotavljanje strokovne podpore zunanjih specialistov za specifična področja; ponujanje storitev na mednarodni ravni; zagotavljanje neodvisnosti delovnih timov brez konflikta interesov; ponujanje visoko kvalificiranih delovnih timov/kadrov; razvijanje utečenih skupin/timov, ki so prilagojene strankam; ponujanje optimalne odzivnosti na vaša vprašanja, želje in potrebe; ; metodika dela, prilagojena vašemu načinu dela; angažiranje (zavzemanje) za dodano vrednost sorevizijskih storitev s pomočjo zunanjih strokovnjakov; ponujanje kvalitetne revizijske ali druge podpore strankam; utrjevanje obstoječih odnosov in vezi s starimi strankami; ponujanje, zagotavljanje kakovostnega revizijskega pregleda pred izdajo poročila; spremljanje zadovoljstva in upoštevanje predlogov strank. Limited, JHI, JPA International, KPMG International, Mazars, Moore Stephens International , Limited, PKF International Limited, PricewaterhouseCoopers International, RSM International Limited, Russell Bedford International, SMS Latinoamérica, Talal Abu Ghazaleh & Co. International, UHY International Limited. Vir: http://web.ifac.org/download/Forum_of_Firms_Register.pdf 106 Zelo radi se pohvalimo tudi s ključnimi kadri v podjetju, ki predstavljajo gonilno silo naše družbe in so naša glavna konkurenčna prednost. Ti so: Pooblaščeni revizorji: Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, certificirana poslovodna računovodkinja, visokošolska učiteljica; Katarina Kolarič, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, visokošolska učiteljica; Natalija Pestiček Bohorc, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, visokošolska učiteljica; Boštjan Šink, pooblaščeni revizor, državni notranji revizor, visokošolski učitelj in revizorji: Albina Hojski Ilijevec, Simona Valenko, Darinka Meško in Vid Plohl. Vabimo vas, da nas podrobneje spoznate na naših spletnih straneh www.abc-revizija.si ali nam pišete na e-mail: [email protected]. Veseli bomo, če nas boste povabili k sodelovanju, in vas pričakujemo na sedežu družbe, ki je v Ljubljani, Dunajska 101, 1113 Ljubljana (Tel: +386 1 59 091 400, Fax: +386 1 59 091 401). Dejavnost opravljamo po vsej Sloveniji, zato smo oblikovali poslovno enoto v MARIBOR-u in na PTUJ-u. CONTALL D.O.O. Storitve Računovodstvo Celovite računovodske storitve za vse statusne oblike gospodarskih subjektov, kakovostna računovodska poročila za zunanje deležnike in poslovodstva krojene po potrebi naročnika. Finančno svetovanje in kontroling Ocena finančne stabilnosti podjetja, spremljanje in analiza finančnih kazalnikov, izdelava finančnih načrtov, nadzor in analiza finančnega in nefinančnega poslovanja, skrbni finančni pregledi. Davčno svetovanje Celovito davčno svetovanje, načrtovanje, spremljanje in obveščanje, priprava elaboratov o uporabi transfernih cen, davčna optimizacija, preventivni davčni pregledi, zastopanje v davčnih postopkih. Pravno svetovanje Svetovanje na področju civilnega oz. obligacijskega, gospodarskega, korporacijskega in delovnega prava, sestava različnih vrst pogodb, izvršb, poizvedb, internih aktov, sklepov direktorjev in družbenikov, aktov o ustanovitvi, družbenih pogodb in drugih dokumentov. Razpisi in poslovni načrti Priprava razpisne dokumentacije, pomoč pri izbiri ustreznega sklada EU in drugih virov financiranja, priprava vlog in poslovnih načrtov. Krizno upravljanje in sodelovanje v stečajnih postopkih Preventivni pregledi in analiza in ocena finančnega stanja, predlogi za finančno reorganizacijo ter sodelovanje v postopkih prisilne poravnave in stečajev. Izobraževanje in usposabljanje Organizacija seminarjev, predavanj in delavnic s področja računovodstva, davkov in financ. 108 IPR Ljubljana, PE Nova Gorica Ul. Vinka Vodopivca 28, 5000 Nova Gorica Družba Contall je pristopila med ustanovitelje Inštituta za poslovodno računovodstvo in na svojem sedežu registrirala tudi njegovo poslovno enoto. Vizija inštituta je postati osrednja strokovna specializirana institucija v Republiki Sloveniji, za področje poslovodnega računovodstva. Vljudno vas vabimo na seminarje Inštituta, ki jih bomo v večini organizirali tudi na PE Nova Gorica. Contall svetovanje d.o.o. PE Nova Gorica Ul. Jožeta Jame 14, Šentvid 1210 Ljubljana Contall svetovanje d.o.o. Ul. Vinka Vodopivca 28 5000 Nova Gorica V sodelovanju s partnersko družbo Datarevi s.r.l., priznano računovodsko hišo iz Italije, svetujemo na vseh področjih poslovanja družbe v Sloveniji, predvsem nerezidentom. Družba ima odslej svojo podružnico tudi v Ljubljani. Contall d.o.o., Nova Gorica Vinka Vodopivca 28, Kromberk 5000 Nova Gorica T: 05 / 330 28 40 F: 05/ 330 28 48 [email protected] www.contall.si Več o nas na: www.contall.si Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 109 ABECEDA RAČUNOVODSTVO, D.O.O. Dunajska 101, Ljubljana Poslanstvo družbe je pomagati tistim, ki računovodijo ali po SRS ali po MSRP. Prizadevamo si biti koristni. Naš slogan je: Računovodenje ni strošek, je prispevek k uspešnosti poslovanja. Svoje poslanstvo in vizijo uresničujemo z naslednjimi storitvami: Vodenje poslovnih knjig. Vodenje posameznih analitičnih evidenc. Pomoč tistim, ki sami knjižijo, potrebujejo pa pomoč pri sestavi posameznih poročil (letna poročila, obdobna poročila, enkratna poročila itd.). Oblikovanje poslovodnih informacij in sodelovanje z upravami pri oblikovanju poslovnih odločitev. Izdelava najrazličnejših vlog, elaboratov itd. Davčno svetovanje. Notranje revizije. Pregledi računovodstva in ocena njegovega delovanja. Vzpostavitev sistema notranjih kontrol. Preveritev delovanja notranjih kontrol. Izvedba preiskovalnih revizij (forenzične revizije). Uvedba celovitega kontrolinga ali področnih kontrolingov. In še veliko drugega. Pri izvajanju storitev sodelujejo učitelji Visoke šole za računovodstvo, delavci revizijske družbe ABC revizija, d.o.o. in člani Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR. Informacije: na sedežu VŠR, v družbi ABC REVIZIJA, D.O.O., na INŠTITUTU ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO ali po telefonu 059 090 960 110 KOLEDAR STROKOVNIH SEMINARJEV IN IZOBRAŽEVANJE ZA PRIDOBITEV CERTIFIKATOV V okviru Inštituta za poslovodno računovodstvo pripravljamo različne strokovne seminarje, krajše strokovne šole in delavnice s področja računovodstva, davkov, financ in aktualnih vsebin. Vrhunsko kakovost izvedbe in predavateljev dokazujejo izvedbe naših seminarjev pri različnih izvajalcih izobraževalne dejavnosti (Contall Nova Gorica, GV Planet, Združenje delodajalcev Slovenije, Educa Nova Gorica, Nebra Ljubljana, Ambicij in drugi). Strokovni seminarji Koledar strokovnih seminarjev je objavljen na spletni strani www.vsr.si. Po vaši želji izvedemo dogovorjene oblike izobraževanja v vašem podjetju. Vsebina teh srečanj je prilagojena vašim potrebam. Vsebine programov, ki jih izvajamo, so povzete iz programov CIMA, CPR, AIB in VŠR. Popusti na kotizacijo: za člane Inštituta za poslovodno računovodstvo: 30 % popusta, za študente Visoke šole za računovodstvo: 30 % popusta, člani Zbornice računovodskih servisov: 10 % popusta. Popusti se ne seštevajo. 111 Nekaj pomembnejših seminarskih vsebin, ki jih izvajamo: Aktualne seminarje spremljajte na www.vsr.si 1. Branje in analiza bilanc za direktorje (delavnica) seminar prinaša 5 CPR-CT pri predmetu Proces oblikovanja odločitev NAJBOLJ OBISKAN SEMINAR! ŽE VEČ KOT 1500 UDELEŽENCEV! Postanite eden izmed njih in spoznajte prednosti in uporabnost znanj, ki jih boste pridobili. SPOZNAJTE SEBE IN SVOJE KUPCE S POMOČJO ŠTEVILK. Za sprejemanje pravilnih in čim manj tveganih poslovnih odločitev potrebujemo kvalitetne informacije. Potrebno pa je tudi razumevanje, kakšna je vsebina izbranih podatkov, kaj nam le-ti sporočajo in kako jih pravilno uporabljati. Z vami bosta: dr. Branko Mayr, mag. Darinka Kamenšek Komu je seminar namen: podjetnikom, direktorjem, članom uprav, finančne in računovodske delavce ter vse odločilne osebe v podjetjih. Cilj delavnice: Sprejemati boljše odločitve na podlagi dostopnih računovodskih informacij. Vsebina delavnice: Katero so ključne informacije bilance stanja in izkaza poslovnega izida? Kako razumeti postavke bilance stanja in izkaza poslovnega izida in vrednotenje kategorij? Ali je varno poslovanje z izbranim podjetjem? Ugotovite, kakšna je verjetnost, da izterjate svoje terjatve? Kako posluje konkurenca in zakaj? Ali bi bilo vlaganje v izbrano podjetje dobra poslovna odločitev? Kakšne novosti in spremembe lahko pričakujemo? Praktične primere bomo opravljali na zbirki iBON. KOTIZACIJA : 180 € + DDV Kotizacija vključuje izvedbo programa, strokovno gradivo, osvežilne napitke in prigrizek med odmorom. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 112 2. Branje in analiza bilanc za pravnike Seminar prinaša 8 CPR-CT pri predmetu Proces oblikovanja odločitev I. del (delavnica) Pravniki se pri svojem delu pogosto srečujete s potrebo znanja branja bilance. Vaše potrebe so specifične in povezane z vašim delom. Tako se sprašujete ali je podjetje prezadolženo, ali je kapitalsko ustrezno, ali so izpolnjeni pogoji za stečaj, prisilno poravnavo in še bi lahko naštevali. Z vami bosta: dr. Branko Mayr, mag. Darinka Kamenšek Komu je seminar namen: podjetnikom, direktorjem, članom uprav, finančne in računovodske delavce ter vse odločilne osebe v podjetjih. Cilj delavnice: Na konkretnih primerih spoznati osnove branja bilanc. Spoznali boste: računovodska poročila (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida), vsebine ključnih kategorij, ki se prikazujejo v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida, tipične slike na podlagi katerih boste sklepali ali je podjetje v nevarnosti stečaja, prisilne poravnave, ali je prezadolženo, ali je kapitalsko neustrezno itd., praktični primeri branja bilance (vir bilanc je javna baza I-bon). Vsebina: podjetje kot poslovni sistem, poslovanje (potrebne prvine za poslovanje, njihova priskrba, potrošek, poslovni tok, računovodska poročila); bilanca stanja: osnovni pojmi, vsebina bilance stanja; aktiva (kaj prikazuje aktiva), pasiva (kapital in njegove vsebine, povezava med opredelitvami sestavin kapitala v zakonu o gospodarskih družbah in sestavinami kapitala), obveznosti (dolgoročne, kratkoročne); izkaz poslovnega izida: osnovni pojmi, vsebina izkaza uspeha, poslovni izid in njegove vrste (med drugimi tudi EBITDA, EBIT, EBT, E), bilančni dobiček, stroški, prihodki, odhodki, izdatki, prejemki itd. Tipične slike v bilancah, ki lahko pomenijo, da podjetju grozi stečaj ali prisilna poravnava, da je podjetje kapitalsko neustrezno (povezava z opredelitvami zakona o finančnem poslovanju; kako na podlagi javno objavljenih računovodskih poročil ugotoviti prezadolženost, plačilno nesposobnost itd. poenostavljeni primeri branja bilanc: podlaga so javno objavljene bilance; cilj branja je v bilanci poiskati informacije, ki nakazujejo na npr. nevarnost stečaja, prisilne poravnave, kapitalske neustreznosti, prezadolženosti, plačilne nesposobnosti itd. 113 II. del (delavnica) Pridobljena znanja iz delavnice Branje bilanc za pravnike I so podlaga za spremljanje delavnice Branje bilanc za pravnike II, na kateri spoznamo zahtevnejše primere branja bilanc (delavnica traja 6 ur), s poudarkih na vprašanjih, ki so povezana z določili ZGDja in ZFPPIPP-ja. Komu sta delavnici namenjeni? (Predznanje s področja ekonomije ni potrebno) pravnikom, notarjem in sodnikom, vodilnim v podjetju. ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS. Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «. ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA PODROČJU REVIDIRANJA revizije računovodskih izkazov revizije poslovanja (performance audit) ovrednotenje sistemov notranjih kontrol uvajanje notranje revizije izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije 114 revizije v primerih prisilne poravnave preiskovanje računovodskih izkazov revizije projektov Phare opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU 3. Kako organizirati in voditi učinkovito računovodstvo? seminar prinaša 5 CPR-CT pri predmetu Podjetje in poslovanje (celodnevni seminar) Računovodstvo predstavlja nepogrešljiv del informacijskega sistema v vsaki organizaciji. Če ni dobro organizirano, lahko v podjetju hitro zavlada anarhija. Za dobrega računovodjo ni dovolj, da je dober v poznavanju računovodskih standardov. Imeti mora tudi ustrezna poslovodna (managerska) znanja. Le tako lahko koristi podjetju in dviga ugled sebi, podjetju in računovodstvu kot stroki. Z vami bo: dr. Živko Bergant Komu je seminar namen: poslovodstvu, direktorjem, lastnikom podjetji, vodjem finančnih in računovodskih sektorjev, vodjem računovodskih servisov, podjetnikom, ki nameravajo ustanoviti podjetje. Cilj seminarja: Pridobiti ključne računovodske informacije, pravočasno, v pravi obliki in na pravi način za boljše strateško odločanje. Temeljna vprašanja učinkovite organiziranosti računovodstva: Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so razmerja do poslovnih funkcij, zlasti do finančne funkcije? Kaj zajema izvajalni, informacijski in poslovodni vidik računovodstva? Kakšne so odgovornosti in pristojnosti v računovodstvu? Katere so računovodske naloge in katere neračunovodske naloge opravlja računovodska služba? Kakšno je mesto računovodske službe v malem, srednjem in velikem podjetju? Kako se organizirati v primeru prenosa del na računovodski servis? Katere računovodske naloge se opravlja zunaj računovodske službe, kje in zakaj ter kdo za to odgovarja? Ali je sistematizacija delovnih mest v računovodski službi ustrezna? Kaj zajema načrtovanje v računovodstvu? Katere so naloge vodje računovodstva kot poslovodnega delavca? Katere so naloge vodje računovodstva kot strokovnega delavca? Kako upoštevamo posebnosti računovodstva pri njegovem vodenju? Katere so temeljna področja etičnih dilem v računovodstvu? Ali razlikujemo računovodske od neračunovodskih podatkov? Kako (re)organiziramo računovodstvo v organizaciji? Kako organiziramo računovodstvo v neurejenih razmerah? Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 115 Certificirani programi V okviru Inštituta za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo se izvajajo programi 1 za pridobitev naziva certificirani poslovodni računovodja (CPR), CIMA in IAB. Podrobnosti so na spletni strani Inštituta www.vsr.si. CPR – CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA Poslovodenje, uspešnost poslovanja, poslovanje v pogojih krize, potrebe po kriznem vodenju in tako naprej narekujejo znanja, ki jih nudi že prej omenjena CIMA. Za tiste, ki ne potrebujejo mednarodno uveljavljenega certifikata, smo pripravili izobraževanje za pridobitev naziva 1 Program se izvaja, če bo vpisanih vsaj 10 slušateljev. 116 Certifikat CPR podeljuje Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo iz Ljubljane. Znanja, ki jih daje CPR CPR zagotavlja poslovna znanja, ki so potrebna za oblikovanje predlogov poslovnih odločitev, in znanja, potrebna za oblikovanje najrazličnejših finančnih analiz. Izobraževanje je usmerjeno v prakso, kar pomeni, da se znanja pridobivajo z obravnavo praktičnih primerov in njihove povezave s teorijo. Uspeh je zagotovljen z izborom predavateljev, ki so praktiki z ustreznimi strokovnimi in teoretičnimi znanji. Veliko od njih je nosilcev najrazličnejših strokovnih certifikatov (pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, preizkušeni davčnik, certificirani poslovodni računovodja itd.). Poklici, kjer potrebujete znanja, ki jih daje CPR Poklicna pričakovanja nosilcev certifikata CPR so bogata. Izpostavljamo le najrazličnejše vodstvene položaje v financah, računovodstvu in poslovodstvu poslovnih subjektov. Kaj in zakaj? Certificiranje poslovnih znanj je po svetu že uveljavljeno. Certifikati so jamstvo, da zna nosilec certifikata v praksi uresničiti pridobljena znanja. Prav zaradi tega je poudarek izobraževanja na praksi. To izobraževanje se izrazito razlikuje od izobraževanja na fakultetah, kjer je poudarek na teoretičnem usposabljanju. Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo je začel jeseni 2010 usposabljanje za pridobitev Certifikata poslovodnega računovodje - CPR. 117 Pridobljene sposobnosti Nosilci certifikata CPR so usposobljeni za: praktično uporabo znanj s področja: o poznavanja in razumevanja podjetja, o poznavanja in razumevanja poslovnega procesa, o poznavanja in razumevanja poslovanja; razumevanje profesionalnih dolžnosti izvajanja različnih nalog na področju računovodstva in poslovnih financ; sposobnost reševanja najzahtevnejših problemov na področju poslovodnega računovodstva, poslovnih financ in poročanja; sposobnost oblikovanja predlogov poslovnih odločitev; sposobnost oblikovanja najrazličnejših poslovnih poročil; sposobnost komuniciranja z odločevalnimi ravnmi v podjetju. Kako poteka študij? Študij je kombinacija individualnega dela in pogovora o obravnavanih vsebinah (kontaktne ure po programu). Vsebina predmetov je na razpolago na Visoki šoli za računovodstvo. Celotna obremenitev slušatelja je 450 ur, od tega 125 kontaktnih ur (ostalo je individualno delo slušatelja). Na prvem srečanju se oblikuje podroben program študija. Nadaljnja kontaktna srečanja so namenjena razpravi v zvezi s študijem, obravnavi praktičnih nalog in reševanju problemov. Kje in kdaj? Program se izvaja v prostorih Visoke šole za računovodstvo v Stegnah 21 c, Ljubljana. Program se izvaja od novembra do junija. Seveda se lahko priključite le pri posameznih predmetih (pridobite delne certifikate). Delni certifikat predstavlja potrdilo o znanju vsebine predmeta, na katerega se nanaša. Pogoj za pridobitev certifikata CPR so pridobljeni delni certifikati iz vseh predmetov programa CPR. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 Program izvajanja v letu 2011/12 in kratka vsebina posameznih predmetov: PROGRAM IZVAJANJA CPR Datum od 15:30 do 19:45 KONTAKTNE URE : CPR-CT predmet 118 izvajalec 09.12.2011 13.12.2011 15.12.2011 03.01.2012 07.03.2012 23.04.2012 10.01.2012 19.01.2012 24.01.2012 26.01.2012 02.02.2012 10.02.2012 14.02.2012 06.01.2012 16.02.2012 09.03.2012 15.03.2012 20.03.2012 22.03.2012 27.03.2012 12.04.2012 19.04.2012 24.04.2012 10.05.2012 14.05.2012 podjetje in poslovanje s poudarkom na poslovnih procesih, organiziranju poslovanja, centrih odgovornosti in poročanja, notranjih kontrolah, obvladovanju tveganj, notranji reviziji in sistemu notranjih kontrol itd. načrtovanje s poudarkom na tehnikah načrtovanja, metodah butgetiranja, letnem načrtovanju dobička itd. Izdela se poslovni načrt za priložnost X. Predstavitev izdelanih načrtov: 7.3. (Mayr+Bergant) analiza s poudarkom na tehnikah in vsebini analiziranja poslovnih poročil, analizi finančnih poročil, analizi poslovne uspešnosti in analizi dobičkonosnosti itd. računovodstvo s poudarkom na modelih merjenja, stroškovnem sistemu, razporejanju stroškov na stroškovna mesta in nosilce, povezavo med poslovanjem in stroški itd. (stroškovno: Mayr) – 2.2.; poročanje (Kamenšek – 14.2.); SRS 37 Hramec, Mayr 10.2. poslovne finance s poudarkom na tveganjih, ki so povezana s sposobnostjo povrnitve vložkov; finančnih instrumentih in trgih; stroških kapitala; financiranju obratnih sredstev in mednarodnih financah itd. (Mayr) in davčno optimiranje (Petkovič 6-1.) proces oblikovanja odločitev s poudarkom na vplivu stroškov na poslovanje, obsegu poslovanja na ciljni dobiček; mejnih stroških; poslovnem in finančnem vzvodju; analizi cen; analizi financiranja; analizi diskontiranih denarnih tokov; analizi naložbenih projektov; analizi investicijskega tveganja; obvladovanju kapitalske ustreznosti; odločanje v okviru bilančno-davčne politike itd. gospodarsko pravo in poklicna etika s poudarkom na osnovah gospodarskega prava in etiki v poslovodnem računovodstvu in poslovnih financah 15 : 50 CT 15 : 40 CT 20 : 50 CT Dr. Branko Mayr, CPR Dr. Branko Mayr, CPR Dr. Živko Bergant, CPR Dr. Živko Bergant, CPR Dr. Branko Mayr, CPR; 15 : 60 CT Rudi Hramec, stečajni upravitelj; Mag. Darinka Kamenšek, CPR 20 : 60 CT Mag. Dejan Petkovič, CPR; Dr. Branko Mayr, CPR Dr. Branko Mayr, CPR; 30 : 130 CT Mag. Darinka Kamenšek, CPR; Mag. Dejan Petkovič, CPR; Tomaž Glažar 10 : 10 CT 125 : 400 CT skupaj Udeleženci oblikujejo lasten program obiskovanja predavanj ali konzultacij. Odločijo se ali bodo pristopili k celotnemu programu ali pa bodo poslušali le posamezne predmete. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 Vpis in več informacij Vpišete se lahko, če: Udeleženci, ki ne izpolnjujejo izobrazbenega pogoja, lahko pridobijo manjkajoča znanja na Visoki šoli za računovodstvo ali 119 predložijo potrdila o opravljenih izpitih, pri katerih so pridobili manjkajoča znanja na drugi visokošolski instituciji. Število udeležencev je omejeno (najmanj 10 in največ 20 slušateljev). V primeru manjšega števila udeležencev se izobraževanje lahko izvede v obliki konzultacij. Program lahko obiskujejo tudi tisti, ki želijo pridobiti ustrezna znanja, ne želijo pa pristopiti k izpitu. Prejmejo potrdilo o obiskovanju posameznih predmetov in 1/10 CPR-CT v skladu s pravili programa CPR. Informacije o izobraževanju za naziv CPR: Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960. Pravila CPR Pravilnik o pridobitvi certifikata poslovodnega računovodje je 1. 10. 2011 sprejel Strokovni svet Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR. Ljubljana, Stegne 21c. PRAVILNIK O PRIDOBITVI CERTIFIKATA POSLOVODNEGA RAČUNOVODJE 1. člen Ta pravilnik določa pogoje in ureja način opravljanja izpitov za pridobitev certifikata poslovodnega računovodje (v nadaljevanju: CPR). Program poteka v slovenskem jeziku, izjemoma pa tudi v kakšnem drugem svetovnem jeziku. 2. Člen Direktor Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR (v nadaljevanju: IPR) imenuje Komisijo za podeljevanje certifikata poslovodnega računovodje. Komisijo sestavljajo najmanj 3-je člani. Član komisije je lahko oseba, ki: Ima najmanj VII. Stopnjo izobrazbe Je nosilec certifikata CPR Ima več kot 5 letne izkušnje na področju računovodstva. Po položaju komisijo vodi in koordinira njeno delo vodja programa iz 3. Člena tega pravilnika. 3. Člen Izvajanje programa vodi in koordinira vodja programa CPR (v nadaljevanju: vodja programa), ki ga imenuje direktor Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR. Za vodjo je lahko imenovana oseba, ki: Ima VIII. Stopnjo izobrazbe (doktorat znanosti) Je nosilec certifikata CPR Ima več kot 10 let delovnih izkušenj na področju računovodstva. 4. člen Nosilce predmetov izobraževanja določi komisija iz 2. člena tega pravilnika. Nosilci so hkrati člani izpitne komisije. 120 Za nosilca predmeta je lahko imenovana oseba, ki: Ima najmanj VII. Stopnjo izobrazbe Je nosilec naziva CPR ali sorodnega drugega naziva (CIMA, IMA ….) Ima več kot 5 letne izkušnje na področju predmeta, ki ga izvaja. 5. člen K izobraževanju za pridobitev certifikata poslovodnega računovodje se lahko prijavi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. Zaključen najmanj visokošolski študijski program (VI/1 stopnja izobrazbe); 2. Aktivno znanje slovenščine; 3. Najmanj dve leti delovnih izkušenj. Preverjanje izpolnjevanja zgornjih pogojev opravi referat pri Inštitutu za poslovodno računovodstvo. 6. člen Število udeležencev posameznega izobraževanja je omejeno na najmanj 10 in največ 20 slušateljev. Izjeme odobri vodja programa. 7. člen Izobraževanje zajema naslednje učne predmete: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Podjetje in poslovanje (15 kontaktnih ur); 50 CPR-CT Načrtovanje (15 kontaktnih ur); 40 CPR-CT Analiza (20 kontaktnih ur); 50 CPR-CT Računovodstvo (15 kontaktnih ur); 60 CPR-CT Poslovne finance (20 kontaktnih ur); 60 CPR-CT Proces oblikovanja odločitev (30 kontaktnih ur); 130 CPR-CT Gospodarsko pravo in poslovna etika (10 kontaktnih ur); 10 CPR-CT Skupaj 125 kontaktnih ur (400 CPR-CT). Uteži posameznih predmetov se merijo v kreditnih točkah CPR-CT (v nadaljevanju: CT), ki so prikazane pri posameznem predmetu v zgornjem odstavku. Kreditne točke (CT) se pridobijo z: a) b) Opravljenim izpitom iz posameznega predmeta; Opravljenim skupinskim izpitom: Program je sestavljen iz dveh skupinskih izpitov, in sicer: Prvi del izpita zajema predmete: 1. 2. 3. 4. Podjetje in poslovanje; Načrtovanje; Analiza; Računovodstvo. Drugi del izpita zajema predmete: 1. 2. 3. Poslovne finance; Proces oblikovanja odločitev; Gospodarsko pravo in poslovna etika. Vsaki del se piše 4 ure. Med obema deloma je časovni razmik najmanj 7 dni. c) Priznanjem kompetenc predmeta, ki jih je kandidat pridobil s formalnimi ali neformalnimi oblikami izobraževanja. 121 Če kandidat razpolaga s kompetencami se mu na podlagi vloge lahko priznajo kompetence s katerimi razpolaga. Obseg priznanja se meri v CT-jih. O priznanju predmetnih kompetenc odloča vodja programa na podlagi predloga nosilca predmeta. O priznanju se izda potrdilo o pridobljenih CT pri predmetu. Na podlagi prošnje lahko vodja programa določi obseg CT znotraj posameznega predmeta, ki se lahko pridobijo z drugimi oblikami izobraževanj (opravljeni študiji sorodnih vsebin, obiski strokovnih izobraževanj ipd.). Pri obsegu je vezan na predlog nosilca predmeta. Vsebina posameznega predmeta je določena v predmetniku, ki je priloga tega pravilnika in je objavljen na spletnih straneh programa CPR. 8. člen Kandidat pridobi certifikat Certificirani poslovodni računovodja (CPR), ko predloži potrdila o pridobljenih CT-jih pri posameznih predmetih, ki jih sestavlja progam CPR (po strukturi in obsegu, določenem v 7. členu tega pravilnika). 9. člen Kandidat mora z vseh področij doseči vsaj 75-odstotni uspeh, razen v primeru posebnih pogojev izpita (npr. negativno točkovanje, dodatne obveznosti kandidatov kot so projektne naloge, seminarske naloge ipd.), kjer odstotek uspeha in udeležbo posameznih sestavin ocene določi nosilec predmeta. Iz področij, kjer je bil neuspešen, lahko ponovno opravlja izpit, vendar ne prej kot v enem mesecu. Kandidat lahko pristopi k ponovitvi izpita največ dvakrat v dvanajstih mesecih. 10. člen Kandidat je lahko oproščen opravljanja izpita in pridobi certifikat poslovodnega računovodje, če izpolnjuje naslednje pogoje (kumulativno): 1. 2. 3. Zaključen študij znanstvenega magisterija oziroma magistrskega študija II. stopnje (VII stopnja izobrazbe) ali pridobljen strokovni naziv pooblaščenega revizorja ali pooblaščenega ocenjevalca podjetij ali preizkušenega notranjega revizorja; Vsaj 10 let delovnih izkušenj; Ustrezna bibliografija ali drugače izkazano strokovno udejstvovanje na področja poslovodnega računovodstva. O izpolnjevanju zgornjih pogojev odloča komisija iz 2. Člena tega pravilnika. 122 11. člen Kandidat je lahko oproščen opravljanja posameznega področja izpita na podlagi: 1. 2. Izkazanih predhodnih izobraževanj; Bibliografije ali drugače izkazanega strokovnega udejstvovanja na posameznem področju. O izpolnjevanju zgornjih pogojev odloča komisija iz prejšnjega člena na podlagi mnenja nosilca posameznega predmeta, ki se izvaja v okviru programa CPR in pisne vloge kandidata. 12. člen Kandidat se mora prijaviti k izpitu najmanj 14 dni pred dnevom izpita. Kandidatu se za vsako ponavljanje izpita zaračuna pristojbina za opravljanje izpita po veljavnem ceniku Inštituta za poslovodno računovodstvo. Kandidatu, ki na določen dan ne opravlja izpita in svojega izostanka ne opraviči pisno vsaj tri dni pred tem dnevom, se zaračuna pristojbina za opravljanje izpita. 13. člen Kandidat mora izpit opraviti najkasneje v dveh letih po vpisu v izobraževanje. Pogoje kasnejšega opravljanja izpita v posameznem primeru določi komisija iz 7. člena pravilnika. 14. člen Certifikat in s tem strokovni naziv certificirani poslovodni računovodja s sklepom podeljuje komisija iz 2. člena tega pravilnika. 15. člen Nosilci certifikata se vpišejo v register nosilcev certifikata CPR, ki se vodi pri Inštitutu za poslovodno računovodstvo pri VŠR. Seznam nosilcev CPR se objavlja v reviji Poslovodno računovodstvo. 16. člen Nosilstvo certifikata CPR je časovno neomejeno. 17. člen Cene izobraževanja določi komisija iz 2. Člena tega pravilnika. 18. člen Pritožbe v zvezi z izobraževanjem rešuje Komisija iz 2. Člena. Pritožbe v zvezi s podeljevanjem certifikata rešuje Poslovodni odbor IPR. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejetju. Ljubljana, 1. 10. 2011 Direktor IPR Mag. Dejan Petkovič, CPR 123 ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS. Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «. ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA PODROČJU REVIDIRANJA revizije računovodskih izkazov revizije poslovanja (performance audit) ovrednotenje sistemov notranjih kontrol uvajanje notranje revizije izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije 124 revizije v primerih prisilne poravnave preiskovanje računovodskih izkazov revizije projektov Phare opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH RAČUNOVODIJ (CPR) V register certificiranih poslovodnih računovodij pri Inštitutu za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo so bili ob izdaji te revije vpisani: Št.vpisa naziv, priimek in ime 1 doc.dr. Živko Bergant 2 doc.dr. Branko Mayr 3 mag. Darinka Kamenšek 4 mag. Dejan Petkovič 5 mag. Nataša Pustotnik 6. mag. Vladimir Bukvič 7. Prof.dr. Marko Hočevar 8. Prof.dr. Gordana Ivankovič 9. Prof.dr. Franko Milost 10 Vili Perner Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 125 CIMA Skupaj z londonskim inštitutom za poslovodno računovodstvo (CIMA) omogočamo pridobitev svetovno enega najuglednejših certifikatov, to je certifikat certificiranega poslovodnega računovodje (CIMA). Izobraževanje poteka v angleškem jeziku. Omogočeno je tudi individualno usposabljanje za izpit. Gonilna sila pridobitve CIMA je Ben Marr, MBA (Edin), (CIMA trained). Benovo predstavitev CIMA prikazujemo v izvirniku. Njegove besede so: ESSENTIAL COMPANY FINANCE: A WORLD IN EVOLUTION The need for “finance transformation” within companies has been recognized for over a decade. This is a journey toward a situation where the efficiency of finance operations has been maximized, management information is insightful and actionable and finance is seen less as a necessary overhead and more as an important management discipline that enables value creation. The recession has intensified companies’ critical examination of their finance functions in recent years to determine how best to align them with changing business needs. Technological improvements in communications means that commodity finance transactions, such as invoicing, payroll, historical reporting, can be outsourced to specialist service providers, whether in Iceland or India. For those who want to remain pivotal within their company’s finance function in this global finance evolution, a classic finance qualification may no longer be enough. When everyday accountancy queries can now be effectively outsourced and are increasingly, globally, becoming so, finance positions are increasingly reserved for finance staff who provide a great deal more than in a traditional finance function. Finance departments must increasingly operate as “business partners”, adding significant value by improving the quality of decisions and ensuring that the chosen business option delivers the highest financial value at an acceptable level of risk. This is not about delivering highly technical or complicated analysis but more a matter of supporting business decisions with the right analysis, insights and judgements so that better decisions are made. Driving the evolution of the finance business partner is the global phenomenon of management accounting. For those outside the accounting profession, it is common to refer to finance staff as if they were all one type. A distinction has to be made here 126 between the classic model of financial accounting and the evolutionary animal, the management accountant. Louise Ross, former Senior Auditor at the National Audit Office UK and CIMA technical specialist, explains: “The difference between them is one of emphasis. Financial accountants prepare information ultimately for external reporting purposes, to record transactions which have taken place and report the financial performance of the organisation. Consistency of the financial statements is vitally important, so there is a regime of standards which govern how transactions are recorded and financial reports are produced. Financial accountants are expected to master these standards and justify occasional deviations from a reporting standard in order to present a truer and fairer account. “Management accountants, on the other hand, prepare information to support management decisions. They have to be skilled in understanding manager’s needs and providing data on which managers can make decisions. Management accountants have to be future orientated: which means that they have to be comfortable handling uncertain, qualitative or probabilistic information, not merely historic numerical data. Overall, the top tools most likely to be introduced were: Balanced scorecard Customer profitability analysis Rolling forecasts Activity based management Environmental management accounting Product/service profitability analysis Activity based costing Post-completion audits Business process re-engineering CIMA strategic scorecard They have to use their professional judgment about which measurement or evaluation techniques to use according to the decision being made. The responsibility for the best possible management information available to the company becomes exactly the responsibility of the management accountant.” Speaking in the Slovenian context, Dr. Branko Mayr, senior Slovenian auditor at ABC Revizija and Dean of the Visoka Sola za Racunovodstvo in Ljubljana, explains: “In Slovenia to date, the focus has been for preparing students interested in finance for the profession of financial accountant. The highly regarded Slovenian xxx syllabus mirrors the American CPA in many respects and is an excellent grounding for financial reporting. What we are seeing, however, is an extraordinary demand from leading Slovenian and international companies for a new type of finance animal within the finance department, one who is expected to master financial reporting but additionally to move far beyond the scope of the financial accountant’s role. “The term commonly used in industry is “business partner” – a finance person who provides the necessary financial analysis which allows management to accurately predict the company’s future. The finance business partner is by no means a financial astrologer. She is the equivalent of a trusted and innovative scientist, predicting outcomes based on sound testing of empirical financial data.” In teaching the traditional Slovenian accounting syllabus, the focus is heavily on financial reporting standards. What governs the syllabus for management accounting in the absence of management accounting standards? The answer is best practice. In addition to understanding standards, the management accountant acquires a variety of 127 tools and techniques which they learn about during their professional qualification and subsequent continuing professional development. Mayr & Marr, d.o.o. is actively pioneering the qualification offered by the Chartered Institute of Management Accountants. Said Managing Director of Mayr & Marr Ben Marr, “We found that study after study on management practices and organisational performance show that companies which used widely accepted management techniques that feature on the CIMA syllabus and in part in the curricula of the good business schools do consistently outperform their competitors. These studies invariably conclude that better management practices (the right techniques, properly implemented) were significantly associated with higher productivity, profitability, rate of sales growth and survival rates. Rather than just studying how an organization has performed in the past, students of the CIMA management accountancy programme are geared to analyzing performance, assessing business possibilities, grasping opportunities and shaping the future. “Staff qualified as management accountants, with their business focused skills, have much to offer a company. Besides adding value to the business finance staff will also benefit from performing broader roles that offer them more professional satisfaction and an opportunity to apply their skills on a wider business canvas. Shell, CISCO, Tesco, BPO, Deloitte Consulting form just a few examples of global companies currently partnered with CIMA to train their staff.” Mayr & Marr expect a healthy interest in this new offering on the Slovenian scene. “Slovenian finance is quick to adapt to global business demands. There has been a global explosion of interest in CIMA from persons already in industry finance positions, who may already hold other accounting qualifications or MBAs. There is also strong demand worldwide from high achieving finance or business students interested in a career in business finance or management. We expect this trend to continue in Slovenia.” INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIV CIMA Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960. 128 Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 129 CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB Vodilna svetovna izobraževalna organizacija na različnih strokovnih področjih računovodenja je našemu Inštitutu podelila akreditacijo za usposabljanje za naslednje poklice: Programe že izvajamo! Informacije o www.vsr.si ali na telefonsko 05 90 90 960. vpisu pokličite številko INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIVE IAB Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960. Certifikati in diplome IAB, ki jih lahko pridobite v Sloveniji IAB Level 1 CERTIFIKAT Certifikat 1. Stopnje iz knjigovodstva (Certificate Boook-keeping) 130 IAB Level 2 – CERTIFIKAT certifikat 2. stopnje iz knjigovodstva (Certificate in Book – keeping) IAB Level 3 DIPLOMA diploma 3. stopnje iz zahtevnih področij finančnega računovodstva in knjigovodstva (Diploma in Acc. & Adv. Book – keeping ) IAB Level 4 - DIPLOMA diploma 4. stopnje iz računovodenja v skladu z Mednarodnimi računovodskimi standardi (Diploma in Accounting to International Standards ) IAB Level 3 – DIPLOMA diploma 3. stopnje iz stroškovnega in poslovodnega računovodstva (Diploma in Cost & Management Accounting ) IAB Level 3 - CERTIFIKAT certifikat 3. stopnje iz financ za nefinančnike (Certificate in Finance for nonFinancial Managers) IAB JE MEDNARODNO PRIZNAN CERTIFIKAT! Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 SVETOVANJA Inštitut za poslovodno računovodstvo izvaja s svojimi sodelavci različna strokovna svetovanja. Cena svetovanja je odvisna od zahtevnosti in ocene potrebnega časa. Na podlagi vaših potreb oblikujemo ponudbo, v kateri določimo predmet, roke, izvajalce in ceno storitve. Člani inštituta so upravičeni do 10-odstotnega popusta. Svetovalna področja in nosilci svetovalne dejavnosti znotraj njih so: Svetovalno področje: Nosilec svetovalne dejavnosti: 131 kontroling, analiza, vrednotenje, organizacija poslovanja Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji revizor, certificiran poslovodni računovodja, stalni sodni izvedenec za ekonomska področja, docent na VŠR; Dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, certificirani poslovodni računovodja, docent na VŠR; Irena Viher, univ.dipl.oec., pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, predavateljica na VŠR. knjigovodstvo in revizija Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, certificirana poslovodna računovodkinja, višja predavateljica na VŠR; Katarina Kolarič, univ.dipl.oec., pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, predavateljica na VŠR. gospodarsko pravo Dr. Vida Mayr, odvetnica specialistka gospodarskega prava, višja predavateljica na VŠR. davki Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec, certificirani poslovodni računovodja, višji predavatelj na VŠR. delovno pravo Zdenka Pavlovič, odvetnica Poleg navedenega svetovanja, partnerska podjetja za IPR nudijo posamezne storitve razvidne iz splenih strani družb. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 ZALOŽBA IPR Založniška dejavnost IPR je usmerjena v strokovno literaturo s področja delovanja Inštituta. Kakovost edicij Inštituta zagotavlja založniška politika, ki jo vodi ureniški svet. Vse izdaje so strokovno recenzirane. S tem je zagotovljena visoka kakovost edicij IPR. Izdane edicije so najboljša podlaga za osvojitev znanj, ki jih nudijo diplome VŠR IN IPR. 132 Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 133 Predstavitev knjig: založbe IPR UVOD V RAČUNOVOD STVO (2011) 5 ponatis AVTOR: DR. BRANKO MAYR ČETRTI DOPOLNJENI PONATIS VSEBINA Računovodstvo je informacijska dejavnost podjetja, ki se pojavlja skupaj z začetki podjetniških aktivnosti in ostaja do danes kot ena najpomembnejših informacijskih dejavnosti podjetja. Prav enostavno je povedati, da bo tudi v prihodnje tako. V knjigi so predstavljena potrebna znanja, ki jih računovodja potrebuje za obvladovanje osnovnih knjigovodskih tehnik, knjigovodski račun, osnovna pravila evidentiranja na kontih, knjigovodske listine in poslovne listine. Spoznali boste vsebino nadzora, funkcijo nadzora in njegove vrste, ter razumeli vsebine poročil, ki so namenjene zunanjim in notranjim uporabnikom. Razumeli boste vsebino poročila in jo znali suvereno predstavljati. Avtor v knjigi natančno predstavi vse ključne sestavine računovodstva – obvezno branje za začetnike v računovodski dejavnosti, kot osvežitev ter nadgradnja znanje za vse, ki v stroki delujejo že vrsto let. O AVTORJU: Dr. Branko Mayr: Diplomiral je na VEKŠ Maribor, magistriral je s področja ustanavljanja, poslovodenja in svetovanja manjšim podjetjem. Doktor znanosti je postal s področja poslovno organizacijskih ved. Je pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, davčni svetovalec in stalni sodni izvedenec in certificirani poslovodni računovodja. Dr. Branko Mayr je avtor oziroma soavtor več kot 250 bibliografskih enot s strokovnega področja, ki ga pokriva (sanacija, poslovni načrti, ocenjevanje vrednosti, davki, revizija, računovodstvo itd.). Branko Mayr je dekan Visoke šole za podjetništvo in nostilec ter predavatelj pri več predmetih na Visoki šoli za računovodstvo, Fakulteti za podjetništvo in drugje. V vlogi pooblaščenega revizorja, ocenjevalca vrednosti podjeti, davčnega svetovalca, stalnega sodnega izvedenca in certificiranega poslovodnega računovodje je sodeloval pri veliko slovenskih in tujih podjetjih (podrobnosti so v referenčni listi). Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 OSNOVNE ANALIZE VSEBINA 134 POSLOVANJA (2007) AVTOR: DR. ŽIVKO BERGANT Temeljno poslanstvo računovodstva, kot najpomembnejšega dela informacijskega sistema podjetja je oblikovanje informacij za poslovno odločanje poslovodstva. V knjigi je posebej izpostavljen vidik računovodskih informacij, ki so po eni strani najštevilčnejše v podjetju, po drugi strani pa tudi med najzahtevnejšimi, saj jih je možno pojasnjevati na najrazličnejše načine, pogosto pa nekatere v podjetju sploh niso pojasnjene ali pa so neustrezno pojasnjene. V knjigi je pojasnjeno kaj je analiza poslovanja, njen namen in cilj; avtor opredeli analizo skozi tehnični in vsebinski vidik, razloži pomen računovodske analize ter njene vsebine ter se posveti analizi učinkovitosti, uspešnosti poslovanja ter analizi finančnega položaja podjetja. Delo je namenjeno tako študentom kot tudi računovodjem in praktikom v podjetju, ki se vsakodnevno soočajo s problematiko analiziranja. O AVTORJU: Dr. Živko Bergant: Je nosilec dveh certifikatov Slovenskega inštituta za revizijo: pooblaščeni revizor od leta 1993 in preizkušeni poslovni finančnik od leta 1997. Deluje kot veščak Zveze ekonomistov Slovenije, registrirani raziskovalec pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Je član komisije Zveze ekonomistov Slovenije za pridobitev naziva veščak, član izpitne komisije za opravljanje strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije pri Ministrstvu za pravosodje ter predsednik nadzornega odbora Zveze ekonomistov Slovenije. Bil je presojevalec poslovne odličnosti in član odbora razsodnikov za nagrado Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost in različnih nadzornih svetov v slovenskih podjetjih. Deloval je na različnih delovnih mestih: vodja računovodstva, finančni direktor, pomočnik direktorja, član uprave, nazadnje kot svetovalec v družbi ITEO Svetovanje d.o.o. Ljubljana. Je avtor šestih knjig in številnih strokovnih člankov, referent na simpozijih in posvetovanjih, pisec strokovnih gradiv za seminarje s področja računovodstva, ekonomike in financ. Je glavni oblikovalec besedila Kodeksa poslovnofinančnih načel ter Kodeksa poklicne etike finančnika znotraj delovne skupine pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Trenutno predava na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani in je predsednik sveta Inštituta za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo. Je pogost predavatelj na različnih izobraževalnih institucijah in seminarjih. 135 OBDAVČITE V PODJETIJ (2009) AVTOR: mag. DEJAN PETKOVIČ VSEBINA Namen knjige oziroma priročnika OBDAVČITEV PODJETIJ je opozoriti na osnove obdavčitve v gospodarskih družbah, pri samostojnih podjetnikih in seveda tudi pri fizičnih osebah. Knjiga obravnava najpomembnejše podjetniške davčne oblike v Republiki Sloveniji: davek na dodano vrednost, dohodnino in davek od dohodkov pravnih oseb. Navedena so le tista osnovna zakonska določila, za katera avtor meni, da so tudi del evropske davčne harmonizacije (najlažje je to pri davku na dodano vrednost) in torej ne bodo podvržena velikim spremembam. V knjigi se torej ne navajajo gola zakonska dejstva, temveč je obdavčitev predstavljena na bolj poljuden način skozi kar nekaj primerov in praktičnih spoznanj avtorja. Delo je primerno tako za tiste, ki se prvič srečujejo z davčnim področjem, kot tudi za tiste, ki bi želeli poglobiti svoja znanja. Seveda je treba računati z dejstvom, da se bo davčna zakonodaja tudi v prihodnje spreminjala, s poznavanjem osnov obdavčitve pa je seveda lažje slediti spremembam. O AVTORJU: mag. Dejan Petkovič: Mag. Dejan Petkovič je diplomiral na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Zaključil je tudi podiplomski specialistični študij javne finance in davčno svetovanje, kasneje pa še znanstveni magistrski študij ekonomija in poslovne vede. Poklicno pot je začel kot pripravnik za področja analize in nadzora poslovanja, po opravljenem pripravništvu pa dobil redno zaposlitev v finančno računovodskem sektorju - analize in nadzor. Strokovnost in vestnost sta botrovala novi zaposlitvi v podjetju Koloniale Veletrgovina d.d. kot direktor računovodskega sektorja. Nove izzive je našel v podjetju Abeceda Svetovanje d.o.o. (in njeni predhodniki) kot Davčni in podjetniški svetovalec. Mag. Dejan Petkovič je višji predavatelj na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani. Mag. Dejan Petkovič je avtor približno 100 bibliografskih enot, od tega dveh visokošolskih učbenikov (Obdavčitev podjetij ter Upravljalno računovodstvo). Je tudi mentor večjemu številu diplomantov. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 136 ORGANIZIRANJE RAČUNOVODSTVA (2010) AVTOR: DR. ŽIVKO BERGANT NAJPOPOLNEJŠE DELO Z VIDIKA ORGANIZIRANJA RAČNOVODSTVA PRI NAS. O AVTORJU: GLEJ »Osnovne analize poslovanja« VSEBINA Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe? Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe? Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so razmerja do poslovnih funkcij, zlasti do finančne funkcije? Kaj zajema izvajalni, informacijski in poslovodni vidik računovodstva? Kakšne so odgovornosti in pristojnosti v računovodstvu? Katere računovodske naloge in katere neračunovodske naloge opravlja računovodska služba? Kakšno je mesto računovodske službe v malem, srednjem in velikem podjetju? Kako se organizirati v primeru prenosa del na računovodski servis? Katere računovodske naloge se opravlja zunaj računovodske službe, kje in zakaj ter kdo za to odgovarja? Ali je sistematizacija delovnih mest v računovodski službi ustrezna? Kaj zajema načrtovanje v računovodstvu? Katere so naloge vodje računovodstva kot poslovodnega delavca? Katere so naloge vodje računovodstva kot strokovnega delavca? Kako upoštevamo posebnosti računovodstva pri njegovem vodenju? Katere so temeljna področja etičnih dilem v računovodstvu? Ali razlikujemo računovodske od neračunovodskih podatkov? Kako (re)organiziramo računovodstvo v organizaciji? Kako organiziramo računovodstvo v neurejenih razmerah? 137 NOVO: KNJIGA, ki ne sme manjkati v vašem računovodstvu! dr. Živko Bergant Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja (računovodska analiza) VSEBINA - (350 strani) Plačilna sposobnost podjetja (opredelitev, Kodeks PFN, insolvenčna zakonodaja, etika, optimalna struktura financiranja) - Kapitalska ustreznost (zasnova modela) - Obratni kapital podjetja (računovodska analiza obratnega kapitala) - Potrebni obratni kapital podjetja (opredelitev, obseg, informacije in analiziranje) - Informacije o kapitalski ustreznosti podjetja (osnovne in analitične informacije, vrste kapitalske ustreznosti, povezava z denarnim tokom, kratkoročno zadolženostjo, dolgoročno zadolženostjo) - Analiziranje kapitalske ustreznosti podjetja (analiza strukture in kakovosti kapitalske ustreznosti, odmikov in sprememb, analiziranje ustreznih kazalnikov) - Upravljanje kapitalske ustreznosti podjetja (model upravljanja kapitalske ustreznosti, načrtovanje, tveganje in cilji poslovanja v povezavi s kapitalsko ustreznostjo) - Zasnova modela celovite finančne politike podjetja (dopolnitev "trade-off" teorije z informacijsko podporo) - Analiziranje kapitalske ustreznosti podjetja z vidika zunanjih uporabnikov (zasnova modela in ustreznih kazalnikov, testiranje njihove izrazne moči, analiziranje kazalnikov, kritična presoja modela) - Literatura, priloge Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 138 RAČUNOVODSTVO Knjiga izide: 2012 Avtorja: VSEBINA Dr. Branko Mayr Celovit prikaz računovodskih vsebin s področja finančnega računovodstva, stroškovnega računovodstva in poslovodnega računovodstva. Mag. Darinka Kamenšek V knjigi bo zajeto: - - IZIDE 2012 - Podjetje in njegov pojem Ekonomske kategorije, kot jih obravnava finančno računovodstvo (opredelitev iz Slovenskih računovodskih standardov in Mednarodnih standardov računovodskega poročanja) Stroški, odhodki, prihodki itd. kot podlaga stroškovnega računovodstva Oblikovanje poslovnih odločitev (metode in tehnike kot jih obravnava poslovodno računovodstvo) Osnovna pravila financiranja poslovanja (statični in dinamični princip) Koliko je vredno podjetje (metode in tehnike) Analitična orodja in njihova uporaba pri odločanju (temeljna in tehnična analiza) Knjiženje in tehnike knjigovodenja Računovodska poročila za zunanje in notranje uporabnike In še veliko drugega Sestavina prikazov je strokovna obravnava in praktični primeri. Priloga knjige je CD na katerem so vaje in njihove rešitve ter pripomočki s pomočjo katerih se izračunavajo (različne metode amortiziranja osnovnih sredstev, vrednotenja zalog, analitični pripomočki za izračunavanje najrazličnejših kazalnikov, orodje za analiziranje poslovanja podjetja, orodje za oceno bonitetnega položaja podjetja, orodja za izračunavanje podlag za oblikovanje poslovnih odločitev itd. Predviden obseg knjige je okoli 1000 strani. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 139 BILANCA KOT PODLAGA OBLIKOVANJA POSLOVNIH ODLOČITEV (BRANJE BILANCE ZA NEEKONOMISTE) (izide 2012) VSEBINA Knjiga je namenjena tistim, ki se ne srečujejo vsak dan z bilancami in računovodskimi vsebinami. Avtorja Dr. Branko Mayr Mag. Darinka Kamenšek IZIDE 2012 V knjigi avtorja, ki imata bogate izkušnje pri prenosu znanj računovodstva in poslovnih financ na neračunovodje, obravnavata najpomembnejše ekonomske kategorije računovodskih poročil (bilanc). Prikaz je poenostavljen, prilagojen pravnikom, tehničnim kadrom, zdravnikom, direktorjem in drugim, ki se pri svojem delu srečujejo z bilancami. Izhaja iz Mayrjeve opredelitve bilance, ki je »laž, velika laž, bilanca«. V knjigi so utemeljene te trditve in tveganja, ki jim je izpostavljen uporabnik bilance. Odločevalci v podjetjih sprejemajo vrsto poslovnih odločitev, ki temeljijo na bilancah. Odločajo ali lahko nekemu podjetju prodajo na odloženo plačilo (tveganje je, da ne dobijo plačano), ali smejo pri nekom naročiti blago, material ali storitev z rokom dobave v prihodnosti (tveganje je, da naročenega ne bodo prejeli) ali odločitev o nakupu nekega podjetja, delnice (pomembna je donosnost). V knjigi bo bralec našel pripomočke, ki mu pomagajo oblikovati odgovore na postavljena vprašanja. Priložen je CD, na katerem so uporabni pripomočki za branje bilanc, ocenjevanje bonitete podjetja, obrestni izračuni, finančno načrtovanje in podobno 140 Naslov dela šifra Cena z DDV v € Uvod v računovodstvo R1 40 Osnovno analize poslovanja R2 35 Obdavčitev podjetij R3 40 Organiziranje računovodstva R4 50 Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja (računovodska analiza) R7 45 Računovodstvo (izide 2012) R5 50 Bilanca kot podlaga za oblikovanje poslovnih odločitev (izide 2012) R6 35 NOVO! POPUSTI: Cena z DDV v € Člani IPR 20 % Člani Zbornice računovodskih servisov 10 % Študenti visoke šole za računovodstvo 20 % KNJIGE V PREDPRODAJI Za prednaročila za člane IPR in študente 25 % Za vse druge 15 % IDEJA Knjiga je lahko čudovito darilo tudi za poslovne partnerje. Sporočite nam, da kupujete knjigo za svojega poslovnega partnerja in prejeli jo boste v darilnem pakiranju z lastnoročnim podpisom avtorja. 141 NAROČILNICA Naročnik /-ica Telefon: E-naslov: Naslov odpreme: Davčna številka: TRR številka pri banki: Odgovorna oseba: Datum naročila: DA, nepreklicno naročamo naslednje knjige (označi število kosov): Število izvodov Naslov dela šifra Uvod v računovodstvo R1 Osnove analize poslovanja R2 Obdavčitev podjetij R3 Organiziranje računovodstva R4 Računovodstvo R5 Bilanca kot podlaga za oblikovanje poslovnih odločitev R6 Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja (računovodska analiza) R7 Cene vsebujejo DDV. Naročilo pošljite na naslov: Inštitut za poslovodno računovodstvo, Stegne 21c, 1000 Ljubljana, ali po faxu na številko 059 090 962 ali po elektronski pošti [email protected]. Lahko nas tudi pokličete na telefon 059 090 960. 142 VPISNI LIST ZA ČLANSTVO V INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO Včlanjujem se v Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo, Stegne 21c,1000 Ljubljana: ČLAN (pravna ali fizična oseba): Naslov: Telefon: e-naslov: Kontaktna oseba člana: Davčna številka člana Številka TRR člana in banka: Odgovorna oseba: Članstvo prinaša naslednje obveznosti in ugodnosti: Obveznosti člana: Redno bom plačeval članarino Inštitutu v višini 100 EUR letno na račun SI56 2700 0000 0131 904 pri Factor banki Ljubljana. Prizadeval si bom za razvoj poslovodnega računovodstva in povečanje njegovega ugleda v praksi. Sodeloval bom pri aktivnostih Inštituta in si prizadeval za izboljšanje kakovosti njegovega delovanja. Ugodnosti člana: Prejemal bom izvod revije Poslovodno računovodstvo. Uveljavljal bom ugodnosti pri nakupu strokovnih publikacij Inštituta. Uveljavljal bom ugodnosti pri obisku predavanj, šol in delavnic, ki jih organizira Inštitut. Uveljavljal bom ugodnosti pri šolnini VŠR za člane Inštituta. Kraj in datum Žig in podpis 143 Cene: NE ZAMUDITE 2. KONFERENCE ZA RAČUNOVODJE! KJE: THERMANA, za 1 osebo: 35 EUR + DDV (za celodnevni dogodek) 15 EUR od vaše kotizacije bomo namenili v dobrodelne namene. 60 otrok Mladinskega doma Malči Beličeve bomo skupaj odpeljali na morje in jim podarili čudovit Morski objem. LAŠKO KDAJ: 07.06.2012 PRIJAVE: (CELODNEVNI DOGODEK) ZAKAJ SE PRIJAVITI? Na konferenci bodo sodelovali priznani svetovalci s področja davkov, računovodstva in financ; mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec, Abeceda Svetovanje d.o.o in Inštitut za poslovodno računovodstvo, dr. Živko Bergant, predsednik sveta IPR in docent na Visoki šoli za računovodstvo, dr. Branko Mayr, dekan Visoke šole za računovodstvo, svetovalci podjetja Datalab in mnogi drugi. Na konferenci Vam bomo predstavili najbolj aktualne tematike s področja davkov, računovodstva in financ. [email protected] http://www.datalab.si/konferenca/ACCkonferenca INFORMACIJE: [email protected] 01 252 89 18, 040 196 109 ZGODOVINA PRETEKLE KONFERENCE: Vtise pretekle konferenc si lahko ogledate http://www.datalab.si/konferenca/o-konferenci/pantheonkonferenca-za-racunovodje-2011/ 144 Cilj konference je, s pomočjo referentov in udeležencev v razpravi, zbrati strokovne podlage za oblikovanje načel notranjega poročanja za različne notranje uporabnike po temeljnih poslovnih funkcijah in na ravni združbe kot celote. Referati bodo zbrani v zborniku konference, ki bo, skupaj z razpravo na konferenci, pomenil tudi osnovno strokovno utemeljitev in razlago kasneje oblikovanih načel notranjega poročanja. Načela bodo zbrana v Kodeksu načel notranjega poročanja – KNNP. TEMA 2. KONFERENCE Strokovne podlage načel notranjega poročanja po posameznih področjih poročanja Nabavna funkcija Proizvodna funkcija Prodajna funkcija Finančna funkcija Davki Investicijsko-tehnična funkcija Kadrovska funkcija poslovni dosežki profitnih organizacij Poslovni dosežki neprofitnih organizacij Za zaposlene Konferenca bo nudila informacije: poslovodnim delavcem o smotrnem organiziranju učinkovitega poslovodnega informacijskega sistema; vodjem računovodstev in financ o organiziranju posameznih informacijskih funkcij za namene notranjega poročanja in o poslovodenju v računovodstvu; nadzornikom o učinkovitem sistemu in vlogi nadziranja v notranjem poročanju; strokovnim delavcem v okviru informacijskega sistema o načelih organiziranja in delovanja notranjega poročanja; učiteljem o celovitem pristopu k računovodskemu sistemu in notranjemu poročanju 145 Za upravljalce Za nadzorne organe za mala podjetja Trajnostni razvoj podjetja Več informacij o konferenci in prijave na: www.poslovodnoracunovostvo.si Organizatorji: Inštitut za poslovodno računovodstvo pri VŠR, Zveza računovodij, finančnikov, revizorjev Slovenije Zveza ekonomistov Slovenije Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na ka a tero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/2013 Pridobite si naziv: Diplomirani ekonomist/ekonomistka (VS) smer: RAČUNOVODSTVO Temeljni cilj je izobraziti študenta v lik, ki bo znal organizirati, voditi in izvajati različne naloge s področja računovodstva v gospodarskih družbah, javnih podjetjih, zavodih, državnih organih in pri drugih zavezancih za vodenje računovodstva. Kontakt: Visoka šola za računovodstvo, Stegne 21c, II/nadstropje, Ljubljana Telefon: 00386 (0) 59 090 960 Faks: 00386 (0) 059 090 962 Elektronska pošta: [email protected]
© Copyright 2024