NAMEN SREČANJA • predstavitev poklica premoženjskega svetovalca • predstavitev razpisa – nagradni kviz na temo Finančna pismenost • namen kviza - spodbuditi k zavedanju o pomenu finančne pismenosti RAZPIS • sodelujejo; dijaki srednjih šol • vključene srednje šole iz 8-ih slovenskih krajev; Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Velenje, Maribor, Ravne na Koroškem. (kraji s pisarnami) • osnova za sodelovanje v kvizu je današnja predstavitev, ki bo tudi na spletnem portalu: www.finančni-dan.si POTEK RAZPISA • do sredine Februarja predstavitev vsebine za kviz na šolah • od 15. do 31. marca – kviz v šolah • rezultati 15.4. 2012 • najboljši iz vsake šole se uvrsti na 2. kviz • dodatno gradivo do 21.4.2012 • kviz na 2.stopnji bo med 21. in 31.5. v dogovoru s profesorji. NAGRADE 1. nagrada: paket presenečenja in 200 € 2. nagrada: paket presenečenja in 100 € 3. nagrada: paket presenečenja in 50 € Javna podelitev nagrad bo 30.6.2012 na dobrodelnem koncertu v Slovenj Gradcu. Premoženjsko svetovanje v praksi (analiza, načrt, svetovanje, ponudbe, spremljanje) PODROČJA ZNANJA Vsebina programa Usposabljanje za premoženjske svetovalce PREMOŽENJSKI SVETOVALEC … Vsak premoženjski svetovalec potrebuje za svoje verodostojno delo: 1. LICENCO ZA ZAVAROVALNIŠTVO (zastopanje, posredovanje) 2. LICENCO ZA TRŽENJE INVESTICIJSKIH SKLADOV PRISTOJNI NADZORNIKI : • Agencija za zavarovalni nadzor • Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP (agencija za trg vrednostnih papirjev) FINANČNI TRG 1.) TRG DENARJA • Kratkoročna posojila • Kratk.vredn.papirji - depoziti - zakladne menice - komercialni zapisi 2.) TRG KAPITALA • Lastniški vredn. papirji - delnice • Dolžniški vredn. papirji - obveznice države, bank, podjetij.... KJE LAHKO GRADIMO PREMOŽENJE? BANKE BORZE ZAVAROVALNICE DZU BANČNIKI BROKERJI ZAVAROVALNI AGENT FINANČNE TOČKE NEPREMIČNINE NEPREMIČNINAR PREMOŽENJSKI SVETOVALEC PLEMENITE KOVINE PRODAJALEC ZAŠČITA OSEBNIH RIZIKOV • pred izgradnjo premoženja, je potrebno ugotoviti katere rizike imamo in v kakšni višini jih je potrebno zaščititi, • s tem smo poskrbeli zase in za tiste, ki so od naših prihodkov odvisni NAMEN IN VRSTE ZAVAROVANJ NAMEN sklenitve različnih zavarovanj je ZAŠČITA rizikov. VRSTE ZAVAROVANJ OSEBNA • življenjsko, • nezgodno, • zdravstveno, • pokojninsko. PREMOŽENJSKA • avtomobilsko, • zavarovanje stanov. objektov, • zavarovanje stanov. premičnin, • odgovornosti, transporta, kreditov,... ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA • RIZIKO ZAVAROVANJE ZA PRIMER SMRTI • MEŠANO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE • ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Z NALOŽBENIM TVEGANJEM (vsak sam izbira naložbeno politiko in pri tem prevzema naložbeno tveganje za naložbo, z možnostjo izbire garancije) ZAVAROVANJA - izrazi • Zavarovalna polica - listina, ki dokazuje obstoj zavarovalne pogodbe in je njen sestavni del. • Zavarovalna vsota – obveznost zavarovalnice v primeru škodnega dogodka • Premija – znesek, ki ga zavarovalec plača na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe zavarovalnici • Zavarovalec – plačnik premije • Zavarovanec- zavarovana oseba • Upravičenec – oseba, ki koristi zavarovalnino, izplačilo • Bonus - znižanja zavarovalne premije (brez škodnih primerov) • Malus – kazen, višja premija, zaradi škodnih primerov IZGRADNJA PREMOŽENJA FINANČNI CILJI – kako jih doseči Izredno pomembno je, da svoje finančne cilje za prihodnost načrtujemo. Postavljeni cilj - najprej ovrednotimo, nato naredimo povzetek prejemkov ter izdatkov. Na osnovi ugotovljene zmožnosti varčevanja za želeni cilj pa disciplinirano varčujemo. VARČEVANJE PREJEMKI • REDNI (žepnina, štipendija, osebni dohodek) • IZREDNI (loto…) IZDATKI • REDNI (telefon, elektrika, šolnine, glasbene dejavnosti…) • IZREDNI (izlet, kino….) DELITEV NALOŽB 1. DENARNE NALOŽBE • gotovinske bančne naložbe • obveznice • zakladne menice • bančni zapisi • obvezniški vzajemni skladi • mešana življenjska zavarovanja 2. KAPITALSKE NALOŽBE • delnice • delniški vzajemni skladi • plemenite kovine • nepremičnine • lastniški delež v podjetju POSLOVNE BANKE • KOMERCIALNE banke (krediti in varčevanja • INVESTICIJSKE banke (nakupi točk investicijskih skladov ter delnic) • UNIVERZALNE banke (kombinacija obojega) PLAČILNI PROMET Če želimo poslati gotovino neki osebi v drugi kraj, lahko poleg bančnega nakazila uporabimo poštno nakazilo. Plačilni nalog je instrument brezgotovinskega plačevanja. Elektronsko plačevanje je v primerjavi z brezgotovinskim plačevanjem pri bančnem okencu cenejše. Višino bančnih provizij določa Banka Slovenije. KREDITI – osnovni IZRAZI Obresti so znesek, ki ga dolgujemo kreditodajalcu za uporabo njegovega kapitala. Obrestna mera je odstotna stopnja, po kateri se odmerjajo obresti – cena kredita. Ročnost kredita je trajanje kredita v mesecih ali letih. Anuiteta je skupni znesek (glavnica in obresti), ki ga plačujemo kreditodajalcu vsak mesec. Porok je oseba, ki prevzema (so)odgovornost za poplačilo dolga. Hipoteka je zastavna pravica banke na nepremičnini kreditojemalca. Odstop od kreditne pogodbe lahko v kreditojemalec uveljavlja v petih dneh od sklenitve pogodbe. BANČNE VLOGE Vpogledne – obrestovane simbolično ali nič Depoziti – vezana vloga, praviloma je ne moremo preklicati ali dvigniti denarja, dokler ne preteče čas za katerega je sklenjena. Obrestna mera je nizka. Hranilne vloge v tuji valuti imajo valutno tveganje. Obresti so obdavčene (nad 1000 eur). VALUTE V SLOVENIJI S prehodom v EMU (Evropsko monetarno unijo) je Slovenija L. 2007 prevzela valuto evro, pred tem smo uporabljali: • dinarji (do l.1991) • boni (do l.1992) • slovenski tolar (do 31.12.2006) • evro DENARNE NALOŽBE NA OBMOČJU SLOVENIJE 25 par – l. 1921 Graf zgodovina dinarja - tolarja Slovenski boni kot neposredni naslednik dinarja 2. Denominacija dinarja – odvzem štirih ničel Kraljevina Jugoslavije 1929 1990 1991 ? 1918 1938 Država SHS in Kraljevina SHS 1945 1965 1971 Ustanovitev t.i.‘Titove Jugoslavije’ (DFJ, FLRJ, SFRJ) 1. Denominacija Konec zlatega Standarda v VB Prva svetovna vojna: 1914 - 1918 dinarja – odvzem dveh ničel Druga svetovna vojna: 1939 - 1945 2007 Prevzem € Slovenski tolar Propad Bretton Woods sistema EU IN EMU NEMČIJA (1952) FRANCIJA (1952) ITALIJA (1952) BELGIJA (1952) LUKSEMBURG (1952) NIZOZEMSKA (1952) VELIKA BRITANIJA (1973) DANSKA (1973) IRSKA (1973) GRČIJA (1981) ŠPANIJA (1986) PORTUGALSKA (1986) AVSTRIJA (1995) FINSKA (1995) 15. ŠVEDSKA (1995) 16. SLOVENIJA (2004) 17. MADŽARSKA (2004) 18. ČEŠKA (2004) 19. ESTONIJA (2004) 20. CIPER (2004) 21. LATVIJA (2004) 22. LITVA (2004) 23. MALTA (2004) 24. POLJSKA (2004) 25. SLOVAŠKA (2004) 26. BOLGARIJA (2007) 27. ROMUNIJA (2007) DRŽAVE, KI NISO ČLANICE EU NORVEŠKA norveška krona ŠVICA švicarski frank ISLANDIJA islandska krona DELNICE LASTNIŠKI VREDNOSTNI PAPIR Z NAKUPOM DELNICE POSTANEMO LASTNIKI DELA PODJETJA PODJETJE LAHKO DOBIČEK RAZDELI MED DELNIČARJE – DIVIDENDE INVESTICIJA V DELNICE PRINAŠA VIŠJE DONOSE, VENDAR TUDI VIŠJE TVEGANJE INVESTICIJA V DELNICE JE DOLGOROČNA 5 – 10 LET VZAJEMNI SKLADI Vzajemni sklad je košarica različnih naložb delnice podjetja A 10% gotovina 10% bančni depoziti 5% delnice podjetja B 10% obveznice tujega podjetja X 5% obveznice podjetja B 5% delnice podjetja C 10% obveznice podjetja A 10% obveznice države C 10% delnice tujega podjetja Y 5% obveznice države B 10% obveznice države A 10% INVESTIRANJE V VZAJEMNE SKLADE Premoženje vlagateljev je razpršeno v različne naložbe (delnice, obveznice, depoziti) Manjša stopnja tveganja, vendar manjši pričakovani donosi S premoženjem sklada upravlja družba za upravljanje (DZU) Vlagatelji svoje enote premoženja v skladu lahko kadarkoli kupi ali proda Skladi se delijo glede na vrsto naložb (delnice, obveznice), geografsko ali panožno. PLEMENITE KOVINE Plačilno sredstvo že 4000 let Med plemenite kovine uvrščamo zlato, srebro, platino in paladij Na borzi se cena kovin izraža v unčah 1 unča (oz) = 31,1035g Predstavljajo hranilec vrednosti Investicijske palice izdelujejo v kovnicah, ki morajo imeti status “good delivery” Pri nakupu in pri prodaji plemenitih kovin je najpomembnejši dejavnik kovnica TVEGANJA VALUTNO TVEGANJE Če € pada vrednost, so vsi izdelki iz tujine dražji. BORZNI PADCI V recesiji na splošno padajo cene delnic. INFLACIJA V inflaciji pride do splošnega dviga ravni cen v gospodarstvu. V obdobju inflacije je varčevalec v slabšem položaju od kreditojemalca. KATERA NALOŽBA JE PRAVA? DONOSNOST Razmerje med dobičkom in vloženim kapitalom. ( v %) KATERA NALOŽBA JE PRAVA? VARNOST LIKVIDNOST Kako hitro lahko pridem do sredstev ZANIMIVOST V KOLIKŠNEM ČASU LAHKO PODVOJIM SVOJE PREMOŽENJE? Število 72 delimo s pričakovanim donosom in dobimo leta v katerih se nam denar podvoji. 72 : 3 (%) = 24 let 72 : 10 (%) = 7,2 leti 72 : 15 (%) = 4,8 let In za konec... “INVESTICIJA V ZNANJE PRINAŠA NAJBOLJŠE OBRESTI” Benjamin Franklin (1706-1790) VELIKO USPEHA NA TEKMOVANJU!