Kam zdaj z 20 tisočaki?

Naložbe
32
[email protected]
Stela Mihajlović
Kam zdaj z 20 tisočaki?
Banke so v zadnjem času začele nižati do zdaj kar lepo napihnjene varčevalne obrestne mere; tako so nekateri varčevalci tudi
zaradi strahu pred morebitno inflacijo v dilemi, kam s prihranki;
zbrali smo nekaj predlogov, kam jih lahko še vložite, če nimate
najbolj jeklenih živcev za spopadanje s tveganji, bi pa radi denar
kljub temu lepo oplemenitili
Po nasvete za tiste srečneže, ki imajo pod palcem nekaj »odvečnih« tisočakov, smo se obrnili
na tri finančne poznavalce – Andraža Grahka,
Simona Mastnaka in Tomija Poplatnika. Kaj bi
torej ti naredili z 20 tisoč evri, ki jih vsaj prihodnjih pet let ne bi potrebovali, tveganju pa bi
bili srednje naklonjeni? Pri tem smo jih prosili tudi, naj na kratko utemeljijo svojo odločitev,
deleži posameznih naložb, ki jih v portfelju priporočajo sogovorniki, pa so navedeni v tabeli.
Andraž Grahek, finančni analitik
»V resnici vsaka naložba, ki je danes videti
varna in predvidljiva, v obdobju petih let prinaša donosnosti, ki so nižje od odstotka,« pravi Grahek in kot primer navede donosnost do
dospetja nemških petletnih obveznic, ki je v
tem hipu blizu pol odstotka. Zaradi pričakovane dvo- do triodstotne inflacije v Sloveniji v
prihodnjih letih je smiselno določiti predvsem
ciljno donosnost pri približno petih odstotkih.
ck
sto
FOTO: Shutter
Zanimiv je
sklad večjih
evropskih
podjetij s
privlačno
dividendno
donosnostjo.
Osnovo portfelja, petino sredstev, naj sestavlja sklad evroobveznic držav in podjetij višje kakovosti (iShares Barclays Capital Euro
Aggregate Bond), kar je namenjeno
ohranjanju premoženja; donosnost
pokriva inflacijo in ščiti realni vložek, hkrati pa gre za naložbo v najbolj
kakovostne izdaje evroobveznic.
Drugo petino denarja bi Andraž Grahek vložil v sklad evroobveznic držav v
razvoju (X-trackers II Emerging Markets
Liquid Eurobond Index ETF), ker se te
srečujejo z obratnimi demografskimi
in javnofinančnimi gibanji kot
razvite države. Ker so
obveznice deno-
33
Delček
denarja je
dobro imeti
tudi v nogavici, saj je
prihodnost
evrskega
območja še
vedno negotova.
minirane v evrih, valutnega tveganja ni, donosnost pa
je višja od donosnosti depozitov pri slovenskih bankah.
Tudi v obveznice Slovenske odškodninske družbe 2.
izdaje bi sogovornik vložil 20 odstotkov razpoložljivih sredstev, saj je ob razmeroma kratki ročnosti trajanja vračunana donosnost opazno višja od depozitne
donosnosti. Vrednost lota je razmeroma nizka in tako
primerna za trgovanje tudi za manjše vlagatelje, za
obveznosti pa jamči država, podobno kot za večino bančnega sistema.
V sklad podjetniških evroobveznic višjega tveganja (iShares Markit iBoxx Euro High Yield Bond) bi namenil 15 odstotkov denarja. Gre za razpršeno košarico
obveznic podjetij iz praviloma bolj cikličnih panog, ob
trajanju okrog 3,5 leta pa prinašajo razmeroma lepo
donosnost do dospetja. Čeprav gre za malce bolj tvegano naložbo, pa je za vlagatelja, naklonjenega srednjemu tveganju, še vedno sprejemljiva.
Prav tako 15 odstotkov bi Grahek namenil skladu večjih evropskih podjetij s privlačno dividendno donosnostjo (EURO STOXX® Select Dividend 30 ETF); ker
so dividendne donosnosti v primerjavi s povprečno donosnostjo dolgoročnih državnih obveznic rekordne, je
omenjena skupina delnic izjemno privlačna. Za tveganje smo namreč nagrajeni z lepo dividendo in bolj dinamično rastjo ob krepitvi gospodarstva v prihodnjih
petih letih. Preostalih deset odstotkov bi vložil v katero
izmed domačih delnic z ugodno dividendno donosnostjo, recimo Telekom Slovenije. Te delnice imajo namreč še vedno eno od najnižjih vrednotenj v skupini
evropskih telekomov, imajo prostor za rast, poleg tega
pa bi vse bolj verjetna privatizacija vodila v občutno
rast tečaja in s tem višjo skupno donosnost portfelja.
Simon Mastnak, finančni svetovalec,
Masset Consulting
»Recesijska spirala se zaradi plačilne nediscipline in
podaljševanja plačilnih rokov ob posojilnem krču vse
34
Naložbe
Andraž Grahek
Sklad evroobveznic in podjetij višje kakovosti
20%
Sklad evroobveznic držav v razvoju
20%
Obveznice Soda 2. izdaje
20%
Sklad podjetniške evroobveznice višjega tveganja
15%
Sklad večjih evropskih podjetij s privlačno dividendno donosnostjo
15%
Domača delnica s privlačno dividendno donosnostjo (Triglav)
10%
bolj širi tudi na prej zdrava podjetja. Zdi se,
da bodo potrebni novi varčevalni ukrepi tudi v
prihodnjem letu, vse večkrat se omenjajo višji
davki, posebnoRazpršen
DDV,portfelj
ki bodo
podražili življenacikličnih delnic iz ZDA
je v Sloveniji. To
pomeni,
da je delnic
negotovost
preRazpršen
portfelj acikličnih
iz stabilnih držav
EU
(Nemčija, Avstrija, Nizozemska …)
cejšnja in zahteva
večjo
likvidnostno
rezervo
Delnice slovenskih podjetij, ki bodo privatizirana (Telekom,
Petrol, Triglav)da ima vsakdo vsaj šest
kot sicer. Predlagam,
Simon Mastnak
v nogavici
mesečnih
plačDenar
v obliki
netveganih, visoko likvidnih naložb – denimo bančnega vpoglednega depozita,« svetuje Mastnak.
Kaj narediti s preostalim denarjem, pa je
precej odvisno od tega, kam se bo usmerila
evrska finančna kriza. Če bodo evropski poliVzajemni skladi (surovine in energija, prehrana ter
industrija)
tiki našli rešitev,
ki bo gospodarstva v težavah
Bančnise
depozit
potegnila iz krize,
bodo hitro zmanjšali tudi
Zlato
veliki
pribitki
na
obrestne
mere, ki jih ta hip
Tomi Poplatnik
Avstralske državne obveznice
plačujejo banke, podjetja in države. »Naložbe
naj bodo tako v večjem delu usmerjene v varSklad evroobveznic in podjetij višje kakovosti
nost, v manjšem
pa v iskanje morebitnih priloSklad evroobveznic držav v razvoju
žnosti za rast,«
poudarja
Mastnak.
Obveznice Soda 2. izdaje
Sklad
podjetniške
evroobveznice
višjega tveganja
Ker meni, da
veliko
večja
prožnost
politike
Sklad večjih evropskih podjetij s privlačno dividendno donosnostjo
ZDA daje boljše
rezultate pri izhodu iz krize,
Andraž Grahek
Domača delnica s privlačno dividendno donosnostjo (Triglav)
priporoča, da 35 odstotkov denarja vložimo v
razpršen portfelj acikličnih delnic v ZDA, čeprav tam še vedno vladajo visoka zadolženost
končnega porabnika in težave na trgu dela,
močna rast delnic v zadnjem času pa kaže na
portfelj acikličnih
delnic
ZDA
nekoliko manjRazpršen
možnosti
za rast
v izprihodnje.
Razpršen portfelj acikličnih delnic iz stabilnih držav EU
Drugih 35 odstotkov
bi
Mastnak
vložil v raz(Nemčija, Avstrija, Nizozemska …)
pršen portfeljDelnice
acikličnih
delnic
iz stabilnih
slovenskih podjetij,
ki bodo privatizirana
(Telekom,
Petrol, Triglav)
evropskih
držav,
kot
so
Nemčija,
Avstrija,
NiSimon Mastnak
Denar v nogavici
zozemska in podobne. Podjetja, v katera bi vložil, morajo imeti stabilen denarni tok, izplačevati visoke dividende ter imeti dober
denarni položaj in dober dostop do
Tomi Poplatnik
kot 10 do 20 odstotkov, saj špekulacije v večjem
obsegu še niso vključene v njihovo ceno.
Pet odstotkov denarja bi pustil v nogavici, saj
se mu zdi pametno imeti del sredstev povsem
zunaj finančnega sistema; prihodnost evrskega
območja je namreč še vedno negotova.
Tomi Poplatnik, osebni finančni
svetovalec, Individa
35%
Delež
35%
25%
5%
Andraž Grahek
50%
Delež
20%
20%
10%
20%
Delež
Simon Mastnak
20%
20%
15%
15%
10%
Tomi Poplatnik
35%
Delež
35%
25%
5%
Vzajemni skladi (surovine in energija, prehrana ter
industrija)
50%
Bančni depozit
20%
Zlato
20%
Avstralske državne obveznice
10%
denarnih trgov. Ime in finančne naložbe naj nimajo prevelikega deleža v vrednosti teh podjetij. Izogibajte se bančnim delnicam!
V slovenska podjetja, ki jih čaka privatizacija, bi vložil 25 odstotkov denarja. Gre za družbe, ki so na trgu razmeroma poceni glede na
poslovanje. Privatizacija bi lahko pomenila začetek njihove rasti, če pa se ne bi privatizirala, cena njihovih delnic tudi ne bi upadla za več
Delež
Delež
Polovico denarja bi usmeril v vzajemne sklade, v katerih so v ospredju skladi iz sektorja suSklad evroobveznic
in podjetij
višje kakovosti
20%
Delež
rovin in
energije,
prehrane in industrije.
»V zaSklad evroobveznic držav v razvoju
20%
dnjih mesecih sta Evropska centralna
banka in
Obveznice Soda 2. izdaje
20%
ameriški Sistem zveznih rezerv15%
poslala na trg
Sklad podjetniške evroobveznice višjega tveganja
nov
sveženj
sredstev,
česar se je
Sklad večjih
evropskih
podjetij sfinančnih
privlačno dividendno
donosnostjo zaradi
15%
Domača povečala
delnica s privlačno
dividendno donosnostjo
(Triglav)
10%
likvidnost
na finančnih
trgih, kar lahko
na panoge vpliva pozitivno. Od vseh panog imata sektorja surovin in energije največji diskont
za rast, posledično bo vse skupaj vplivalo na industrijo,« svojo odločitev pojasnjuje Poplatnik.
Razpršen portfelj acikličnih delnic iz ZDA
35%
Razpršen portfelj acikličnih delnic iz stabilnih držav EU
(Nemčija, Avstrija, Nizozemska …)
35%
Delnice slovenskih podjetij, ki bodo privatizirana (Telekom,
Petrol, Triglav)
25%
Denar v nogavici
5%
Delež
Ker vzajemni skladi omogočajo dobro razpršitev naložbe, ki je odlična z vidika
varnosti, se mu ne zdi smiselno vlagati v več kot
štiri različne vrste naložb, zato priporoča še tri.
Vzajemni skladi (surovine in energija, prehrana ter
Delež
50%
industrija) Petino sredstev bi Poplatnik v obliki depoBančni depozit
20%
zita zaupal banki, saj obrestna mera
za vezavo
Zlato
nad dvema letoma presega štiri20%odstotke; deAvstralske državne obveznice
10%
pozite zaradi sistema jamstva za bančne vloge
vidi kot povsem varno naložbo.
Drugo petino denarja bi naložil v zlato. »Naložba v zlato je vedno priporočljiva, res pa, da
morda v tem hipu še najmanj do zdaj, saj mu je
cena v zadnjih desetih letih neverjetno zrasla.
Je pa bilo zlato vedno varno pribežališče vlagateljev pred krizo, a je v zadnjem času postalo podobno nepredvidljivo kot druge finančne
naložbe,« pravi Poplatnik.
Deset odstotkov razpoložljivih sredstev bi
naložil v avstralske državne obveznice, saj je
njihovo gospodarstvo v finančni krizi utrpelo manjšo škodo kot preostale razvite države.
Vpliv recesije je v Avstraliji razmeroma majhen, hkrati pa imajo zelo stabilno valuto.
Ne glede na odločitev pa moramo v vsakem
primeru budno spremljati svoj portfelj; velika
nihajnost na trgu še vedno ne dopušča strategije kupi in drži. Poplatnik opozarja tudi, da moramo, preden se lotimo oblikovanja portfelja,
zaščititi svojo delovno sposobnost, pa tudi življenje, zdravje in premoženje.