Spust po slepem
jašku
Antonijev rov – 1500
ANTONIJEV ROV
pot ogleda
Šelštev –
vhodna zgradba
v Antonijev rov
Sredi mesta stoji imenitna stavba
Šelštev, nekoč pomemben vhod
v rudnik. Tu so se rudarji zbirali v
zgodnjih jutranjih urah. Začetek
dela je naznanjalo klukanje
na šino, ki je bila obešena na
podstrehi Šelštve, kasneje pa
zvonjenje zvona v prizivnici.
“Obergutman” (poslovodja)
je preveril njihovo prisotnost
in jih razporedil na delovna
mesta. Pred spustom v jamo je
vsak rudar vzel s “smrtne ure”
(posebne table) svojo “markico”
(številko), ki jo je po končanem
šihtu (delu) vrnil na isto mesto,
kar je potrdilo njegovo srečno
vrnitev iz jame.
Antonijev rov je bil izkopan
davnega leta 1500, poimenovali
so ga po sv. Antonu
Padovanskem, zaščitniku pred
nesrečami v jami. V ozkih, več
kot petsto let starih rovih so
prikazani stari načini rudarjenja;
ročno odkopavanje, nakladanje
in prevažanja rude v vozičkih.
Slikovite postavitve kažejo
na težko delo, ki so ga nekoč
opravljali rudarji.
Podzemna kapela
svete Trojice
Na koncu Antonijevega rova
so v sredini 18. stoletja izkopali
podzemno kapelo. Oltar krasi
relief svete Trojice ter kipa sv.
Barbare in sv. Ahaca, zavetnika
rudarjev. Kapela je bila
namenjena rudarjem, njihovim
molitvam in priprošnjam, da
bi zmogli težko delo in se
varno vrnili iz jame. Od tu so se
rudarji spuščali po Attemsovem
vpadniku v globino rudnika, pri
tem so morali prehoditi več kot
tisoč stopnic.
Po nekaj več kot štiristo metrih
se pot konča nad vstopom v
slepi jašek št. 20. Jaški so služili
za presipavanje rude in jalovine,
prehod rudarjev po lestvah ter
zračenje. Na novejši I/20 etaži je
prikazano strojno odkopavanje,
vrtanje, miniranje in nakladanje
rude z odvozom.
Najbogatejše rude so vsebovale do 78% Hg.
Nekaj posebnega so kapljice samorodnega živega srebra,
ki solzijo iz črnega skrilavca. Samorodno živo srebro
najdemo najpogosteje v karbonskem skrilavem glinavcu,
ki so ga rudarji poimenovali kar »srebrni skrilavec«.
Ahacijevo obzorje
je najnižja točka muzejskega
ogleda, približno 100 metrov
pod površjem (22 metrov pod
nivojem Antonijevega rova).
Med potjo po osvetljenih
rovih je prikazano sledenje,
odvažanje in presipavanje
rude. Po napornem delu so se
rudarji za krajši čas odpočili na
klopci, kjer so tudi pomalicali.
Tu so se spletale številne
anekdote, šale in prenekatera
potegavščina. Še nekdo je rad
delal družbo rudarjem in jim
pogostokrat ponagajal. To je
bil jamski škrat bergmandlc.
Srečno!
Attemsov vpadnik
Utrujeni od napornega dneva
so se rudarji vračali iz jame po
strmih kamnitih stopnicah
Attemsovega vpadnika.
Obiskovalci pa tu zaključijo
ogled in se ponovno vračajo
v svetlobo dneva.
Rudnik živega srebra Idrija
Idrijski rudnik je bil drugi največji živosrebrov
rudnik na svetu. V poltisočletnem obdobju so z
žganjem cinabaritne rude v Idriji pridobili 147.000
ton živega srebra, kar je več kot 13% svetovne
proizvodnje te kovine. Za prodajo so napolnili
kar 3.132.000 jeklenk, ki so
potovale po vsem svetu.
ANTONIJEV ROV
Po pripovedki je živo srebro v Idriji odkril škafar
okoli leta 1490, ko je v studencu namakal leseno
posodo. Na kraju najdbe so že leta 1500 postavili
cerkev svete Trojice. Istega leta so pričeli kopati še
danes ohranjeni Antonijev rov.
Urnik ogledov:
od ponedeljka do petka:
ob 10.00 in 15.00
sobota, nedelja, prazniki:
ob 10.00, 15.00 in 16.00.
Ogledi za skupine so vsak dan
po predhodnem dogovoru.
Živo srebro se v idrijskem
rudniku pojavlja v dveh
oblikah: kot samorodno (Hg0)
ali pa v obliki cinabarita (HgS),
ki je značilno rdeče barve. V
opuščenih rovih raste epsomit
v obliki laskov ali kapnikov,
redek mineral idrialin pa je
poimenovan po Idriji.
INFORMACIJE:
Antonijev rov
Kosovelova 3, 5280 Idrija
Tel/fax: 386 (0)5 37 71 142
Mob: 386 (0)31 810 194
Internet: www.rzs-idrija.si
E-mail: [email protected]
A
H
IDRIJA
22. Junija 1508 so v bližini Antonijevega rova,
v tako imenovanem jašku sreče, odkrili bogato
cinabaritno rudo. V spomin na ta izredno
pomemben dogodek idrijski rudarji praznujejo
svoj praznik, sv. Ahaca pa so si izbrali za svojega
zaščitnika.
ANTONIJEV ROV
Ljubljana
I
skrivnostni podzemni svet idrijskega
živosrebrovega rudnika
HR
Idrijsko rudišče leži neposredno pod mestom, med
reko Idrijco in njenim pritokom Nikovo. Orudeno
območje se razteza na dolžini 1500 m ter širini 300
do 600 m. Rudarji so izkopali preko 700 kilometrov
rovov, najglobji deli rudnika so segali do globine
400 metrov.
Idrija leži v severozahodnem delu Slovenije.
Od Ljubljane, Nove Gorice in Škofje Loke
je oddaljena dobro uro vožnje.
Vhod v Antonijev rov je v središču starega
mestnega jedra skozi vhodno zgradbo, ki je
oddaljena pet minut od avtobusne postaje.
Odkopano rudo so rudarji v vozičkih
dvignili na površje, zdrobili na manjše
kose in nato v žgalnici žgali na
temperaturi nad 600º C. Pridobljeno
tekočo kovino so polnili v jeklenke posebne železne posode.
Tolm
in (42 km)
Zaradi ekološke osveščenosti, manjše uporabe
in padca cen živega srebra se je po pet stoletjih
rudarjenja idrijski rudnik zaprl. V rudišču ostaja
še okoli 10% svetovnih zalog živega srebra.
Do leta 2011 bo živo srebro umaknjeno iz industrije
in prodaje v državah Evropske unije.
O IDRIJSKEM RUDNIKU ŽIVEGA SREBRA
Obiskovalci si ob prihodu ogledajo video projekcijo. Oblečeni v zelenočrne površnike in opremljeni s čelado si pod vodstvom vodičev ogledajo
podzemni svet idrijskega rudnika.
Obisk Antonijevega rova traja uro in trideset minut.
Živo srebro – Hg
(hydrargyrium)
je edina tekoča
kovina na zemeljski
obli. Ohlajeno na –38,9˚ C
postane trdno kot jeklo
in ga je moč kovati.
Uporabnost živega srebra
je bila zaradi njegovih lastnosti vsestranska – pri
pridobivanju zlata in srebra, v medicini, kozmetiki,
zobozdravstvu, kemijski in vojni industriji,
kmetijstvu, enakomerno razteznost so izkoristili v
termometrih, prevodnost pa v elektroindustriji.
turistični rudnik
Lju
an
blj
jca
Avtobusna
postaja
Vo
js
ko
(1
1k
m)
Antonijev
rov
Zaradi izredne gostote,
1 liter živega srebra tehta
kar 13,56 kg, železna
krogla zlahka plava v
njem.
Izdal in založil: Rudnik živega srebra Idrija d.o.o., Besedilo: Martina Peljhan,
Izris zemljevidov: Uroš Eržen, Slike: Arhiv RŽS Idrija, arhiv IJS Ljubljana,
Oblikovanje: Jaka Modic, Tisk: Bograf tiskarna d.o.o., Naklada: 6.000, Idrija, maj 2009
m)
7k
Idr
i
a (5
va
Niko
Idrija, zaradi svoje
izjemne dediščine
rudarjenja, skupaj z
mestoma Almadén
iz Španije ter
zgodovinskim
mestom San Luis
Potosi iz Mehike,
kandidira za vpis
na UNESCO Seznam
svetovne dediščine.