V Novem mestu, 23. 10. 2013 NTC UČENJE – predavanje dr. Ranka Rajovića v Vrtcu Pedenjped Novo mesto 1. O predavatelju Ranko Rajović je po osnovni izobrazbi zdravnik specialist. V svoji zdravniški praksi se je ukvarjal z endokrinologijo ter raziskoval vpliv REM faze spanja na imunski sistem. Že več let je aktiven član svetovne organizacije Mensa, znotraj katere je tudi aktualni predsednik odbora za nadarjene otroke. Živi v Novem Sadu, je poročen in oče štirih otrok. Ranko Rajović je avtor Programa NTC učenje, ki temelji na prenosu znanj iz nevrofiziologije na področje izobraževanja in ima za cilj spodbujati razvoj predšolskih otrok. NTC program učenja se trenutno izvaja v 14 evropskih državah. Več o programu NTC v Sloveniji si lahko ogledate na: http://www.pef.uni-lj.si/index.php?id=790 2. Zaskrbljujoče posledice vzgoje in šolanja evropskih otrok v sodobnem času Skrbijo nas lahko naslednja dejstva: • • • • • • otroci evropskih držav dosegajo na testih PISA, v primerjavi z otroki iz vzhodne Azije, čedalje slabše rezultate, vse večje število otrok ima težave pri učenju v šoli zaradi slabe koncentracije, disleksije, diskalkulije, disgrafije, govornih motenj, otroci sovražijo šolo, delež otrok s ploskimi stopali se je povečal iz 15% čez 80%, prav tako pa je v porastu število otrok z ohranjenimi primarnimi refleksi in otrok s slabo držo, reforme in vlaganja v izobraževalni sistem v Evropi niso imela učinkov, v splošni populaciji je le okoli 2% visoko inteligentnih ljudi. Veliko število le-teh zaradi neprimernega okolja razvije asocialno ali deviantno vedenje ali pa sploh ne uspejo. Kaj lahko pričakujemo ob trditvi: »Učinkovit razvoj možganskih potencialov naroda bo odločal o prihodnji perspektivi dežele.« Vzroke za takšno stanje najdemo na strani staršev in šole: Starši (predšolsko obdobje otroka) • okolje otroške sobe je brez kontrastov, vse je roza ali modro, • starši so prezaščitniški (npr. prve 1 • • Šola prevladuje reproduktivno učenje, otroci se pričnejo učiti abstraktnih simbolov prepozno, • • • • • • • • mesece preveč ščitijo otrokov glavo, oče ne more opraviti svoje vloge), otroku ne omogočijo, da bi se plazil, otroci ne hodijo bosi oziroma sploh ne hodijo, otrokom prepovedujejo skakanje, vrtenje, zibanje, otroke zasipajo z igračami, ki nimajo pravih funkcij, otroci ne smejo na igrišče in se ne družijo z vrstniki, dovoljujejo preveč gledanja televizije in uporabe računalnika, menijo, da bodo otroke preveč obremenili, zato si otroci v predšolskem obdobju ne vežejo vezalk, zapenjajo gumbov, ne grizejo trde hrane,… , spregledajo, da je otrok pripravljen za učenje abstraktnih simbolov že okoli tretjega leta. • otroci doživljajo akutni stres zaradi učenja na pamet in preverjanja naučenega. Starši imajo pri razvoju otrokovih sposobnosti največjo vlogi in odgovornost. Oni so tisti, ki preživijo z otrokom največ časa in so z otrokom najtesneje povezani. Kljub svojim dobrim namenom delajo napake: 1. NAPAKA - Že dojenčku kupijo roza ali modro sobo. Otrok itak (vsaj prvi mesec) ne vidi barv, vidi le kontraste. SOBA NAJ BO ŽIVIH BARV IN BARVE SI NAJ BODO V KONTRASTIH. V prvih mesecih otrokovega življenja se razvijejo glavne poti od oči do centrov za vid v možganih. Možganska lupina centra za vid ima šest plasti celic, kamor iz očesnih zrkel prihajajo signali z očesne mrežnice. Ena plast se odziva na vodoravne linije, druga na navpične, tretja nje namenjena oblikam kot so krog, trikotnik in pravokotnik. Okolje otroka naj bo polno črno-belih kontrastov, in to od rojstva dalje. Na ta način otrok že zgodaj dobiva signale iz okolja, ki naučijo nevronske celice njihovega dela. 2. NAPAKA - Mame navadno zelo skrbijo za otrokovo glavo in jo držijo tako, da jo otrok sploh ne more obrniti, če tudi bi jo hotel. Očetje pa otroka držijo bolj »svobodno« in to je veliko bolje kot materino početje. Posledica je, da se ne inhibirajo primarni refleksi. Otrok naj ne bo predolgo fiksiran v lupinici. 3. NAPAKA - Otroka hočejo zaščititi tako, da se ne bi kam udaril ali kaj pojedel na tleh, zato ga raje dajo v stajico ali hojico. Otroku niti ne dopustijo, da se plazi. PLAZENJE JE NUJNO! Faza plazenja traja od 1—3 tednov in potem otrok shodi. S tem, ko mu dovolijo, da se plazi, otrok s celo dlanjo pritiska ob tla in s tem krepi mišice v rokah ter možganom pošilja pomembne informacije. 2 4. NAPAKA - Odnos do otroka med mamo in očetom je zelo različen. Mama otroka ščiti, stiska k sebi. Oče ga guga, meče v zrak, dviga z obema rokama, obrača tudi na glavo. To kar dela oče ni narobe. Je zelo dobrodošlo, kajti otrok uživa in ima rad te dejavnosti. Poleg tega pa te dejavnosti pomagajo otroku oziroma aktivirajo možgane in na ta način se zopet vzpostavljajo nove sinapse. To je zelo zelo dobro za otroka! Matere morajo pustiti očetom, da rokujejo z otrokom na svoj način. 5. NAPAKA - Otroku predolgo pasirajo hrano, ne dovolijo (ker preveč skrbijo zanj), da grize grobo hrano. To ni pomoč otroku ampak škodovanje, saj se z grizenjem razvija jezik – organ v ustih. Otrok, ki je samo mehko hrano, ima lahko kasneje velike težave z govorom. Dajte otrokom jesti trdo hrano od šestega meseca naprej. Pri letu in pol lahko je samo še trdo hrano. - Otroci naj pijejo jogurt iz lončka in imajo »brke«, potem pa jim recite naj si jih pred ogledalom obliznejo. To je dobra vaja za jezik in kasneje zelo pomaga, da otrok nima težav z izgovarjavo. Lahko mu brčice naredite tudi z evrokremom ali marmelado. 6. NAPAKA - Otroku ne dovolijo, da skače po postelji, se vrti, pleza. Menijo, da se bo udaril, prekucnil ali še kaj hujšega. Otrok sam želi skakanje, vodi ga notranja sila po skakanju. Pri skakanju otrok razvija ravnotežje in vseskozi ohranja možgane v aktivnem stanju, saj morajo možgani neprestano med skakanjem skrbeti, da vzpostavljajo ravnotežje – možgani so zelo aktivni! 7. NAPAKA - Otroke preveč vozijo na okoli. Otroci premalo hodijo, tečejo in se gibajo v naravi. Otrok mora hoditi po neravnih površinah, mora hoditi bos – nič hudega mu ne bo, le razvil bo stopala, tako podplati ne bodo ploski ampak se bodo pravilno razvili. Otrok naj prehodi pri petih letih pet kilometrov na dan. - Preizkus Babinskega refleksa: Babinski refleks ali Babinskijev znak (Babinski test) izzovemo tako, da potegnemo s paličico od pete po zunanjem stopalnem loku in nato zavijemo proti palcu stopala. Pri zdravem posamezniku se prsti pri tem testu pokrčijo (flektirajo). Če pride do ekstenzije prstov (prsti se razprejo), pravimo, da je to znak Babinskega. Pozitiven Babinski refleks je znak okvare zgornjega motoričnega nevrona. Če ima otrok še vedno ta refleks, je velika verjetnost, da bo imel težave z ravnotežjem. Pomagajte otroku tako, da hodi veliko bos in da greste z njim PEŠ v naravo. NAJ HODI! 8. NAPAKA - Otrokom pustijo predolgo sedeti pred TV-jem. To je slabo, kajti otrok pri tem ne razvija ravnotežja, oči gledajo samo naravnost (morale bi pa slediti premikajočim se stvarem – to je akomodacija očesa – to je takrat kadar otrok spremlja nek predmet tako, da se ta približuje ali oddaljuje, to se navadno 3 - - eče – takrat oči delajo,, kajti morajo ocenjevati »teren« in dogaja kadar teče pomagati, da otrok teče v pravo smer … pa takrat kadar se žoga … kadar se vozi s kolesom … Test fine motorike otrok: otro otrok naj roko položi na mizo tako, da s celo dlanjo pritiska ob mizo. Nato pa mu recite naj dvigne le prstanec na roki. Če to lahko naredi, ima dobro motoriko. Če tega ne zmore – bodo težave, potrebno je delati vaje za razvoj fine motorike. Preizkus prilagajanja lagajanja vida: otrok naj ujame žogo pred sabo z obema rokama z vsemi desetimi prsti. Prehitro jim kupijo računalnik. Otrok tako preveč sedi namesto, da bi se gibal bal na prostem; roke so v zakrčenem zakrčenem položaju in posledica tega je nepravilno držanje svinčnika in težave s pisanjem ter fino motoriko; oči gledajo samo naravnost in ni akomodacije očesa kar vodi v težave z branjem in pisanjem ter kar je najhujše, otrok ne komunicira, komunicira kar vodi v težave na govornem področju. 3. Pomen predšolskega obdobja za razvoj otrokovih otrokovih potencialov Osnovna enota živčnega sistema je živčna celica ali nevron. Živčna celica je zgrajena iz telesa celice z jedrom. Tega obdajajo številni krajši izrastki dendriti ter en daljši izrastek živčno vlakno ali nevrit. Na koncu se živčna vlakna razcepijo v manjše živčne končiče. Nekateri živčni končiči se končajo v čutilnih celicah, drugi ležijo prosto iztegnjeni v mišicah in tkivih. Živčne celice se med seboj povezujejo prek dendritov in živčnih končičev. Te stike med živčnimi celicami imenujemo sinapse. Novejša spoznanja poznanja s področja nevrofiziologinje kažejo, da inteligenca nteligenca ni odvisna le od števila živčnih celic (nevronov) (nevronov v možganih, ki je podedovano,, ampak tudi od števila šte povezav (sinaps) med njimi. Povezave med živčnimi celicami niso podedovane, podedova ampak se ustvarjajo skozi aktivnost. 4 Mariam Daimond s kalifornijske univerze Bekrley je dokazala, da je število sinaps pomembno povezano z ravnjo miselnih zmožnosti. Iz tega razloga je smiselno in koristno spodbujati razvoj sinaps v t. i. kritičnem obdobju po rojstvu. (Juriševič, Rajović, Drgan, 2010 ) Obdobje do otrokovega sedmega leta starosti je najdragocenejše zaradi naslednjih dejstev: • • • • • • • • • Razvoj možganov je najintenzivnejši v prvih letih življenja, ko se nevronska mreža razvija in oblikuje. Hitrost nastajanja in število nastalih povezav med nevroni je neprimerno večja do otrokovega sedmega leta starosti kot kasneje. Dozorevanje možganov je dokončano do četrtega oziroma petega leta starosti, ko se vzpostavi 50%, do sedmega leta 75% in do dvanajstega leta 95% povezav med živčnimi celicami v možganih. V notranjosti možganov poteka borba za prevlado, v kateri se ustvarjajo nove zveze med aktivnimi nevroni in nove komandne poti. Oblikuje se celotna mreža novih poti. Neaktivni nevroni odmrejo, neaktivne poti pa se izgubijo za vedno. Z nenehno stimulacijo se povečuje število povezav med nevroni, kar se odraža v gostejši nevronski mreži. Če ni stimulacij, je število nevronskih povezav manjše, kar povzroča redkejšo nevronsko mrežo in zmanjšanje intelektualnih sposobnosti. Otrok v obdobju do petega leta razvije dinamični vid očesa in kasneje tega ni mogoče nadoknaditi. Intenziven razvoj novih zvez med nevroni v prvih letih življenja je viden tudi v povečani porabi energije v možganih in po dolžini REM faze spanja, ki je najdaljša ravno v tem obdobju. Otrok v zgodnjem obdobju sprejema informacije istočasno kot nedeljivo celoto in ne zvok za zvokom, sliko za sliko. Že po tretjem letu se je sposoben naučiti brati na način, da mu kažemo cele besede. Otroci imajo razvito slikovno pomnjenje, ki ga do petega leta izgubijo, ker ga ne razvijajo. Razvoj možganov v zgodnjih letih (G. Dryden, J. Vos, 2001, str. 258) Rojstvo: Večina otrok ima 100 milijard aktivnih nevronskih celic, ki se medsebojno povezane s 50 triatloni povezav v možganih in po telesu. Prvi meseci življenja: Ko začne otrok zaznavati okolico, se začnejo vzpostavljati nove sinaptične povezave. Hitrost povečevanja števila povezav je izjemna – 3 milijarde na sekundo. Prvih šest mesecev: Otrok žlobudra, uporablja zvoke vseh jezikov sveta. Proces se nadaljuje, ko iz celotne množice zvokov začne uporabljati le tiste zvoke in besede, ki jih sliši v svojem okolju. Možgani opustijo možnost govorjenja vseh jezikov in se posvetijo samo zvokom, ki prodirajo vanje. 5 Osmi mesec: V otrokovih možganih je že okoli 1.000 triatlonov povezav (1,000.000.000.000.000)! Po tem času začne število povezav upadati, če otrok ne živi v dovolj stimulativnem okolju, ki spodbuja vsa čutila. Deseto leto: Približno polovica povezav je odmrla, vendar jih je še vedno 500 triatlonov. To je število, ki ostane približno enako vse življenje. Po dvanajstem letu: Možgani so od rojstva do približno dvanajstega leta podobni super vpojni gobi. V tem obdobju, še posebno v prvih treh letih življenja, se razvijejo osnove mišljenja, jezika, vida, odnosov, spretnosti in vseh ostalih lastnosti. Po tem obdobju se okno zapre in osnovna zgradba možganov je končana. Človek se uči in razvija celo življenje, vendar se v otroštvu oblikujejo temelji za vse nadaljnje učenje. Z ustreznimi dejavnostmi, igro in spodbudnim okoljem, ki omogoča razvoj sinaps in nastajanje gostejše nevronske mreže, se ozaveščeno postavljajo dobre osnove za kasnejšo uspešno učenje. O pomenu in učinkih zgodnje stimulacije se lahko prepričamo tudi s proučevanjem ljudstev in posameznikov, ki kažejo izjemne sposobnosti. Maori so zelo muzikalen narod. Znanstveniki pri njih niso mogli dokazati posebnega gane, ki bi jim to omogočal, temveč so razlog našli v tem, da mati za otroka sestavi posebno pesem, ki jo otroku prepeva že v času nosečnosti, nato pa jo otroku prepevajo vso otroštvo. Otroci Eskimov že do petega leta ločijo 20 odtenkov bele barve, ker je to povezano z opazovanjem snega in leda od rojstva in je pomembno za njihovo preživetje. Tudi pri vrhunskih športnikih kot sta atlet Usain Bolt in kolesar Nairo Quintana so njune rezultate pripisali zgodnji stimulaciji. Usain Bolt se je v zgodnjem otroštvu igral s starejšim bratom. Po tri ure na dan so igrali nogomet. Igrišče je bilo nad strmin pobočjem pod katerim je bilo morje. Usain je moral vsak dan neštetokrat teči po žogo, ki je ušla po pobočju in jo ujeti še preden bi padla v vodo. Nairo Quintana je v zgodnjem otroštvu pešačil v šolo 12 kilometrov po gorski cesti, nato pa so mu starši kupili kolo. Z njim se je vsak dan vozil v šolo. Prav zaradi aktivnosti v zgodnjem otroštvu nekatera ljudstva in posamezniki razvijejo nevronske povezave, ki jim omogočajo presenetljive sposobnosti ali uspehe. Kljub trdemu treningu in učenju v kasnejših letih, takšnih rezultatov ni več mogoče doseči. Spoznanja nevrofiziologije se le počasi prenašajo v prakso, še počasneje pa na področja, ki zahtevajo sodelovanje strokovnjakov različnih strok kot je vzgojno-izobraževalno delo. Z vsakim zamujenim letom izgubimo novo generacijo otrok, zato je pomembno, da pričnemo z novim pristopom takoj. Vsak otok, ki se nauči materinega jezika do tretjega leta starosti, je že obvladal enega najtežjih umskih izzivov in ima prav gotovo možnosti in sposobnosti, da še naprej napreduje in razvija vse svoje talente. (Rajović 2013, str. 8). 6 4. Posledice napačnega ravnanja Osnovna značilnost človeka je vzravnana hoja in govor, ki nas evolucijsko ločita od živali in nas tudi razvijata. Možgani so v osnovi organ za preživetje. Na ta način delujejo vsi deli možganov usklajeno, sinhronizirano in povezano. Če otrok veliko časa preživlja sede ali leže, nastaja možnost za nastanek kasnejših kognitivnih težav. Vsako uro sedenja naj bi otrok kampenziral z dvema urama igranja in aktivnosti. Pomembno je, da se otroci učijo z dejavnostjo. Plazenja se učijo s plazenjem, govora z govorjenjem, hoje s hojo. Vsakič, ko nekaj poskušajo narediti na novo, vzpostavljajo nove možganske povezava. Vsakič, ko vztrajno znova in znova ponavljajo in poizkušajo, utrjujejo že vzpostavljene možganske povezave. Treba jim je omogočiti plazenje, plezanje, hojo z bosimi nogami. Dovoliti jim je potrebno, da naredijo napake in se na lastnih izkušnjah učijo. Otroci se najbolje učijo z igro. Ko se otrok zatopi v igro možgani delujejo s frekvenco, ki je enaka kot v REM fazi spanja. Znanstvenik so prepričani, da v tem stanju poteka sortiranje novih informacij in njihova umestitev v pravilne dele spomina. Otrok ne moremo prisili v igro, ker to ni več igra. Nevarnost obstaja pri preveč ambicioznih starših, ki preobremenjujejo svoje otroke, kar pri njih ustvarja odpore do učenja. Starši delajo napake tudi iz nevednosti ali pa iz strahu, da se bo otrok poškodoval. Otroka pretirano ščitijo. Pogosto starši prehitro ugodijo otrokovim zahtevam. To povzroča, da otrok nima dovolj spodbud, ni dovolj aktiven, ne dobiva novah izkušenj, V možganih pa so posledice tega, da povezave med nevroni ne nastajajo oziroma odmirajo. Otrokova nevronska mreža je redka in v možganski strukturi nastaja vrzeli. V posameznih predelih možganov so centri za določene sposobnosti oziroma funkcije. Glede na to, v katerem predelu nastane vrzel, se tudi kasneje v šoli izrazi učna težava, ki se kaže kot disleksija, disrafija, slaba koncetracija, … . Navidez nepomembne podrobnosti, ki se dogajajo v prvih letih življenja, lahko vplivajo na funkcijo možganov do konca življenja. (Rajović 2013, str. 15). Spodbujeni in nespodbujeni možgani (G Dryden, J. Vos, 2001, str 224) 7 Nespodbujeni možgani: medsebojnih povezav je malo. Bogata povezanost je posledica življenja v informacijsko bogatem okolju. Težave z učenjem pa nastajalo tudi v šoli. Lahko bi potrdili, da drži trditev, »Edino podjetje, kjer delo poteka skoraj tako kot je pred petdeset leti, je vaša najbližja šola ». Namesto, da bi se otroci zabavali, ko se učijo, postane učenje mučno. Otroci doživljajo v šoli akutni stres. Zapomniti si morajo ogromne količine podatkov, jih ponavljati in nato pokazati, da jih pomnijo – reproduktivni način učenja. Takšen način učenja je nasprotju z delovanjem možganov. Možgani delujejo z asociacijami. Otrokom bi morali omogočati slikovno pomnjenje. 5. Ravnanja staršev, ki so otroku v korist • Dovolite mu skakanje po postelji (zaščitite nevarne dele) ali trampolinu. • • • • • 8 Vsak dan naj se vrti okoli svoje osi vsaj 15 sekund. Vsak dan v isto smer. Npr. igrajte se igro helikopter (mamica in otrok se postavita v prostor in se začneta vrteti, mama šteje 1 ..2..do 15 in potem reče stop; oba se ustavita in stojita pri miru ter vzdržujeta ravnotežje; vajo še enkrat ponovita, vrtita se v isto smer NE V NASPROTNO!! Naslednji dan vajo ponovita v nasprotni smeri. Kadar greste na sprehod, otroku dovolite, da hodi po robniku (seveda po notranjem robniku, da ne pade na cesto). Otroku dajte na tla vrv ali narišite črto (ravno, cik cak, vijugasto) in naj hodi po njej. Igrajte se z žogo. Podajajte si žogo sede, stoje; žogo naj meče v koš, v steno in jo ujame, naj jo kotali po tleh, kotali okoli ovir (npr. napolnite plastenke z vodo in jih postavite kot ovire na poti – otrok naj žogo kotali med plastenkami; naj plastenke zadeva z žogo itn.. Naj hodi po štirih tako, da z obema dlanema pritiska ob tla. Naj hodi BOS. Še posebej poleti po mivki, pesku, travi … • • • HODITE PEŠ, POJDITE NA POHODE – OTROK MORA HODITI ČIMVEČ!! Ne razvajate ga z vožnjo v vozičkih. Gledanje TV-ja, igrice na računalnikih in i-padih omejite na kratek čas. POGOVARJATE SE Z OTROKOM! 6. NTC sistem učenja Kot rešitev nastalih težav v učenju, je dr. Ranko Rajović razvil program NTC sistem učenja. Razdeljen je v tri faze: I. II. III. SPODBUJANJE RAZVOJA SINAPS V MOŽGANIH (možganska mreža) • Telesno-gibalne igre • Igre za akomodacijo • Grafomotorične igre SPODBUAJNJE RAZVOJA ASOCIATIVNEGA RAZMIŠLJANJA • Igre s simboli • Igre spomina • Glasbene dejavnosti SPODBUJANJE FUNKCIONALNEGA MIŠLJENJA • Uganke, problemska vprašanja • Igre za spodbujanje ustvarjalnega mišljenja Natančen opis vaj najdete v priročniku Ranka Rajovića, IQ otroka – skrb staršev, ki ga lahko naročite preko spletne strani Mensa Slovenije (www.mensa.si). Z uporabo Programa lahko starši in vzgojitelji naredijo veliko za razvoj bioloških potencialov otroka. Posvečenost z ljubeznijo in potrpežljivostjo sta neizmerno pomembni v razvoju otroka. Če spoštujete ta princip, ne morete zgrešiti. (Rajović 2013, str. 7) Literatura: 1. Dryden, G., Vos, J. (2001). Revolucija učenja, Educy, Ljubljana. 2. Juriševič, M., Rajović, R., Drgan, L. (2010). NTC učenje: spodbujanje razvoja učnih potencialov otrok v predšolskem obdobju, gradivo za strokovni seminar, Univerza v Ljubljani Pedagoška Fakulteta, Ljubljana. 3. Rajović, R. (2013). IQ otroka – skrb starša, Mensa Slovenija, Ljubljana. 4. Rajović, R. (2010). NTC sistem učenja: metodički priručnik za vaspitače, Visoka škola strukovnih studija za obrazovanje vaspitača »Mihailo Palov«, Vršac. Zapisali Saša Dular in Kristina Žmavčič 9 10