POVZETEK ŠOLE ZA STARŠE – 6. 10. 2015
»NEVROZNANOST IN VZGOJA«
(dr. Tina Bregant)
Za zdrav razvoj otroka je v zgodnjem otroštvu pomembna biološka mama.
Otroški možgani so volumsko manjši, niso pa nerazviti. Mečave omogočajo, da
lobanja raste. Povezav v možganih je manj, največ nevronov nastaja ravno v
predšolskem obdobju, katere poskušamo obdržati. Glia (živčno lepilo) podpira
obstoj nevronov. Kljub temu po 25. letu začnejo propadati.
Kaj vpliva na nastanek nevronov?



druženje in skrb za sočloveka
telesna aktivnost
zdrava prehrana
Število nevronov ostaja vedno enako (od rojstva do 40. leta).
Otroški možgani so mrežje; pomembna je njihova povezljivost, ki je ključnega
pomena.
Teža moških možganov je 1500 g in ženskih 1400 g. Največje možgane imajo sloni
in kiti.
Možgani se najbolj aktivirajo pri nekomu, ki se z neko dejavnostjo ne ukvarja
intenzivno (primer glasbenika in nekoga, ki se z glasbo ne ukvarja).
Sinapse so stiki med nevroni. Izrazito nastajajo v otroštvu. Pred vstopom v šolo je
njihova gostota najvišja. V predšolskem obdobju so otroci gibalno in govorno razviti,
zato med 5. in 7. letom najlažje usvojijo gibalne vzorce;v tem obdobju je kakovost
giba najkvalitetnejša (rolanje, plavanje, kolesarjenje,...).
Naloga staršev v predšolskem obdobju otroka je, da mu omogočijo čim več
gibanja na prostem.
Predvsem je pomembno, da starši dovolijo otrokom, da se igrajo sami; starši ga pri
tem opazujejo.
Z vidika otrokovega razvoja so v predšolskem obdobju pomembne naslednje gibalne
aktivnosti: poligon, nogomet, ritmična gimnastika. Pri nogometu je vključena
hitrost, menjava gibov, koordinacija (oko-noga); gre za timski šport, kjer je potrebno
dogovarjanje in upoštevanje pravil.
Otroku je potrebno ponuditi različne gibalne aktivnosti.
Otroci predvsem potrebujejo občutek, da jih imajo starši radi – da so tam, ko
jih potrebujejo a hkrati jih učijo za življenje (samostojnost, odgovornost).
Starševska odgovornost temelji na tem, kako gradijo zaupanje z otrokom.
Pomemben vpliv na razvoj možganov ima okolje, ki se vedno odzovejo na
spremembe. Zaradi svoje plastičnosti se spreminjajo celo življenje.
V otrokovem razvoju imamo kritična obdobja:
1. kritično obdobje je obdobje senzorike (do 1. leta starosti)-pomembno je, da
če se pri otroku pojavi škiljenje, je potrebno takoj zdravljenje z metodo
pokrivanja zdravega očesa; v primeru gluhote vstavimo polžev vsadek
2. kritično obdobje je razvoj motorike
Dominantna hemisfera možganov je tam, kjer je center za govor.
Govor je gibalna veščina.
Jecljanje ali govorno zatikanje spada med govorne posebnosti. Pri tem misel
prehiteva govor. Pojavi se okoli 3.leta, še posebej pri dečkih. Pri tem je pomembno,
da kot odrasli pri otroku nismo na to pozorni, ga na to ne opozarjamo. Biti moramo
zgled otroku-otroku dati čas in biti kot starši dober govorni model.
Okoli 3.leta se pri otroku razvije dominantna roka (levičar, desničar). Povezana je z
percepcijo v prostoru. Telesna shema je v možganih, kar nam potem pomaga pri
branju in pisanju.
Otroci se učijo z zgledom; majhni otroci vedno žrtvujejo svojo integriteto za odraslo
osebo, ki jo imajo radi.
Za otroke si je potrebno vzeti čas!
Pri majhnih otrocih je včasih dovolj »tiha prisotnost« (dovolj je samo opazovanje
lastnega otroka)
Pri tem spoznamo sebe v odnosu z otrokom (biti moramo pripravljeni in zvesti sebi).
Pomembna je interakcija z otrokom in z svetom.
Imeti rad otroke, slediti sebi, biti zgled, avtentičen...ne nositi maske, ko smo z
otrokom…
V Ljubljani, 13. 10. 2015
Povzetek zapisala:
Lili Kodelja
Svetovalna delavka