Čuječnost in anksioznost: Kakšna je
povezanost med konstruktoma?
Dr. Miha Černetič, univ. dipl. psih., integrativni psihoterapevt
Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani
DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor
Pot naprej – psihoterapija, psihološko svetovanje in izobraževanje
Opredelitev konstrukta čuječnosti
Čuječnost je
nepresojajoče, sprejemajoče
zavedanje
svojega doživljanja
v sedanjem trenutku.
(Černetič, 2011)
2
Podrobneje o čuječnosti
→
→
→
→
→
→
angl. mindfulness, nem. Achtsamkeit
velika aktualnost čuječnosti v zadnjem desetletju in pol
zelo obetavni rezultati raziskav
prispodobe: nepristranski opazovalec, opazovanje reke
dejavniki razvoja čuječnosti: meditacija, psihoterapija, drugo
pozitivni učinki čuječnosti:
• stres, psihiatrične motnje (anksioznost, depresija, zloraba substanc,
kompulzivno prenajedanje, psihoze), psihoonkologija, imunski
sistem (gripa, HIV), multipla skleroza, luskavica, partnerski odnosi
idr.
• potrditev s strani metaanalitičnih študij
→ sestava konstrukta čuječnosti:
• zavedanje svojega doživljanja
• sprejemanje/nepresojanje svojega doživljanja
3
Anksioznost
→ eden najbolj preučevanih pojavov v psihologiji
→ čustvo, za katerega so značilni:
• povečano avtonomno vzburjenje (simpatični živčni sistem)
• subjektivna občutja napetosti, negotovosti
• kognicije, ki vključujejo bojazni in skrbi
• prisotni so lahko tudi vedenjski znaki (npr. izogibanje, tremor)
→ visoka klinična relevantnost – anksiozne motnje so najpogostejše med
vsemi duševnimi motnjami (npr. Lépine, 2002)
4
Povezanost med anksioznostjo in čuječnostjo –
nekaj empiričnih ugotovitev
→ korelacija med psihometričnimi testi čuječnosti in anksioznosti
→ učinkovitost čuječnostnih programov pri anksioznih motnjah
→ povezanost čuječnosti kot kognitivnega stila in nagnjenosti k skrbi
→ pri bolj čuječnih manj skrbi in prežvekovanja (ruminacije)
→ čuječnost bolj učinkovita metoda spoprijemanja z intruzivnimi mislimi in
skrbmi kot distrakcija in ruminacija
→ povezanost čuječnosti z nevroticizmom ter z negativnim in pozitivnim
afektom
5
Mehanizmi delovanja čuječnosti (Černetič, 2011, 2012)
→ ZAVEDANJE
1. zmanjšanje avtomatičnosti reagiranja
2. večja objektivnost do svojega doživljanja in situacij
3. razširitev fokusa pozornosti
→ SPREJEMANJE
4. zmanjšanje izogibanja doživljanju
5. povečanje psihološke odpornosti
6
Zmanjšanje avtomatičnosti reagiranja
→ samoregulacija
→ pozornost in kibernetska zanka
→ zavedanje:
• dejavnik kontrole med dražljajem in odzivom
• svoboda za izbiro odziva (V. E. Frankl)
7
Zmanjšanje avtomatičnosti reagiranja (dalje)
→ avtomatski pilot
• avtomatske reakcije
• neželene, izhajajoče iz neprilagojenih, utrjenih vzorcev iz preteklosti
→ čuječnost
• zavestni odzivi
• učinkoviti, ustvarjalni, prilagojeni trenutni situaciji
→ emocionalna regulacija
→ (K)VT: spremljanje in beleženje vedenja (ang. self-monitoring)
8
Večja objektivnost do svojega doživljanja in situacij
→ metafora nepristranskega opazovalca, metafora dreves in gozda
→ decentrirana perspektiva
• opazujoči jaz (angl. observing ego) (Deikman)
• metakognicija
• identifikacija disfunkcionalnih misli
• zlitost misli in dejanj (angl. thought-action fusion)
• »misli niso dejstva«, »čustva niso dejstva« - misli in čustva kot
dogodki v umu
• zmanjšanje katastrofičnega razmišljanja
• doslej neopažene rešitve
9
Razširitev fokusa pozornosti
→ življenje je v vsakem trenutku več kakor zgolj naši problemi
→ »pozitivna distrakcija«
• preusmeritev, razširitev pozornosti (opažanje tudi pozitivnih vidikov in
dražljajev)
• npr. sončen dan, prijeten okus hrane, nasmeh na prijateljevem obrazu
• nekompatibilnost pozitivnih in negativnih emocij (B. Fredrickson)
• teorija razširitve in izgradnje (angl. broaden-and-build theory; B.
Fredrickson)
10
Zmanjšanje izogibanja doživljanju
→ izogibanje doživljanju (angl. experiential avoidance)
→ supresija misli
→ diateza izogibanju doživljanju: sprejemanje
→ izsledki raziskovalnih rezultatov (izogibanje doživljanju vs. sprejemanje)
→ pot do sproščenosti in umirjenosti vodi skozi nemir, pot do vedrine in
veselja skozi potrtost
→ paradoksna teorija spremembe (Beisser)
11
Povečanje psihološke odpornosti
→ terapevtski pristopi na osnovi izpostavitve (angl. exposure)
→ desenzitizacija, dekondicionalizacija
→ sprejemanje doživljanja kot oblika prikrite (notranje) izpostavitve
12
Raziskovalno vprašanje
→ kakšna je povezanost med čuječnostjo in anksioznostjo na ravni
psiholoških konstruktov?
→ predhodne raziskave tega niso (celostno) obdelale
→ problem predhodnih raziskav: usmerjenost na učinke čuječnostnih
intervenc, zato ni jasno, kaj je tisto, kar je delovalo (specifični vs.
nespecifični dejavniki)
13
Pilotska raziskava na vzorcu slovenskih študentov
→ N = 50
→ čuječnost: MAAS, FMI; anksioznost: STAI-X2, NADSD
MAAS
STAI-X2
FMI
MAAS
STAI-X2
FMI
NADSD
–
-0,47**
0,60**
-0,55**
–
-0,37**
0,56**
–
-0,24o
→ negativna korelacija obeh testov Č z obema testoma A
→ pozitivna korelacija med testoma Č in med testoma A
→ višina korelacij, statistična pomembnost
14
Metoda
→ kanonična korelacijska analiza
• maksimiziranje korelacije med latentnima konstruktoma
• vključitev več manifestnih spremenljivk na posamezni latentni
konstrukt
→ vključitev implicitnih mer anksioznosti (zaradi potencialne korelacije
med ravnijo čuječnosti in napako merjenja s samoocenjevanjem)
→ analiza nabora različnih kanoničnih modelov z namenom:
• pridobitve poglobljenega vpogleda v odnos med konstruktoma
• verifikacije raziskovalnih rezultatov (doseganje konvergentnosti
ugotovitev)
→ N = 114, priložnostni vzorec (večinoma študenti psihologije)
15
STAI-X2
MAAS
LA
ČUJEČNOST
ANKSIOZNOST
IAT-A
PHLMS
SUPGD
implicitni meri
KIMS
eksplicitni meri
Strukturni model
16
Rezultati: Povezanost med konstruktoma
17
Rezultati: Čuječnostne facete in anksioznost
18
Razprava
→ odnos med preučevanima konstruktoma: konvergentnost raziskovalnih
rezultatov jasno kaže na negativno povezanost med konstruktoma
čuječnosti in anksioznosti
→ pomembne implikacije za klinično uporabo čuječnosti pri obravnavi
pretirane anksioznosti – specifičnost učinka čuječnostnih intervenc
→ presenečenje: večji pomen facete sprejemanja v odnosu med Č in A v
primerjavi s faceto zavedanje (skladnost z ugotovitvami o pomenu
izogibanja doživljanju za anksioznost)
→ nakazani rezultati, a potrebne še nadaljnje raziskave: implicitne mere
anksioznosti ter potencialna korelacija napake merjenja z ravnijo
čuječnosti
19