Melita Košak,
univ. dipl. psih., CTA
Inštitut za integrativno
psihoterapijo in svetovanje,
Stegne 7, 1000 Ljubljana
[email protected]
www.institut-ipsa.si
IZKUSTVENA VAJA
OPREDELITEV ČUJEČNOSTI
Čuječnost pomeni usmerjati svojo pozornost
na določen način:
namerno,
v sedanjem trenutku
in brez presojanja.
Jon Kabat-Zinn
OPREDELITEV ČUJEČNOSTI
ČUJEČNOST je...
...nepresojajoče, sprejemajoče
zavedanje svojega doživljanja
v sedanjem trenutku.
Miha Černetič
KONCEPT
 korenine v 2500 let stari budistični tradiciji
 univerzalen fenomen
 zavedanje tega, kar se dogaja v sedanjem trenutku in
vzdrževanje te pozornosti skozi čas
 nasprotje od miselnih stanj, kadar je naša pozornost
usmerjena drugam, npr. preokupiranost s spomini,
fantazijami, načrti ali skrbmi ter avtomatičnim
vedenjem brez zavedanja našega delovanja
 vključuje občutek približevanja svojemu doživljanju z
odprtostjo in prijazno radovednostjo
KAJ NI ČUJEČNOST?
 Pozitivno razmišljanje
 Kontrola misli
 Relaksacijska tehnika
 Doseganje stanja transa
 Doseganje stanja praznega uma
OPIS KONSTRUKTA
• prispodobe
• stanje, osebnostna poteza
• razvoj čuječnosti
STRUKTURA ČUJEČNOSTI
ZAVEDANJE
SPREJEMANJE
ČUJEČNOST
POZITIVNI UČINKI ČUJEČNOSTI
(Černetič, 2005)
Duševno področje
•
•
•
•
•
•
•
•
•
stres
anksiozne motnje
depresija
zloraba substanc
kompulzivno
prenajedanje
mejna osebnostna
motnja
motnja
pomanjkljive
pozornosti in
hiperaktivnosti
vedenjski
problemi
psihoze
Telesno področje
Drugo
• bolečina
• imunski sistem
(gripa, HIV)
• rak
• multipla skleroza
• luskavica
• melatonin
• količina
simptomov,
blagostanje,
kakovost življenja
• presaditev
organov
• travmatska
poškodba
možganov
• starševstvo
• partnerski odnosi
• otroci,
starostniki,
učitelji, zdravniki,
športniki,
pravniki,
psihoterapevti
UČINKI ČUJEČNOSTI
 Praksa čuječnosti prispeva k (Davidson idr., 2003):
 k zmanjšanju subjektivnih stanj trpljenja,
 zmanjšanju simptomov stresa,
 izboljšanju imunskega delovanja,
 pospešenemu zdravljenju,
 zniževanju negativnega afekta,
 povečanemu občutku kontrole,
 izboljšanju medosebnih odnosov in
 splošnemu občutku kvalitete življenja.
NEVROBIOLOGIJA IN ZAKAJ
ČUJEČNOST DELUJE?
 odebelitev prefrontalnega korteksa – regulacija
čustev, uglaševanje v odnosih, fleksibilnost
odzivanja, uravnavanje strahu, zmožnost uvida in
empatije (Siegel, 2007)
 regulacija čustev, pozornosti in zavedanja (Cahn in
Policy, 2006; Lutz, 2008)
 povečana gostota sive substance v hipokampusu, ki
je povezan z učenjem in pomnenjem ter samozavedanjem, sočutjem (Massachusetts General Hospital)
 zmanjšanje amigdale (stres in anksioznost)
 aktivirajo se področja možganov, ki so povezana s
pozitivnim čustvovanjem v odnosih z drugimi
(Hucherson, Seppola in Gross, 2008)
IZKUSTVENA VAJA
ČUJEČNOSTI V PSIHOTERAPIJI
 Čuječnost je vse bolj pomemben
koncept znotraj različnih
psihoterapevtskih tradicij (še posebno
vedenjske in psihoanalitične)
 Martin (1997) trdi, da je čuječnost
faktor, ki je skupen različnim
psihoterapevtskim pristopom
NA ČUJEČNOSTI OSNOVANI
PRISTOPI
 Na čuječnosti osnovano obvladovanje stresa
(Mindfulness based stress reduction – MBSR: KabatZinn, 1990)
 Na čuječnosti osnovana kognitivna terapija (Mindfulness
based cognitive therapy – MBCT: Segal, Williams in
Teasdale, 2002)
 Na čuječnosti osnovana transakcijska analiza
(Mindfulness based transactional analysis – MBTA:
Žvelc, Černetič in Košak, 2011)
Orodje za razvijanje čuječnosti je intenzivna praksa
meditacije (MBSR, MBCT, MBTA).
Na čuječnosti osnovana
transakcijska analiza
(Mindfulness based transactional
analysis – MBTA)
MBTA je pristop k transakcijski
analizi, ki umesti čuječe zavedanje v
osnove teorije in prakse.
(Žvelc, Černetič and Košak, 2011)
AVTONOMIJA
ZAVESTNOST
'sposobnost videti lonček za kavo ali slišati ptičje petje na sebi
lasten način in ne tako, kot so nas naučili…' (Berne, 1964, str.
181)
SPONTANOST
'Spontanost pomeni možnost svobodnega izbora in izražanja
lastnih čustev, ki jih doživljamo.' (Berne, 1964, str. 183)
INTIMNOST
vzpostavitev intimnosti v medosebnem odnosu, kjer gre za
deljenje svojega notranjega sveta z drugo osebo – za avtentično
srečanje z drugim
EGO STANJA IN ČUJEČNI ODRASLI
(Žvelc, 2010)
PARENT
CHILD
ODNOS DO INTERNALNEGA
DOŽIVLJANJA (Žvelc, 2009)
 ZLIVANJE Z DOŽIVLJANJEM
 ODMAKNJENOST OD DOŽIVLJANJA
 “BITI” Z DOŽIVLJANJEM
( kapaciteta Čuječnega Odraslega)
ČUJEČNI ODRASLI V RELACIJSKEM SISTEMU
(Erskine & Trautman, 1997/1993)
Relacijski sistem
kognitivna
čustvena
vedenjska
telesna
Relacija med čuječnostjo in
osnovnimi TA koncepti
Ego
stanja
Skript
Čuječni
Odrasli
Igre
Transakcije
Čuječnostne intervence v TA
 Psihoterapevtova prisotnost. Psihoterapevt, ki je
polno prisoten in udeležen v psihot. procesu ,
spodbuja stanje čuječnosti v klientu.
 Specifične intervence za vzpostavitev kontakta s
Čuječnim Odraslim. Primer: ‘Vzemite si nekaj časa
in naredite prostor za ta občutek. Samo ostanite s
tem.’
 Praksa čuječnostne meditacije
 Vabilo klientom, da so prisotni v svojem
vsakdanjem življenju
IZKUSTVENA VAJA
MBTA PROGRAM
 MBTA program je zasnovan na podlagi
obstoječih, na čuječnosti osnovanih programih
(MBSR, MBCT).
 Praktični del treninga čuječnosti je enak kot pri
MBSR in MBCT.
 Od obstoječih programov se razlikuje v
teoretičnem delu, ki se eksplicitno povezuje s TA
koncepti.
MBTA PROGRAM
 MBTA je strukturiran 2-mesečni program - 9 skupinskih
srečanj (enkrat tedensko, dve uri) in eno indivirualno
srečanje
 Domača naloga – čuječnostne meditacije in vaje
 STRUKTURA POSAMEZNEGA SREČANJA:
pričetek s formalno vadbo
pregled domače naloge
teorija
skupinska vaja, ki se navezuje na teoretično temo v
posameznem tedenskem srečanju
 zaključek s čuječnostno vadbo
 pregled domače naloge za prihodnji teden




MBTA PROGRAM
VKLJUČENI TA KONCEPTI:
 Avtonomija (Eric Berne)
 Model Ego stanj in čuječni Odrasli
 Življenjski scenarij in čuječe prepoznavanje
skriptnih vzorcev
 Analiza transakcij, pravila komunikacije
 Analiza driverjev in vpliv driverjev na naša
življenja
Vsebine programa po
posameznih srečanjih
1. srečanje: Čuječnost: biti tukaj in zdaj
2. srečanje: Ego stanja in čuječnost
3. srečanje: Stres in psihološko obvladovanje stresa
4. srečanje: Bdihanje in obvladovanje stresa
5. srečanje: Čustvena pismenost
(sprejemanj/dopuščanje)
6. srečanje: Moč misli in prepričanj
7. srečanje: Medosebni odnosi in komunikacija
8. srečanje: Osebnostni stili in stres
9. srečanje: Kvaliteta življenja in zavedanje
CILJI NA ČUJEČNOSTI OSNOVANE TA
 Razvijanje in jačanje kapacitete čuječnega Odraslega








– vnašanje zavedanja v vsakodnevno življenje
Prepoznavanje vsebin ego stanja Starša in Otroka
Obvladovanje stresa, depresije in tesnobe
Sprejemanje sebe in svojega izkustva
Prepoznavanje skriptnih vzorcev in čuječe odzivanje
Čuječe zavedanje iger in transakcij
Sprejemanje in transformacija neprijetnih občutkov
Čuječni odrasli kot kot vir v psihoterapiji(MBTA kot
dopolnino psihoterapije)
Pozitivni učinki za psihoterapevta: preventiva pri
izgorevanju in vnašanje prisotnosti v
psihoterapevtski odnos
GOSTIŠČE
To človeško bitje je gostišče.
Vsako jutro se obeta nov prihod.
Veselje, depresija in nesmisel,
zavedanje trenutka kot nenapovedan gost.
Izrecite jim dobrodošlico in jih pogostite!
Čeprav so stkani iz bolečine in gorja,
ki neobrzdano odnašajo pohištvo.
Vendarle, vsakega od njih spoštujte,
zjasni vas z novo radostjo lahko.
Temno misel, sram, sovraštvo,
z nasmehom jim odprite vrata
in jih noter povabite.
Bodite hvaležni za vsakega, ki pride,
prav vsak je bil vodnik
iz onostranstva k nam poslan.
Coleman Barks in John Moyne (1997). The Essential Rumi. Harper, San Francisco.
Literatura
Berne, E. (1964). Games people play: The psychology of human relationship. New York: Grove
Press.
Černetič, M. (2005). Biti tukaj in zdaj: čuječnost, njena uporabnost in mehanizmi delovanja.
Psihološka obzorja, 14 (3), 73-92.
Davidson, R. J., Kabat-Zinn, J., Schumacher, J., Rosenkranz, M., Muller, D., Santorelli, S. F.,
Urbanowski, F., Harrington, A., Bonus, K., Sheridan, J. F. (2003). Alterations in
Brain and Immune Function Produced by Mindfulness Meditation. Psychosomatic
Medicine, 65, 564-570.
Erskine, R. G., & Trautmann, R. L. (1997/1993). The process of integrative psychotherapy. In R.
G. Erskine, Theories and methods of an integrative transactional analysis: A volume of
selected articles (pp. 79-95). San Francisco: TA Press.
Erskine, R. G., Moursund, J. P. in Trautmann, R. L. (1999). Beyond empathy. A therapy of
contact-in-relationship. Philadelphia: Brunner/Mazel.
Kabat-Zinn, J. (1990). Full Catastrophe Living. How to cope with stress, pain and illness
using mindfulness meditation. London: Piatkos
Martin, J. R. (1997). Mindfulness: A Proposed Common Factor. Journal of Psychotherapy
Integration, 7(4), 291-310
Literatura
Segal, Z. V., Wiliams, J. M. G., & Teasdale J. D. (2002). Mindfulness-Based Cognitive
Therapy for Depression. A New Approach to Preventing Relapse. New York,
London: The Guilford Press.
Siegel, D. J. (2007). The Mindful Brain. Reflection and Attunement in the Cultivation of
well-being. New York, London: W.W. Norton & Company.
Stern, D. N. (2004). The Present Moment in Psychotherapy and Everyday Life. New York,
London: W.W. Norton & Company.
Žvelc, G., & Žvelc, M. (2008). The power of present moment. Mindful processing in
psychotherapy and counseling. Workshop presented at 4th European conference on
positive psychology, 1.–4. July, Rijeka, Opatija. Book of abstracts.
Žvelc, G. (2009). The present moment in integrative psychotherapy. Unpublished keynote
speach at International Integrative Psychotherapy Conference. Bled, Slovenija.
Žvelc, G. (2010). Relational Schemas Theory and Transactional Analysis. Transactional
Analysis Journal, 40, 8-22.
Žvelc, G., Černetič, M., & Košak, M. (2010). Mindfulness based transactional analysis (MBTA).
Transactional Analysis Journal, 41, 241-254.
Sedanjost je edini čas, ko
je komurkoli od nas
potrebno živeti – vedeti
karkoli – občutiti – se
učiti – delovati – se
spreminjati – se zdraviti.
JON KABAT-ZINN,
Full Catastrophe Living
HVALA ZA POZORNOST