58 2012 december - Društvo študentov farmacije Slovenije
4 Poljudnoznanstveno V času, ko je bil splav na uradni medicinski način še redkost, so naši predniki dobro poznali vpliv raznih zelišč na nosečnici. Preberite si vse o nosečnosti in o rastlinah, ki nanjo blagodejno vplivajo ali pa so v tistem času odsvetovane. Načrtujete nosečnost? Potem je ta prispevek kot nalašč za vas. Med drugimi vam predstavljamo problem ponarejenih zdravilih, ki so velika grožnja zakonitim farmacevtskim družbam, saj uničujejo tako njihov sloves kot finančno stanje, poleg vsega pa največkrat sploh nimajo zdravilnega učinka, so lahko zdravju nevarna in celo smrtonosna. Pišemo tudi o pripravku, po katerem radi še zlasti posegamo v mrzlih zimskih dneh, čaju. 11 Novičke 14 Opisujemo laboratorijske preiskave v nosečnosti, ki so pomembne za spremljanje tako nosečnosti kot zdravja bodoče mamice in novorojenčka. Preberite si tudi o tumorskih označevalcih in o metodah za njihovo določanje, pomembnih za spremljanje dinamike maligne bolezni. Kozmetološki kotiček 19 Približujejo se meseci nizkih temperatur, vetra in visoke vlage. Ti dejavniki lahko vplivajo na stanje naše kože. Koža postane suha in občutljiva, nekatere kožne bolezni Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva December 2012 št. 58 http://www.farma-drustvo.si/spatula Naklada: 1500 izvodov Glavni urednik: Luka Tehovnik [email protected] Kazalo vsebine Odgovorni urednik: Jani Jamnik [email protected] Uredniški odbor: Ana Preglav, Eva Vardjan, Jani Jamnik, 2 21 Novice iz sveta farmacije. Intervju 23 Maja Šerčić, študentka na Fakulteti za farmacijo, je konec prejšnjega študijskega leta prevzela funkcijo predsednice Društva študentov farmacije Slovenije in Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva. Skupaj smo se dotaknili njenih nalog, zadolžitev, ciljev in izkušenj pri vodenju. Mednarodna scena LBM kotiček 29 pa izrazitejše. Kaj je vzrok teh težav in kako se z njimi spopadati? 26 SEP 32 Stedent Exchange Program oz. program študentskih izmenjav. Pišemo, kako je bilo v Ameriki, Estoniji in pri nas, v Sloveniji. Farmacevt na diplomi in farmapraksa 39 The earliest traditional systems of medicine practiced in India had been Ayurveda and Siddha. The Unani Greco-Arabic medical system came from West Asia. The colonial period brought the new western system of medicine and paved the way for pharmacies to emerge in India. Though pharmacy has been practiced for ages in India, it has only been recognized as a profession since the 18th century. Predstavitve, izkušnje in doživetja študentov s pisanja diplome ali s prakse. 27 Erasmus. Na začetku kar malce strah vzbu- Dogajalo se je Erasmus jajoča beseda se je v desetih mesecih, preživetih v Franciji, kot metulj iz zapredka preobrazila v eno najmočnejših čustev, zdaj podkrepljeno s spomini v smislu “The time of my life” in obveznim stranskim učinkom – nasmehom na obrazu. Naša študentka je bila na izmenjavi v Nancyju. Sicer pa, ste vedeli kaj je Erasmus pa si do sedaj še niste upali poslužiti take izmenjave? Si želite iti pa ne veste kam? Potem je naslednji prispevek kot nalašč za vas. Farmašport Ustvarjalci: Ana Preglav, Andrea Grof, Danaja Rode, Denise Kohler, Domen Kutoša, Enej Bole, Eva Shannon Schiffrer, Irena Kolenc, Jani Jamnik, Jasmina Kokol, Jasna Peruničić, Jernej Repas, Kaja Antlej, Katarina Nemec, Lea Seljak, Luka Tehovnik, Maja Šerčić, Maja Tibaut, Marco Rafael, Marija Todosijević, Martina Ambrož, Matej Štante, Matic Dolinar, Matjaž Hladnik, Matjaž Sušec, Michaela Švidrnochová, Miha Belak, Milica Todorovska, Mitja Janžekovič, Nada Medojević, Nejc Švarc, Nina Franko, Nina Heindler, Patricija Dolinar, Petra Soršak, Sabina Suljaković, Sarah Siri Blejc, dr. T. V. Narayana, Tanja Hudobreznik, Zaouali Mohamed Amine 44 Na Fakulteti za farmacijo poteka veliko obštudijskih dejavnosti. Preberite, kakšnih. Ffarmaskop 54 Alojz Finžgar starejši se poslavlja, na sceno prihaja Nostradamusov učenec Nostrafarmus. Nagradna križanka Luka Tehovnik, Matic Dolinar, Petra Soršak 42 Vse o športu na Fakulteti za farmacijo, dogodkih in dosežkih naših športnikov. 55 Lektoriranje: Scribo, Mateja Lapuh [email protected] Društveno stičišče ŠOU v Ljubljani STIKS, Urška Hoznak [email protected] Oblikovanje: Nejc Švarc [email protected] Tisk: Camera d.o.o. http://www.camera.si/ ISSN: 1408-7560 (glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459) Fakulteta za farmacijo ŠS SFD, Spatula Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠS SFD, katerih oglase objavljamo. UVODNIK Prvi uvodnik ali kako sploh napisati uvodnik? Sedaj že bivši glavni urednik se je poslovil, na sceno je prišel drugi. Vsak začetek je težak in uvodnik vsekakor ni izjema, še posebej če z njim do sedaj še nisi imel opravka. Vprašam prijatelje za nasvet in dobim odgovor: “Naredi ga zanimivega …” Upoštevajoč njihov nasvet sem se odločil napisati kako o decembru, veselem mesecu, ki je zagotovo eden najbolj pričakovanih … Ko sneg pobeli mesta, vasi in naravo, ko se lahko sprehodimo po lepo okrašenih ulicah, občudujemo lučke na smrekah in se obenem grejemo s kozarčkom kuhanega vina. Še malo, pa se bo zdajšnje leto poslovilo in nastopilo bo novo, prenovljeno, polno novih priložnosti in doživetij. Nova, osvežena in prenovljena je tudi naša prva številka Spatule, ki z izdajo ni čakala na novo leto. Zakaj naša in ne moja? Ker jo soustvarjamo prav vsi in brez vas, dragi pisci, Spatule ne bi bilo. Potrudili smo se, da za vas, spoštovani bralci, pišemo zanimivo in o aktualni problematiki, da bi vam sporočili kaj novega. Predlagam, da v malo morje sprememb in novosti zaplavate kar sami. Za konec bi rad čestital Maticu za uspešno opravljen mandat, hkrati pa bi se mu rad še zahvalil za vsakršno pomoč, ki mi jo je in mi jo še bo nudil v prihodnosti pri opravljanju nove funkcije. Seveda bo moje poslanstvo obdržati Spatulo na visokem nivoju in jo narediti še privlačnejšo, da jo boste z veseljem vzeli v roke in jo prelistali. Prijetno branje! Luka Tehovnik glavni urednik V Društvu študentov farmacije Slovenije in Študentski sekciji Slovenskega farmacevtskega društva smo kljub mrzlemu zimskemu vremenu in vedno krajšim dnevom zelo aktivni. Vsak dan namreč ustvarimo kaj novega. Od izvolitve v izvršni odbor pred pol leta do danes smo postali že prava mala družinica, zato je še toliko lažje posvetiti prenekatero minuto svojega prostega časa delu v društvu. S tako zagnano ekipo res nikoli ni težko! Pred kratkim smo na jesenski skupščini izvolili tudi vodje in koordinatorje nekaterih naših večjih projektov in se še dodatno okrepili. Veseli me, da se vedno več študentov aktivno vključuje v delo društva. Vedno bolj se zavedamo, da znanje, pridobljeno iz knjig, ni dovolj. Na fakulteti sicer pridobimo veliko znanja, a ga ne znamo dovolj pokazati. Ne znamo se izpostaviti in pokazati vseh naših potencialov. Širša javnost nas vse prevečkrat vidi kot prodajalce zdravil in velike lobiste, ki jim prodajajo nepotrebne izdelke. Takšna in podobna mnenja me jezijo in kot svojo dolžnost čutim, da kot bodoča magistra farmacije pripomorem k informiranju javnosti. Kot študenti se moramo zavedati tega problema in se angažirati, že jutri bomo namreč mi tisti, ki bomo opravljali delo za pultom v lekarni ali v farmacevtski industriji. Ali res želimo, da nas ljudje dojemajo kot koristoljubne prodajalce? Ta vtis lahko popravimo skupaj, združeni v Društvo študentov farmacije, Študentsko sekcijo SFD, Študentsko organizacijo FFA, Študentski svet FFA ali z eno besedo Drug Dealer. Dobro osnovo že imamo – unikatno združenje vseh študentskih skupin, ki delujejo na področju farmacije. Imamo tudi posluh za sočloveka in bogato znanje, kar moramo izkoristiti in se še dodatno aktivirati. Okolici se moramo predstaviti kot zdravstveni delavci in strokovnjaki, ki pripomoremo k večji kvaliteti življenja. Čakamo na vas! Maja Šerčić predsednica DŠFS in ŠS SFD Prve vrstice Prve vrstice 3 KONTROVERZNA UPORABA ZDRAVILNIH RASTLIN, KI LAHKO POVZROČIJO SPONTANI SPLAV: previdnost potrebna ali ne? Jasna Peruničić V času, ko je bil splav na uradni medicinski način še redkost, so naši predniki dobro poznali vpliv raznih zelišč na nosečnici. Ko ni želela imeti otroka, se je obrnila po pomoč k vaškim vračem, ki so ji svetovali uporabo zeliščnih čajev, ki sprožijo in/ali pospešijo spontani splav oziroma abortus. Danes je tak način splava v sodobnih državah prepovedan, ker lahko povzroči nepotrebne komplikacije in poveča ogroženost življenja nosečnice v primerjavi z operativnim splavom pod kontrolo specialistov. V manj razvitih državah, kjer zdravstveno zavarovanje ni zakonsko urejeno, kjer je dostopnost zdravnikov otežena in ozaveščanje ljudi slabo, pa je splav, povzročen z zelišči, še vedno aktualen. Poljudnoznanstveno Kontroverzna uporaba zdravilnih rastlin, ki lahko povzročijo spontani splav Nosečnost Nosečnost (strokovno tudi gestacija ali gravidnost) je obdobje nosečnice od oploditve do poroda. Po navadi se v maternici razvija en plod, če je pa plodov več, govorimo o večplodni nosečnosti. O nosečnosti govorimo pri ženskah, pri samicah drugih sesalcev pa takemu stanju pravimo brejost. TRETJE TRIMESEČJE – V tretjem trimesečju postaja plod sposoben samostojnega življenja in s pomočjo sodobne medicine lahko preživi tudi prezgodaj rojen otrok (t. i. nedonošenček), zato v tem obdobju ne moremo več govoriti o spontanem splavu, ampak o prezgodnjem porodu. Nosečnost traja 40 (to je obdobje med zadnjim menstrualnim ciklom in porodom) oziroma 38 tednov (to je obdobje med oploditvijo in porodom). To obdobje razdelimo na tri trimesečja: PRVO TRIMESEČJE se šteje od ugnezditve oplojenega jajčeca v endometrij maternice, ki se pri nosečnici lahko kaže kot blaga krvavitev iz spolovil. Sicer pa vsaka krvavitev predstavlja tveganje in je potreben čimprejšnji pregled, saj lahko pride do ugnezditve oplojenega jajčeca na za nadaljnji razvoj neprimernem mestu, kot so maternični vrat in jajcevodi. V prvem trimesečju se zgodi največ spontanih splavov. DRUGO TRIMESEČJE – Plod (fetus) se uspešno razvija in pojavi se njegovo prvo premikanje. Poveča se možnost določitve spola z ultrazvokom. V drugem trimesečju so spontani splavi redki. 4 Razvoj zarodka (embrio) in ploda (fetus) po tednih Pri večini žensk nosečnost izzove povečano skrb zase in življenje, ki raste v njej. Počutje, prehrana, skratka vse, kar nosečnica doživlja in zaužije, deluje neposredno na razvijajoče se bitje v njej. Zato poleg povečane skrbi in veselega pričakovanja bodoče družine ni odveč večja pozornost na morebitne zaplete v nosečnosti, ki so v razvitem svetu v porastu. Nosečnice so v današnjem svetu deležne zdravniškega nadzora, da ne bi prišlo do zapletov oziroma da se morebitni zapleti čim prej odkrijejo in blažijo. Nosečnosti, ki jih ginekolog prepozna za bolj tvegane, se klasificirajo kot rizične nosečnosti. Ob rizični nosečnosti je nosečnica deležna pogostejših pregledov in dodatnih preiskav pri specialistih. Dejavniki, ki doprinesejo, da se nosečnost klasificira kot rizična: • spontani splavi • šibkost materničnega vratu • večplodna nosečnost • zapleti pri prejšnjih nosečnostih • starost nosečnice pod 18 let ali nad 35 (prvorodnice) oziroma nad 40 let (nosečnice, ki so že rodile) • nosečnost pri mnogorodnicah, ki so rodile že več kot 4-krat • Rh-inkompatibilnost Rh-negativna ženska, ki v drugo nosi Rh-pozitivnega otroka, mora redno dobivati antidote za njena protitelesa, ki so usmerjena na plod, ker ga zaznavajo kot tujka) • razne akutne bolezni, okužbe • sladkorna bolezen • srčna okvara Pri vseh naštetih dejavnikih rizične nosečnosti je značilno, da so prirojeni ali pridobljeni. Če ima ženska prirojeno bolezen, se posvetuje s svojimi zdravniki, da se lahko potem lažje odloči o nosečnosti. Veliko bolezni ali zapletov v nosečnosti pa se pojavi kot posledica uživanja alkohola, kajenja, drog, nepravilne prehrane, toksinov, stresa in slabega ozaveščanja o zapletih. O vsem tem je bilo že veliko napisanega. Zdravilne rastline Kaj pa zdravilne rastline? So te nevarne? Ob zmernem uživanju in pravilni uporabi so nekatere od njih zelo priporočljive, saj pomagajo ohraniti zdravje in normalen razvoj otroka, ker vsebujejo vitamine (npr. vitamin B) in minerale (kalcij, magnezij). Z njimi prav tako odpravljamo nevšečnosti med nosečnostjo, kot so jutranja slabost, zgaga, zaprtje, vaginitis (vnetje nožnice), otečene okončine, mastitis (vnetje dojk) pri dojenju ipd. želodčnih težav, napenjanja in pomiritev. Lahko jo uporabimo kot začimbo za jedi, ki jim želimo dodati limonast okus, ki ga ima ta rastlina. POPROVA META (Mentha x piperita): Verjetno je križanec, ni pa točno določeno, med katerimi vrstami je križana. Zaradi tega nima značilne oblike in barve, ki variirajo med različnimi rasami. Je od 50 do 90 cm visoka večletna rastlina, ki je ne najdemo v naravi, pridobivamo jo le z gojenjem. Ima visoko vrednost mentola, mangana, vitaminov C in A, kalcija, železa, magnezija, bakra in vlaknin. Pripravki (čaji, eterična olja) iz poprove mete pomagajo lajšati želodčne težave, zato so zelo dobrodošli za blaženje jutranjih slabosti pri nosečnicah. NAVADNI REGRAT (Taraxacum officinale): Je močno razširjena rastlina iz rodu regrata, ki raste po travnikih in ob poteh v zmerno toplih območjih severne polo- ble. Je do 20 cm visoka rastlina, ki ima ravno, votlo steblo in močno nazobčane liste. Cvetišče se oblikuje v značilno regratovo lučko s številnimi lahkimi semeni. V vseh delih rastline je bel, lepljiv in užiten mlečni sok z zdravilnimi učinki. Liste nabiramo od marca do aprila, korenine pa maja, junija in jeseni. Njegovi listi in korenine so bogat vir vitaminov (največ vitamina A), rudnin (železo, kalij), fruktoze in inulina, fenolne kisline ter sterolov. Nosečnice lahko uporabljajo liste pri pripravi svežih solat, sokov in liste ter korenine pri pripravi čajev. Pomaga pri blaženju jutranje slabosti, pospešuje delovanje jeter, žolčnika in trebušne slinavke ter pospeši prebavo. Poleg tega uravnava krvni tlak in koncentracijo glukoze v krvi, ki sta v času nosečnosti lahko povišana. Navadni regrat se še zlasti priporoča v zadnjih dveh mesecih nosečnosti, saj ima visoko vrednost hranil in nosečnico pripravi na prihajajoče obdobje dojenja. Najpomembnejša razlika med zdravilnimi rastlinami in sintetičnimi pripravki je, da so rastline iz naravnih snovi in jih naše telo drugače presnavlja. Poleg tega je manj stranskih učinkov v primerjavi s sintetičnimi zdravili, vitamini in minerali. Zdravilne rastline, ki blagodejno vplivajo na nosečnost MELISA (Melissa officinalis): Raste na suhih tleh na sončni strani hriba ali zidu, kjer ni vetra. Najdemo jo lahko v vinorodnih krajih in Sredozemlju. Zraste do 80 cm visoko, v obliki grmička, ki ima majhne bele cvetove in izrazito žilnate, jajčasto oblikovane ter nazobčane liste. Korenine so lisaste. Nabiramo jo junija in julija in jo uporabimo za čaj. Melisa deluje antivirusno, uporablja se za lajšanje Urtica dioica Mentha x piperita Taraxacum officiale NAVADNI OREH (Juglans regia): Je do 35 m visoko, listnato drevo iz družine orehovk (Junglandaceae), ki ima spiralasto razvrščene liste. List je sestavljen iz 7-9 lističev, ki so brez dlačic in z gladkimi robovi. Rastlina je vetrocvetka. Plodovi (orehi) so koščičasti z zunanjim zelenim delom, ki se jeseni rjavo obarva in razpre, osrednji del plodu pa otrdi. Junija nabiramo sveže liste, še zelene orehe sredi junija, zelene orehove lupine malo pred zorenjem, preden postanejo rjave, in zrele plodove v septembru. Rastlina vsebuje čreslovine, eterična olja, flavonoide. V listih in nezrelih plodovih se nahaja veliko vitamina C. Zreli plodovi so bogati s proteini, lipidi, ogljikovimi hidrati, folati, vitaminoma B in C ter minerali (magnezij, cink, baker, fosfor). Pitje čaja iz orehovih listov pomaga nosečnicam pri Juglans regia 5 Poljudnoznanstveno Kontroverzna uporaba zdravilnih rastlin, ki lahko povzročijo spontani splav VELIKA KOPRIVA (Urtica dioica): Raste od maja do julija na zapuščenih njivah, vrtovih, gozdovih, ob cestah in tudi visoko v planinah. Je od 50 do 150 cm visoka zelena rastlina z razvejanimi plazečimi poganjki in pokončnim štirioglatim poganjkom. Listi so jajčasti s podaljšanim vrhom in srčastim glavnim delom z dlačicami na spodnjem delu listov. Nabira se mlada rastlina ali mladi listi starejše koprive. Zeleni deli koprive so polni rudnin, klorofila, karotinoidnih sterolov, sladkorjev, vitaminov in mineralov, korenine pa so bogate z rastlinskimi hormoni, čreslovino. V nosečnosti jo uporabljamo za pripravo svežega soka in čaja, ki spodbuja presnovo, čisti kri, uravnava železo v krvi in odvaja vodo ter blaži boleče sklepe in mišice. Rastlinski hormoni iz korenin spodbujajo delovanje želodca, jeter, žolčnika in pankreasa. Melissa officinalis urejanju prebave, zaprtju, pomanjkanju apetita in čiščenju krvi. Uspešno ga lahko uporabljamo pri nosečniški sladkorni bolezni in žolčnih kamnih. Poparek iz orehovih listov je kot dodatek h kopeli zelo učinkovit pri aknah, potenju nog in povečanem belem toku pri nosečnicah. (dodaj Slika 6-Juglans regia) Poleg čajev in poparkov lahko zdravilne rastline uporabljamo tudi pri pripravi hrane. Primer dostopne in hranljive žitarice, ki se v nosečnosti priporoča, je oves (Avena sativa). Vsebuje veliko kalcija in magnezija, zato je primeren za pomirjanje in proti krčem v mišicah. Za zunanjo uporabo pa sta v nosečnosti primerni aloe vera (Aloe vera) in šipek (Rosa canini). Gel iz aloe vere in šipkovo olje uspešno zmanjšujeta videz že obstoječih strij in nastajanje novih strij. no spadajo močna odvajala, kot so: • SENA (Cassia senna): Pri običajnih odmerkih stranski učinki niso znani. Čezmerni odmerki povzročajo redko in vodeno diarejo ter krče v predelu abdomna. Kronično jemanje pa povzroča črevesno ohromelost in moten srčni utrip zaradi izgube kalija, zaprtje (obstipacijo) in odvisnost. • ALOE VERA (Aloe vera): Pri zunanji uporabi nima stranskih učinkov, medtem ko pri peroralni uporabi prevelikih odmerkov povzroča diarejo. • LANENO SEME (Linum usitatissimum): Njegove sluzi sicer ščitijo sluznico prebavnega trakta, a se istočasno jemanje drugih zdravil ali dodatkov pri prehrani, ki jih jemljejo nekatere nosečnice, odsvetuje. Čezmerni odmerki povzročajo diarejo. Zdravilne rastline, ki se nosečnicam odsvetujejo Poljudnoznanstveno Kontroverzna uporaba zdravilnih rastlin, ki lahko povzročijo spontani splav Zakaj? Ker lahko povzročijo nemalo problemov v nosečnosti s hujšim zapletom, kot je spontani splav. Pri spontanem splavu (abortus spotaneus) gre za spontano prekinitev nosečnosti pred 22. tednom. Približno 80 % spontanih splavov je v prvem trimesečju, verjetnost se znižuje z vsakim nadaljnjim tednom plodove rasti. Najpogostejši vzrok za spontani splav so kromosomske nepravilnosti embria, saj predstavljajo vzrok do 60 % vseh spontanih splavov , običajno v obdobju do 12. tedna. Anatomske nepravilnosti maternice ali materničnega vratu predstavljajo vzrok pri 12 % spontanih splavov v obdobju med 12. in 24. tednom. Temu sledijo še endokrinološke motnje (zaradi insuficience rumenega telesca (corpus luteum) je premalo progesterona, ki bi ohranjal nosečnost), okužbe (salmonela, toksoplazma, klamidija, mikoplazma, citomegalo virus), imunske motnje (kot so antifosfolipidna protitelesa, ki ustvarjajo krvne strdke v posteljici in tako ovirajo dotok krvi do ploda), kemične snovi (arzen, benzen, pesticidi, svinec, topila), starost, nesreče, duševne motnje in ne nazadnje še pripravki iz zdravilnih rastlin, ki prav tako lahko sprožijo ali pospešijo spontani splav. Nekatere zdravilne rastline vsebujejo snovi (npr. antrakinonske laksative), ki s svojim močnim diuretičnim učinkom v prebavnem traktu zmanjšajo absorpcijo vitaminov in mineralov, ki so v nosečnost še kako pomembni. Zaradi povečanega izločanja hranilnih snovi, še zlasti magnezija, se poveča krčenje maternice, ki lahko vodi v spontani splav. V to skupi6 • NAVADNA KISLICA (Rumex acetosa): Čezmerni odmerki povzročajo diarejo. molitično, antipiretično, antivirusno, diuretično in pomirjevalno. Že v ljudskem zdravilstvu je bil znan kot domače zdravilo za ženske, ki jim izostaja mesečno perilo, saj uravnava menstrualni ciklus. Poleg tega blaži krče v spodnjem delu trupa ob mesečnem perilu. V nosečnosti lahko sproži nenadno krvavitev, ki lahko vodi v splav. (dodaj Slika 8-Achillea millefolium) • BRINOVE JAGODE (Juniperus communis): Med nosečnostjo je brin prepovedan, saj je po izročilu sredstvo za splav in vpliva na menstruacijski ciklus, kar potrjujejo tudi raziskave na poskusnih živalih. Jagode naj ne bi sprožile splava zaradi vsebovanega eteričnega olja, ampak zaradi drugih še ne določenih strupenih sestavin. Izvlečki zmanjšujejo plodnost. • SLADKI KOREN (Glycyrrhiza glabra): Ima močan hormonski učinek – izoflavoni uravnavajo raven estrogena, saponin glicirizin zmanjša učinek estroge- Aloe vera • V drugo skupino potencialno nevarnih zdravilnih rastlin uvrščamo tista zelišča, ki uravnavajo menstrualni ciklus in stimulirajo delovanje maternice (uterusa). V nosečnosti zaradi svojega delovanja povzročajo spontani splav ali prezgodnji porod, zato jih ne uporabljamo brez zdravnikovega nadzora, ker lahko pride do resnih posledic pri materi in otroku. Značilni predstavniki te skupine so: RMAN (Achillea millefolium): Deluje antiinflamatorno, spaz- na, ker ga izrine iz receptorskih mest, gliciretinska kislina pa poveča koncentracijo krvnega aktivnega kortizola. Nosečnice in doječe matere naj ga ne uživajo čezmerno, ker lahko zaradi hormonskega učinka povzroči zvišan krvni tlak, poleg tega pa poveča maternično napetost in vpliva na menstruacijski ciklus. Druga neprimerna zelišča za nosečnice v tej skupini so še: pravi pelin (Artemisia absinthium), angelica arhangelica (Angelica arhangelica), kondabenedikta (Canbema benedicta), žajbelj (Salvia of- Melissa officinalis Salvia officinalis V tretjo skupino uvrščamo tiste, ki vsebujejo alkaloide in predstavljajo nevarnost za nosečnico in otroka. Najpomembnejši predstavniki te skupne so: • • • ČEŠMIN (Berberis vulgaris): Listi in korenine vsebujejo alkaloide, predvsem berberin, ki je v večjih količinah strupen. Povzroča tudi nizek tlak v nosečnosti. KRVAVI MLEČNIK (Chelidonium majus): Vsebuje alkaloid berberin in ima podobne stranske učinke na nosečnice kot češmin. dejne in škodljive učinke, a ob pravilni zmerni uporabi verjetnost blagodejnih učinkov večinoma prevlada nad škodljivimi učinki. V času nosečnosti pride toliko bolj v ospredje uporaba blagodejnih snovi, ki pozitivno vplivajo na nosečnico in fetus. Zato je še toliko bolj pomembna preventiva kot pa kurativa. Kontroverzna uporaba zdravilnih rastlin za načrtno povzročanje splava ni priporočljiva, saj lahko vodi v številne zaplete. Vsaka ženska ima pravico do odločanja, zato so v tem članku in temu podobni literaturi omenjena zelišča in njihovi blagodejni ter stranski učinki, ki bodo malce bolje seznanili o uporabi zdravilnih rastlin. Ob kakršni koli komplikaciji se priporoča obisk zdravnika, ki bo natančneje določil stanje pacienta in potrebno zdravljenje. Viri: - Rang HP, Dale MM, Ritter JM. Pharmacology. 4th international student edition. Churchill, Livingstone, Edinburgh. 1999. - Marjan Pajntar, Živa Novak Antolič in sodelavci. Nosečnost in vodenje poroda. 2. dopolnjena izdaja. Ljubljana: Cankarjeva založba. 2004. - Maria Treben. Zdravje iz Božje lekarne: Nasveti in izkušnje z zdravilnimi rastlinami in zelišči. 1. izd. v slovenščini. 1992. Celje: MAVRICA d.o.o. 18. natis. 2002. - Andrej Vogler, Irena Bricl. Krvavitve v zgodnji nosečnosti. (Citirano 18. 11. 2012). Dostopno na internetu na naslovu: http://www.ztm.si/res/publication/979.pdf - Lucija Nemeš. Uporaba zdravilnih rastlin med nosečnostjo: seveda, a previdno. Altermed.org (online). (Citirano 18. 11. 2012). Dostopno na internetu na naslovu: http://www.altermed.org/vsebina/clanek.php?clanek_ id=395&kat_id_parent=182 - http://sl.wikipedia.org/wiki/Nosečnost - http://sl.wikipedia.org/wiki/Splav - http://sl.wikipedia.org/wiki/Umetni_splav - http://sl.wikipedia.org/wiki/Navadna_melisa - http://sl.wikipedia.org/wiki/Poprova_meta - http://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_regrat - http://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_oreh - http://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_šipek - http://sl.wikipedia.org/wiki/Oves ŽAJBELJ (Salvia officinalis): Uporaba čaja iz listov žajblja se nosečnicam odsvetuje, medtem ko je zunanja uporaba (grgranje) varna. (dodaj Slika 9-Salvia officinalis) Pri večjih dozah majarona (Origanum majarona L.), origana (Origanum vulgarum), sivke (Lavandula) in rožmarina (Rosmarinus officinalis) se poveča verjetnost spontanega splava. V prvem trimesečju nosečnosti so eterična olja prave kamilice (Matricaria chamomilla) in timijana (Thymus vulgaris) prav tako nevarna. Achillea millefolium - http://sl.wikipedia.org/wiki/Aloe_vera - http://sl.wikipedia.org/wiki/Rman - http://zdravplanet.blogspot.com/2008/10/emin-navadni-berberis-vulgaris. html - http://www3.mb-lekarne.si/index.php3?p=ZS_Krvavi%20mlecnik - http://otrocarije.blogspot.com/2008/07/spontani-splav.html - http://virus.dsms.net/index.php/spolnost/splav.html - http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1404 - http://embryology.med.unsw.edu.au/Medicine/BGDlab11cc.htm - http://vimeo.com/3719336 - http://www.cerebralpalsyinfo.com/CP1.jpg - http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Salvia_officinalis_Habitus_Dehes- Chelidonium majus) aBoyalPuertollano.jpg - http://conpm.wordpress.com/2009/07/14/urtica-gracilis/ - http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Melissa_officinalis_001.JPG - http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Starr_070906-8848_Mentha_x_ piperita.jpg - http://en.wikipedia.org/wiki/File:Achillea_millefolium_vallee-de-graceamiens_80_22062007_1.jpg - http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Salvia_officinalis_Habitus_DehesaBoyalPuertollano.jpg - http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Voikukka_(Taraxacum_officinale). jpg - http://nl.wikipedia.org/wiki/Bestand:Juglans_regia_Walnoot_’Buccaneer’_ Iz vsega naštetega lahko ugotovimo, da je, kot pri vsaki stvari v življenju, tudi pri zdravilnih rastlinah potrebna neka zmernost. Vsaka zdravilna rastlina ima blago- (1).jpg - http://aloe-vera-bio.org/WordPress/wp-content/uploads/2010/04/Aloevera-3.jpg -http://www.iskreni.net/nosecnost-in-porod/spontani-splav/259-vzroki-zaspontani-splav.html Berberis vulgaris 7 Poljudnoznanstveno Kontroverzna uporaba zdravilnih rastlin, ki lahko povzročijo spontani splav ficinalis), kolmež (Acorus calamus), timijan (Thymus vulgaris), vrtni janež (Pimpinella anisum) idr. PONAREJANJE ZDRAVIL Pacienti pričakujejo, da so zdravila varna za uporabo, toda tudi v najboljših zdravstvenih sistemih prihaja v zadnjem času do velikega števila t. i. “lažnih” ali “ponarejenih” zdravil. Takšna zdravila predstavljajo veliko grožnjo zakonitim farmacevtskim družbam, saj uničujejo tako njihov sloves kot finančno stanje. Še več, poleg tega, da ta “zdravila” največkrat sploh nimajo zdravilnega učinka, so lahko zdravju nevarna, celo smrtonosna; na njihov račun letno umre več kot 100.000 ljudi. Maja Tibaut Kaj so ponarejena zdravila? Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) definira ponarejeno zdravilo (SFFC ) kot vsak farmacevtski produkt, katerega izvor in/ali sestava sta bila namenoma spremenjena, ne ozirajoč se na dejstvo, ali je farmacevtski produkt patentno zaščiten ali gre za generično zdravilo. WHO ocenjuje, da je 10 % vseh zdravil na svetu ponarejenih. Tako “zdravilo” torej lažno predstavlja izvorno zdravilo, njegovo avtentičnost in učinkovitost. Pod ponarejena zdravila štejemo vse produkte, ki: • Poljudnoznanstveno Ponarejena zdravila • 8 vsebujejo enako zdravilno učinkovino in pomožne snovi kot originalna farmacevtska oblika, so enako pakirani in označeni, a nezakonito uvoženi v državo, vsebujejo enake sestavine kot pristno zdravilo, s pristno ovojnino, ampak z drugačnimi količinami snovi, • imajo pristno ovojnino in so navzven videti enako, a sploh ne vsebujejo zdravilnih učinkovin, • so videti enako kot pristna zdravila, z enako ovojnino, vsebujejo pa zdravju škodljive in nevarne substance namesto zdravilnih učinkovin, • imajo drugačno ovojnino s pravo količino zdravilnih učinkovin, • imajo drugačno ovojnino z nepravilno količino zdravilnih učinkovin, • imajo drugačno ovojnino, ki vsebuje drugo zdravilno učinkovino kot izvorno zdravilo, • imajo drugačno ovojnino in ne vsebujejo zdravilnih učinkovin. Pod ponarejanje zdravil štejemo tudi proizvodnjo zdravil, ki so prvenstveno enaka kot originalna, ampak je na ovojnini napisana večja koncentracija zdravilne učinkovine, kot je zdravilo dejansko vsebuje – s tem ponarejevalci upravičijo višjo ceno zdravila. Tudi zdravila s pretečenim rokom uporabe so lahko prepakirana v ovojnino s kasnejšim datumom. Vloga interneta in e-lekarne Odločitev za nakup zdravil preko interneta največkrat spodbudi nižja cena zdravil, veliko pacientov pa se tudi za tak nakup odloča zaradi anonimnosti (predvsem ljudje, ki bolehajo za boleznimi, ki so obravnavane kot tabu; npr. psihične ali seksualne bolezni). Drugi dober razlog je praktičnost, saj so zdravila dostavljena na dom, prav tako uporabniki na spletu najdejo večjo in pestrejšo ponudbo zdravil, ki niso vedno na voljo v njihovi državi. Internet je tako ustvaril nove možnosti nakupa zdravil, a je hkrati postal novo, mogočno orožje za skupine kriminalcev, ki ga lahko izrabljajo za izvajanje prepovedanih poslov. Reklame za lažna zdravila morebitni kupec pogosto dobiva v svoj e-poštni predal kot t. i. “spam” sporočila (neželena elektronska pošta). Ta sporočila so poslana v uporabnikov predal brez njegovega preverljivega dovoljenja. To je poceni in anonimna pot promocije produktov, in ker doseže ogromno število ljudi, je zelo močno oglaševalsko orodje. Običajna neželena e-pošta vsebuje vulgarne besede in druge elemente, medtem ko e-pošta, ki oglašuje zdravila, lahko vsebuje le eno sliko. Tako se zlahka “prebije” skozi filtre, ki blokirajo takšna sporočila. Ponarejevalci zdravil preko interneta spretno vodijo neodvisno poslovanje, ki gre neposredno od proizvajalca zdravil do uporabnika. Proizvodnja ni kontrolirana in velikokrat poteka v pogojih, ki niti malo ne ustrezajo zakonskim predpisom. Stroški izdelave so tako zelo nizki, prihodek pa visok. WHO je preverila nekaj primerov, kjer so imeli proizvajalci na internetni strani objavljen svoj fizični naslov. V več kot 50 % primerov je šlo za ponarejevalce farmacevtskih oblik. EAASM (European Alliance for Access to Safe Medicines) je objavila podatek, da je šest od desetih zdravil, kupljenih preko interneta, ponarejenih. E-lekarne zaradi takšnih kriminalnih dejanj izgubljajo na svoji vrednosti, njihov sloves se uničuje, čeravno jih veliko deluje v skladu z vsemi zakonskimi predpisi. Da bi podprli delovanje zakonitih e-lekarn, so nekatere institucije (na primer v ZDA) razvile poseben akreditacijski sistem tako za e-lekarne, ki delujejo v povezavi z matično lekarno, kot tudi za lekarne, ki prodajajo zdravila izključno preko interneta. Eden glavnih problemov akreditacijskih sistemov je, da se da uradni pečat institucije, ki mora biti prikazan na internetni strani, zlahka ponarediti. Ta pečat služi kot jamstvo, da lekarna deluje po predpisih in je ponavadi znak za pacienta, da ne gre za potegavščino. Primeri po svetu Pakistan: Ponarejanje zdravil poteka v večji meri na območjih, kjer je regulacijski in izvrševalni zdravstveni sistem najšibkejši. Ogromno ponarejanja se pojavlja v afriških državah, v različnih delih Azije in Latinske Amerike. To pa ne pomeni, da se ne pojavlja v državah, kjer je regulacijski in tržni sistem relativno dober. Lažni steroidi so desetega oktobra blizu Bostona ubili enajst ljudi z glivičnim meningitisom. Okužen zaviralec nastajanja V letu 2012 je narasla proizvodnja ponarejenih zdravil tudi v Pakistanu. Več kot 100 srčnih bolnikov je umrlo zaradi jemanja zdravila, izdelanega v Punjabu na Inštitutu za kardiologijo. Pakistan je po tem izbruhu vzpostavil nadzorni sistem za preverjanje proizvodnje zdravil, ki ga prej ni imel. Latinska Amerika: V Latinski Ameriki večina ponarejenih zdravil ni uvoženih, temveč so izdelana na domačih tleh. Bližnji vzhod: Izvorni in ponarejen Serostim krvnih strdkov heparin je bil povezan z 194 smrtmi v Ameriki v letih 2007 in 2008. Istega leta je ameriško javnost presunil primer, ko Avastin, zdravilo za zdravljenje raka, sicer uvoženo s Kitajske, ni vsebovalo nobene zdravilne učinkovine. Izdelovanje lažnih zdravil je torej postalo globalni problem, ki ga poskušajo zaustaviti različne nacionalne inštitucije za varovanje zdravja. Pred državljansko vojno v Siriji je bil Damask (glavno mesto Sirije) dom ogromni ilegalni združbi, ki je med leti 2003 in 2009 ponarejala zdravila in zaslužila nekaj deset milijonov dolarjev. Izdelovali so več kot 80 vrst zdravil, ki so se na videz le malenkostno razlikovala od izvornih. Kakor koli, nobeno od njih ni vsebovalo pravih zdravilnih učinkovin. Ponarejeni antibiotiki, zdravila za srce in raka so prodrla tako rekoč na vsak trg na Bližnjem vzhodu. Proizvodnja je bila ukinjena leta 2009, a nekaj članov tolpe je pobegnilo in se naselilo v Iraku in Iranu. Šušlja se, da naj bi ti člani znova začeli s ponarejanjem v Damasku, kjer bi naj podkupili oblasti. Največkrat ponarejena zdravila Med največkrat ponarejena zdravila v prvi vrsti sodijo prehrambena zdravila. Zdravilo za zdravljenje holesterola Lipitor je uvrščeno na najvišja mesta na lestvici ponarejenih zdravil v razvitem svetu. To ni niti tako presenetljivo, če upoštevamo dejstvo, da je leta 2009 Pfizer z njim zaslužil 11,4 milijarde dolarjev. Tablete za hujšanje so druga običajna tarča predvsem ponarejevalcev, ki jih prodajajo preko interneta. Leta 2009 je FDA opozorila na zdravilo brez recepta Alli, ki ni vsebovalo zdravilne učinkovine orlistat, temveč sibutramin, ki je le zaviralec apetita. Orlistat pa zavira delovanje Afrika: Tudi v drugih državah predstavljajo največji problem ponarejeni antimalariki. Letno zaradi tega umre 200.000 bolnikov, saj antimalariki, s katerimi so zdravljeni, ne vsebujejo nobene zdravilne učinkovine ali pa vsebujejo strupene primesi. Odkrivanje ponarejevalcev izvaja WHO, ki se je povezala z mednarodno policijo in lokalnimi organizacijami, kot je na primer Interpol. Indija: 75 % ponarejenih zdravil prihaja iz Indije, s 7 % ji sledi Egipt in s 6 % Kitajska. Nadzorni organ v Braziliji je v prvi polovici leta 2009 zasegel 72% več ponarejenih zdravil kot istega časa prejšnje leto. lipaz, tako da se določene maščobe izločijo skozi črevo neprebavljene. Protivnetna zdravila sodijo na drugo mesto na lestvici najbolj ponarejanih zdravil. Nov trend med ponarejevalci je, da ciljajo na visoko cenovna zdravila, kot je HIV protivirusno zdravilo. V Nemčiji so odkrili ponarejeni HIV zdravili Combivir in Viramune. Čeravno sta bili pakirani v ponarejeno ovojnino z napačno oznako, sta po sestavi ustrezali izvornim zdravilom. Prav tako v Nemčiji preiskujejo stotine zdravil, za katere sumijo, da so bila ilegalno proizvedena. Med njimi niso le antibiotiki ali zdravila za zdravljenje raka, temveč tudi analgetiki in prehranska dopolnila za bodybuilding. Kot že prej omenjeno, so najbolj smrtonosen primer ponarejenih protivnetnih zdravil antimalariki. Ponarejenim protivnetnim zdravilom sledijo kardiovaskularna zdravila. Leta 2007 so v Veliki Britaniji zasegli ponarejen Plavix, ki je bil pretihotapljen v državo. Na trgu se pojavljajo tudi lažna Viagra, Levitra in Cialis, ki se uporabljajo za zdravljenje erektilne disfunkcije. Pfizer je celo najel svojo privatno raziskovalno ekipo, ki skuša najti ponarejevalce teh zdravil. Trdijo, da so od leta 2004 preprečili vstop na trg več kot 58 milijonom ponarejenih zdravil in da so zmagali na številnih sojenjih na najvišjih ravneh. Na četrtem mestu največkrat ponarejenih zdravil se nahajajo citostatiki. Maja 2010 je bil Hazim Gaber, 22-letni Kanadčan, obsojen zaradi prodajanja lažnega 9 Poljudnoznanstveno Ponarejena zdravila 60 % vseh zdravil v Afriki je ponarejenih. Ilegalna produkcija, prodaja in distribucija teh zdravil prinašajo nekaj milijard dolarjev zaslužka letno. Tamkajšnje ministrstvo za zdravje nima nikakršne kontrole in veliko ljudi ima dostop do zdravil le v slumih in v vaseh. V Nigeriji, največjem afriškem trgu zdravil, je bilo v letu 2011 po raziskavah WHO 61 % antimalarikov ponarejenih. Več kot 70 % zdravil je v Nigerijo uvoženih iz Indije in s Kitajske, ki nasploh veljata za največji proizvajalki lažnih zdravil. zdravila proti raku preko interneta. Prodajal naj bi natrijev dikloroacetat, v resnici pa je prodajal prašek, ki je bil videti kot laktoza, dekstroza, dekstrin ali škrob. V drugem primeru je bilo na tisoče pacientov v Veliki Britaniji opozorjenih na ponarejeno pošiljko zdravila proti raku prostate Casodex. Nadzorni organ je na koncu opustil opozorilo, a so vseeno začeli s kriminalistično preiskavo. Ponarejenim citostatikom sledijo zdravila z delovanjem na centralni živčni sistem. Zdravila, kot je Zyprexa (antipsihotik), sodijo med največkrat ponarejena prav zaradi visoke cene na tržišču. To zdravilo je Eli Lillyjev najbolj prodajan izdelek. Ponarejeno se je pojavilo na trgu v Veliki Britaniji leta 2007. Nadzorni organ je odpoklical njegovo prodajo, a šele po tem, ko je nekaj pošiljk že doseglo paciente. V državah v razvoju se na veliko ponarejata tudi dobro znan analgetik Aspirin in Tylenol. Nadzor Vsaka država na svetu bije boj proti nelegalnim zdravilom na svoj način. WHO opozarja, da okrepljen nadzorni sistem zdravil in redno izvrševanje kontrole na državni ravni veliko pripomoreta pri preprečevanju in odkrivanju ponarejanja. WHO zagotavlja državno in regionalno podporo pri krepitvi nadzora farmacevtskih oblik. Šestega maja 2005 je ustanovila Rapid Alert System, prvi internetni sistem na svetu, namenjen odkrivanju ponarejevalcev kot odgovor strmemu naraščanju števila nelegalnih zdravil. Poljudnoznanstveno Ponarejena zdravila Ameriška FDA (Food and Drug Administration), največja svetovna varstvena organizacija za zdravila, je posegla preko mej svoje države. Od leta 2008 odpira svoje pisarne na Kitajskem, Indiji, Južni Afriki, Jordanu, Mehiki, Belgiji in številnih drugih državah. Nedavni zakon je povečal kazni za ponarejevalce in dodelil agencijam denar za preiskovanje večjega števila tovarn tudi na drugih kontinentih. Farmacevtska podjetja običajno bolje izvajajo nadzor kot vlada, nenazadnje ta podjetja državi plačujejo davke, zagotavljajo službe in imajo politično moč na številnih nastajajočih trgih. John Clark, šef varnosti za Pfizer, rad pove zgodbo, kako so ujeli človeka, ki je prodajal prepovedana zdravila. Najprej je vprašal agenta pod krinko, ali je agent FBI, takoj zatem pa, ali ga je najel Pfizer. Pfizer namreč zaposluje policiste, detektive in lokalne nadzornike za ponarejanje zdravil po celem svetu. Ponavadi razreši 80 % primera, nato pa ga preda lokalnim oblastem. 10 Boj proti ponarejanju zdravil v Evropski uniji ima na svoji strani novo evropsko direktivo, odobreno v Evropskem parlamentu, čakajo le še na odobritev članic. Direktiva vsebuje posebne varnostne zahteve, ki jih mora zdravilo vsebovati, na primer serijsko številko ali hologram na ovojnini. Na mejah Evropske unije so poostrili nadzor in tako v zadnjih štirih letih početverili število zaplemb ilegalnih zdravil. Tudi Kitajska je poostrila nadzor in je zasegla ogromno pošiljko zdravil (z njo bi lahko “zdravili” 2000 ljudi). Usmrtila je najvišjega nadzornika zdravil, ker je leta 2007 sprejel podkupnino in tako dovolil prodajo netestiranega zdravila. V Nairobiju so Nemci postavili postajo v slumu. Tja pošiljajo zdravnike, ki brezplačno zdravijo ljudi, ki si zdravljenja ne morejo privoščiti. Hkrati še preverjajo, da pacientu izročijo zdravila s pravimi učinkovinami. Nadzorni sistemi se tako postopoma izboljšujejo, a največji problem je, da tudi dobro misleči proizvajalci skušajo najti najcenejši postopek izdelave farmacevt- timizacijo iskanja po brskalnikih. Tako si zagotovijo, da se njihova stran pojavi med rezultati iskanja. Te strani so običajno čudovito izdelane. Ker jih torej ni težko najti in ker so videti, kot da so vredne zaupanja, jim ljudje hitro nasedejo. Strokovnjaki svetujejo, da se uporabnik posvetuje z zdravstveno zavarovalnico, preden se odloči za nakup zdravila. Zavarovalnice lahko zavarujejo njegov denar. V ZDA lahko vsak preveri, ali ima lekarna dovoljenje za internetni promet: na strani National Association of Boards of Pharmacies se nahaja seznam farmacevtskih in veterinarskih obratov s takimi dovoljenji. Internetne strani, ki ponujajo v primeru nakupa določene količine zdravil še nekaj škatlic viagre brezplačno, zagotovo niso zakonite. Enako velja za strani, ki namesto zdravniškega recepta ponujajo nasvet zdravnika ali vprašalnik. Sploh pa ne gre zaupati oglaševalcem, ki nimajo objavljenega fizičnega naslova. Pacient lahko prepozna ponarejeno zdravilo tudi po spremembah na ovojnini. Seveda mora kontrolo v največji meri izvajati oblast in pacientu mnogokrat ne preostane drugega, kot da ji zaupa. Viri: http://www.who.int/medicines/services/counterfeit/overview/en/ http://counterfeitdrugs.wordpress.com/category/fake-pharmaceuticalsin-depth/ http://edition.cnn.com/2012/07/17/health/living-well/falsified-medicinebate/index.html http://www.fiercepharmamanufacturing.com/special-reports/topcounterfeit-drugs http://www.euronews.com/2011/02/16/eu-practical-legal-steps-againstfake-drugs/ Zasežen paket ponarejene Viagre ske oblike. Na trgu je več kot 300 različnih znamk iste učinkovine. Lokalne oblasti preprosto nimajo zadostnega števila ljudi, da bi izvršile preglede vseh podjetij ali da bi pregledali vse produkte, ki so na trgu. Kako se obvarovati? Glede na veliko število lažnih zdravil se je pametno vprašati, kako se lahko pacient obvaruje in si zagotovi varno zdravilo. Če je v državi že vzpostavljen sistem e-lekarn, je največkrat pomembno, da kupec ve, kako nakupovati zdravila preko interneta. A to ni tako enostavno, saj nelegalni farmacevtski obrati izvajajo odlično delo pri uporabi sredstev za op- http://www.economist.com/node/21564546 http://www.forbes.com/sites/johnlechleiter/2012/08/22/exposing-anderadicating-the-dark-world-of-fake-pharmaceuticals/ http://img.bulawayo24.com/articles/counterfeit_drugs.jpg ČAJ — pijača, po kateri radi posežemo v hladnih dneh Luka Tehovnik Razlagati, kaj čaj pravzaprav je, nima smisla, saj ga vsi zelo dobro poznamo. To je priljubljena pijača, ki jo pijemo ob raznovrstnih priložnostih; z njim se lahko ogrejemo ali osvežimo, pozdravimo ... Kitajski pregovori čaj označujejo kot “Poljubljanje – to je, kot bi hoteli čaj piti skozi sito: nikoli ti ni dovolj.” Drug kitajski pregovor pravi: “Bolje se je odreči hrani za tri dni kot čaju za en dan,” holandski pregovor pa čaj primerja z upanjem: “Upanje je kakor sladkor v čaju. Četudi ga je malo, osladka vse.” Beseda čaj ima v našem jeziku dva pomena, in sicer pod tako imenovanje uvrščamo čaj, ki ga predstavljajo listi čajevca (Camellia sinensis), torej zeleni in črni čaj oziroma “pravi” čaj. Druga definicija pa ga označuje kot čaj, ki ga uporabljamo v terapevtske namene; v evropski farmakopeji so to zdravilni čaji (Plantae ad ptisanam). Izven teh dveh kategorij pa so čaji, ki jih ne uporabljamo za zdravljenje, temveč za osvežitev, kot na primer sadni čaj, šipkov čaj, hibiskusov čaj itd. To so nezdravilni čaji. Zdravilni čaji so definirani kot farmacevtske oblike, sestavljene iz ene ali več rastlinskih drog, in so namenjeni za pripravo peroralnih vodnih pripravkov: dekoktov, infuzov in maceratov. Na tem mestu je pametno definirati nekatere besede iz zgornje definicije: droga je posušen del rastline, dekokt je prevretek, infuz poparek, macerat pa je prelivek. Kateri postopek pri pripravi čajev uporabimo, je odvisno od spojin, ki jih rastlinska droga vsebuje, s čimer zagotovimo, da bo imela spojina še vedno zanjo značilno farmakološko delovanje v organizmu. Priprava čajev Rastlinske droge vsebujejo spojine, ki so različno občutljive predvsem na temperaturo. Tako ločimo več tehnoloških postopkov, pri katerih pridobivamo zdravilne čaje, z njimi pa tudi ohranimo želeno delovanje (nabranih) drog. Poparek ali infuz je najpogostejši način, ki ga uporabljamo pri pripravi zdravilnega čaja. Primeren je za pripravo čaja iz listov ali cvetov, ki vsebujejo lahko hlapna eterična olja. Postopek je tak, da droge prelijemo z vrelo vodo, premešamo in pustimo stati pokrite 5-10 minut, nato pa precedimo. Čajevec (Camellia sinensis) Prevretek ali dekokt pripravljamo iz drog, katerih aktivne učinkovine težje izlužimo oziroma pridobimo, npr. iz skorje ali korenin. Čaj se pripravlja tako, da se droge prelije s hladno vodo, segreje do vretja in nato še kuha 5-10 minut, nakar prevretek precedimo. Prelivek ali macerat se uporablja takrat, ko imamo na voljo droge, ki vsebujejo sluzi in druge na toploto občutljive spojine. Postopek priprave je tak, da droge prelijemo z mrzlo vodo (kar je obvezno), premešamo in pustimo stati več ur, navadno 6-8 ur pri sobni temperaturi. Po tem času zmes precedimo in pred uporabo pogrejemo do za pitje primerne temperature. Učinkovine, prisotne v čajevcu Čajevec (Camellia sinensis) je rastlina, ki spada v družino čajevk (Theaceae), vsebuje pa aktivne spojine, kot so kofein, teobromin, teofilin, polifenoli, fenolne kisline, flavonoidi, čreslovine. Pri rastlini so uporabni deli listi, semena in listni vršički. Čaj, ki ga izdelamo iz omenjenih delov rastlin, se razlikuje glede na tehnološki postopek in glede na vsebnost kofeina. Kofein je spojina, ki se jo pogosto omenja v zvezi s kavo, vsebuje pa ga tudi čaj in ima poživljajoč (analeptik) in odvajalni (diuretik) učinek. Ostale prisotne spojine delujejo kot antioksidanti (predvsem fenolne spojine). Redno pitje čaja tako zmanjša tveganje za nastanek raka in bolezni srca ter ožilja. Iz listov čajevca pridobivajo zeleni in črni čaj, iz popkov pa beli čaj. Razlika med zelenim in črnim čajem je samo v načinu predelave listov. Tipi čajev Omenili smo, da poznamo več tipov čajev, ki se razlikujejo glede na tehnološki postopek in glede na to, iz katerih rastlinskih drog jih pridobivamo. Tako ločimo več vrst čajev; vse od zelenih, črnih, belih, rumenih, rdečih pa do sekundarno fermentiranih. Razlikujejo se po koncentraciji na komplekse vezanih in nevezanih učinkovin in po nastopu samega učinka. Treba je še omeniti, da je kofein (tein) vezan na komplekse, t. i. polifenole, z načinom pridobivanja pa vplivamo na to, ali bo več kofeina vezanega ali nevezanega, ter tako na nastop željenega učinka. 11 Poljudnoznanstveno Čaj Kaj so čaji? Zeleni čaj pridobivajo tako, da liste takoj posušijo in jih s tem zaščitijo pred encimsko oksidacijo. Če je list poškodovan in neposušen, v listih prisotni encimi cepijo komplekse in kofein je prisoten v prosti obliki. Ko liste posušimo, to preprečimo, kofein je na kompleksih in se v organizmu počasi sprošča z njih. Tako ima zeleni čaj podaljšano delovanje s strani kofeina in ima daljši poživljajoči učinek. Črni čaj pridobivajo ravno nasprotno kot zelenega: liste gnetejo, valjajo in pustijo, da se encimsko oksidirajo. Polifenoli se oksidirajo, kofein se sprosti s kompleksov, pri tem procesu nastanejo tudi razne aromatične snovi. Prosti kofein se hitro absorbira in hitro deluje, a traja krajši čas. Rdeči čaj na Kitajskem imenujejo oolong. Poljudnoznanstveno Čaj Rdeči čaj sušijo na soncu (nekaj ur), izpostavijo pa jih tudi vodni pari, s čimer preprečijo aktivacijo encimov. Beli čaj je dobil ime po belih dlačicah, ki jih imajo mladi listi. Rumeni čaj pridobivajo z lahko in kratkotrajno oksidacijo, tako da ga sušijo na zraku. Bogastvo antioksidantov se ne izgublja zaradi kratkotrajne oksidacije. Okus rumenega čaja je blag in svež ter spominja na sadni čaj. Postopek priprave je podoben pripravi belega čaja, prav tako je tu delovanje podaljšano zaradi počasnega sproščanja kofeina. Sekundarni fermentiran čaj – poleg tega, da čaj oksidirajo (fermentirajo), pustijo še, da encimi v procesu dodatno delujejo (vlažni prostori). S tem pride do nastanka aromatičnih snovi, ki čaj obogatijo z dodatno aromo. Z zdravilnimi čaji ne zdravimo resnih indikacij, lahko so le v pomoč osnovni terapiji. Nikoli jih ne smemo uporabljati kot en in edini vir zdravljenja. Zaradi nenatančnega odmerjanja čaji ne smejo vsebovati učinkovin z močnim delovanjem, da slučajno ne pride do prevelikih odmerkov in morebitne zastrupitve ali smrti. Glavna indikacijska področja čajev: • prebavni trakt: odvajala (laksansi), proti diareji (antidiaroiki), preprečitev nastajanja oziroma olajšanje izločanja črevesnih plinov (karminativi), povečanje izločanja želodčnega soka in peristaltike želodca (stomahiki), sproščanje krčev (spazmolitiki) ... • dihala: ekspektoransi, antitusiki • sečila: izločanje urina (diuretiki), protibakterijsko delovanje (antiseptiki), sproščanje krčev (spazmolitiki) ... • jetra in žolč: zaščita jeter (hepatoprotektivi, antihepatotoksiki), spodbujanje nastanka in izločanja žolča (holeretiki), krčenje žolčnika in žolčnih poti (holekinetiki) ... • psihične motnje: pomirjevala (sedativi), antidepresivi (anksiolitiki) ... Črni čaj Rumeni čaj Beli čaj Čajne lističe po obiranju večkrat ročno svaljkajo, sušijo, segrevajo in zopet svaljkajo. Zanje so značilne velike, deloma ali v celoti kroglaste oblike zvitih lističev. V bistvu je podoben črnemu, le postopek pridelave je drugačen. Priljubljen je tudi kot sredstvo za hujšanje. Če povzamemo, se čaji razlikujejo po stopnji oksidacije oziroma fermentacije. Zeleni čaj je nefermentiran, beli, rumeni in rdeči so rahlo fermentirani, črni pa popolnoma. Beli čaj je ime za neobdelane in nefermentirane lističe pravega čajevca. Beli čaj pogosto vsebuje tudi listne popke in mlade lističe čajevca, ki vsebujejo manj teina, zaradi česar je vsebnost kofeina v belem čaju nižja od vsebnosti v zelenem čaju. Rastlino obirajo ročno, mladi listi in popki pa ne smejo priti v stik s kožo, saj lahko to predčasno sproži encimsko razgradnjo. Nabrane dele rastlin krajši čas Zdravilni čaji so čaji, ki jih uporabljamo v terapevtske namene. Uporabljene rastlinske droge morajo biti najboljše kakovosti, hkrati pa morajo ustrezati zahtevam v evropski farmakopeji. Pomembno je tudi, da je droga, ki nastopa v čaju, resnično tista, ki je navedena; istovetnost preverjamo z botaničnimi in fizikalno-kemijskimi preiskavami. Pomembno je tudi samo razmerje posameznih drog, 12 kar se preverja z ustreznimi metodami (ročno ločevanje drog iz zmesi in tehtanje posameznih). Poleg tega se preverja še enakomernost mase, ki glede na maso čaja v vrečki sme odstopati za predpisane odstotke, pripravke pa je treba shranjevati na mestih, zaščitenih pred svetlobo. Zdravilni čaji Čaje uporabljamo še v mnogih drugih primerih peroralno, oralno ali topikalno – kot dermatike, za spiranje ustne votline in grgranje, za inhalacijo, pri vnetjih prostate in njeni benigni hiperplaziji, pri predmenstrualnem sindromu, kot antihipertonike in blage kardiotonike itd. Vrste zdravilnih čajev Do sedaj že vemo, da so čaji sestavljeni iz drog, droge pa definiramo kot posušene dele rastlin. V vsakem zdravilnem čaju so te droge procentualno različno zastopane. Z ozirom na ta kriterij ločimo vodilne, dopolnilne in pomožne droge. Vodilne droge (ena ali več) so tiste, ki s svojim učinkom odrejajo specifično indikacijo oziroma učinek, dopolnilne s svojim učinkom podpirajo učinek glavnih drog ali blažijo neželene učinke, pomožne pa Nasadi čajevca Odvajalni čaj (Species laxantes) – že samo ime pove, čemu je ta čaj namenjen. Vodilne droge so skorja navadne krhlike in listi ozkolistne sene. Obe drogi učinkujeta odvajalno. Dopolnilni drogi sta cvet črnega bezga, ki tudi deluje odvajalno, poleg tega pa popravi vonj in okus, ter plod navadnega komarčka, ki blaži krče, ki jih povzročajo antrakinonska odvajala, in sprošča črevesne pline. Pomembo je opozoriti, da se lahko antrakinonska odvajala jemlje največ 2 tedna, saj drugače pride do polenitve črevesja, uporabljati pa jih ne smejo otroci do dvanajstega leta in nosečnice oziroma doječe matere, saj spojine lahko poškodujejo plod ali prehajajo v mleko, ki dojenčku povzroča napenjanje in krče. Čaj za pospeševanje znojenja (Species diaphoreticae) vsebuje cvetove lipe, cvetove črnega bezga in cvetove prave kamilice; vsi ti delujejo diaforetično oziroma povzročajo/povečujejo znojenje. Tu je meja med vodilnimi in dopolnilnimi drogami malce zabrisana, saj imajo vse droge želeni učinek, tako da lahko v bistvu vse označimo kot vodilne in hkrati dopolnilne. Jetrni čaj (Species hepaticae) blagodejno deluje na jetra in jih ščiti. Plod pegastega badlja predstavlja vodilno drogo, ki deluje protektivno na jetra in lovi proste radikale, prav tako je vodilna korenina navadnega regrata, ki deluje odvajalno (diuretično) in stimulira jetrne encime. Dopolnilne droge so listi poprove mete, ki blažijo krče, in plod navadne kumine, ki sprošča črevesne pline. Pomirjevalni čaj (Species sedativae) – vodilno drogo predstavlja korenina baldrijana (zdravilne špajke), ki deluje pomirjevalno, dopolnilna droga je cvet navadnega hmelja, ki prav tako deluje pomirjevalno in uspavalno. Pomožne droge so listi melise, ki delujejo pomirjevalno (delovanje na gastrointestinalni trakt), in listi poprove mete, ki blažijo krče. bo vsak neposredno “čutil” učinke. Zavedajmo pa se, da je čaj zelo zdrav, zatorej ga pijmo čim pogosteje v primernih količinah. Obiranje čaja Viri: - prof. dr. Andrej Umek, mag. farm.: Zdravilni čaji (predavanja) - http://en.wikipedia.org/wiki/Camellia_sinensis - http://www.feng-cha.com/delitev_caja.html - http://www.cajnisvet.si/viewtopic.php?f=15&t=151 - http://t.wallpaperweb.org/wallpaper/development/1920x1200/Coffee_Tea_53.jpg - http://teacouncil.net/wp-content/uploads/2012/06/Yellow-Tea.jpg - http://hungeree.com/libations/harvesting-tea-leaves-in-chaing-rai-thailand/ Opozorila in zaključki Čaj je široko uporabljana pijača, ki je cenjena predvsem zaradi ugodnega delovanja na človeški organizem. Kljub temu z njim ne smemo pretiravati. Posebno je prekomerno pitje odsvetovano ljudem z zvišanim krvnim pritiskom, saj je znano, da kofein dvigne pritisk, prav tako pa je odsvetovano pitje bodisi zelenega bodisi črnega čaja pred spanjem. Ljudje smo različni, vsak organizem deluje malenkostno drugače. Tako velja, da ni nujno, da Poljudnoznanstveno Čaj izboljšajo okus, videz in aromo samega čaja. Vodilnih in dopolnilnih drog naj bi bilo najmanj 70 %, od tega vodilnih vsaj 40 %, pomožnih drog pa naj bi bilo 1015%. Poznamo odvajalni čaj, prsni čaj, čaj za vnetje urinarnih poti, pomirjevalni čaj, čaj za večanje apetita in pospeševanje prebave, čaj za pospeševanje znojenja, jetrni čaj, otroški čaj, čaj za dojenje ter čaj proti revmi in za bolezen sklepov. V nadaljevanju so podrobneje opisani nekateri našteti čaji z vsebujočimi drogami in učinkom. 13 LABORATORIJSKE PREISKAVE V NOSEČNOSTI Andrea Grof “Babies are such a nice way to start people.” – Don Herold Ob sumu na nosečnost je prva preiskava navadno nosečniški test „na trakcu“, ki ga opravimo kar doma, v laboratoriju pa ga potrdijo s preiskavo krvi, v kateri določajo raven hormona βhCG. Če je test pozitiven, nas v naslednjih devetih mesecih čaka kar nekaj rutinskih laboratorijskih preiskav. Urinski testi načeloma reagirajo s hCG, ki je sestavljen iz dveh delov, verige α in β. Za nosečnost je specifična le veriga β (α je skupna tudi drugim gonadotropinom, LH, FSH in TSH), kar pomeni, da moramo nosečnost potrditi še s krvnim testom, s katerim določamo koncentracijo le βhCG. Ob izostanku menstruacije v lekarni (zadnja leta tudi v drogerijah) kupimo urinski test nosečnosti. Izbira je velika, na voljo so testi z majhno, srednjo in veliko občutljivostjo. Razlikujejo se po barvah, oblikah in znakih za pozitiven/negativen rezultat. Vsi pa merijo raven hCG kvalitativno, kar pomeni, da dobimo odgovor DA/NE, kar se tiče prisotnosti hormona. Na testu sta dve polji – kontrolno in testno polje; kontrolno polje vsebuje na podlago pritrjena antimišja protitelesa, testno polje pa vsebuje na podlago pritrjena anti-hCG protitelesa. Pred testnim in kontrolnim poljem so nanešena nepritrjena mišja anti-hCG protitelesa, ki so označena s signalno molekulo – encimom. Raven hCG je pomembna še z drugega vidika, in sicer za spremljanje zgodnje nosečnosti. Na začetku se mora koncentracija hormona vsake 2-3 dni podvojiti. Če se to ne dogaja, lahko stanje pomeni grozeč splav ali izvenmaternično nosečnost. V devetih mesecih nas poleg ultrazvokov in morebitnih preiskav genetskih nepravilnosti čaka tudi več obiskov laboratorija, kjer določijo krvno skupino AB0 in Rh-faktor (ICT) ter opravijo serološke preiskave na povzročitelja toksoplazmoze in povzročitelja sifilisa. Obvezna sta tudi osnovni pregled krvi (hemogram) in osnovni pregled urina. Okoli 20. tedna opravijo OGTT, proti koncu nosečnosti pa še test na hepatitis B. Določitev krvne skupine AB0 Najpogostejša metoda za določitev krvne skupine po sistemu AB0 je reakcija aglutinacije. Protitelesa proti antigenoma A in B zlepijo tiste eritrocite, na katerih je prisoten ustrezen antigen. Prva LBM kotiček Laboratorijske preiskave v nosečnosti Primer določanja krvne skupine. faza je senzibilizacija eritrocitov, kar pomeni vezavo protiteles na eritrocitne antigene. Druga faza je nastanek mostov med eritrociti s pomočjo protiteles (= aglutinacija). Pri tem se oblikujejo aglutinati, vidni s prostim očesom. Določitev Rh-faktorja, ICT Primer pozitivnega testa nosečnosti 14 Določa se Rh-faktor D, in sicer z indirektnim Coombsovim testom. Pri testu uporabimo antihumani globulin, pripravljen iz seruma živali, imuniziranih s humanim IgG. Vsebuje anti-IgG protitelesa. Pri testu najprej inkubiramo eritrocite in protitelesa (senzibilizacija), nato dodamo Posamezniki, pri katerih še po 6 mesecih določimo prisotnost HBsAg, so prenašalci hepatitisa B. antihumani globulin. Pri RhD- nosečnicah se test naredi še dvakrat, in sicer v 28. tednu nosečnosti in po porodu. Preiskave opravijo tudi pri novorojenčku, in sicer določajo krvne skupine AB0, RhD in K. Določitev Rh-faktorja je pomembna zaradi morebitnih težav pri Rh- nosečnicah – materino telo lahko otrokove celice prepozna kot tujek. Pri RhD- nosečnicah z injiciranjem IgG anti-D RhD preprečijo senzibilizacijo anti-D. IgG anti-D injicirajo vsaki RhD- nosečnici v 28. tednu nosečnosti in po porodu, če je rodila RhD+ otroka. Če nosečnica ne bi prejela zaščitnega odmerka IgG anti-D, bi se lahko razvila klinično pomembna protitelesa anti-D. Ta lahko povzročijo razvoj hemolitične bolezni ploda in novorojenčka, ki nastane zaradi skrajšane življenjske dobe plodovih oziroma novorojenčkov- V primeru, ko je nosečnica okužena z virusom, novorojenčka cepimo v roku 12 ur po porodu, v prvem ali drugem mesecu po porodu in po 6 mesecih. Test OGTT Preiskavo OGTT delamo v nosečnosti zaradi pogosteja pojava gestacijskega diabetesa. Tveganje predstavljajo naslednji faktorji: nosečnica je imela gestacijski diabetes že v prejšnji(h) nosečnosti(h), je že kdaj rodila otroka, ki je tehtal več kot 4,1 kg, ali je stara manj kot 25 let in je pred nastopom nosečnosti imela preveliko telesno težo. Življenjski cikel toksoplazmoze Testiranje na povzročitelja sifilisa (Treponema pallidum) Serološka preiskava z metodo ELISA ali TPHA (Hemaglutinacijski test, pri katerem se kri preiskovanca zmeša z ovčjimi krvnimi celicami, označenimi s treponemo. Če so v preiskovančevi krvi prisotna protitelesa proti bakteriji, pride do aglutinacije.). Določanje je pomembno, ker mati lahko otroka okuži med nosečnostjo ali med porodom. Hemogram (krvna slika) Je laboratorijski rezultat preiskave krvi, pomemben je predvsem zaradi pogostega pojava anemije v nosečnosti. Vrednosti, ki jih določamo z osnovnim hemogramom. Preiskava urina Postopek: odvzem krvi ob prihodu, za določitev koncentracije glukoze na tešče. Pacientka oralno zaužije raztopino glukoze, ki ima koncentracijo glukoze 75g/100g. Odvzem krvi se ponavlja v intervalih 1, 2 ali 3 ure po zaužitju glukoze. Rutinske laboratorijske preiskave so pomembne za spremljanje nosečnosti in zdravja tako bodoče mamice kot novorojenčka. Ko se nam torej “res ne da tri ure čakat‘ v vrsti, da nam vzamejo par kapljic krvi” ali “skakat‘ od ambulante do laboratorija in nazaj” , pomislimo na to, da s tem lahko preprečimo marsikatero (nepotrebno) nevšečnost, ki lahko ogrozi naše ali otrokovo zdravje, v hujših primerih celo življenje. Viri: - Novak-Antolič, Pajntar: Nosečnost in vodenje poroda. Ljubljana, Cankarjeva založba, 2004. Testiranje na hepatitis B ih eritrocitov. Hemolizo sprožijo protitelesa v krvi nosečnice, ki prehajajo skozi posteljico v plodov krvni obtok in se vežejo na eritrocite, ki jih je plod podedoval od očeta. Test na povzročitelja toksoplazmoze (Toxoplasma gondii) Preiskavo se opravi z metodo ELISA. Če nosečnica toksoplazmoze še ni prebolela, je potrebna še ponovitev po 20. in 32. tednu nosečnosti. Okužimo se na načine, prikazane na sliki 3, zato lahko na preprečitev okužbe v veliki meri vplivamo sami, in sicer s pazljivostjo. Detektiramo virusne antigene ali protitelesa nosečnice.Najpogosteje diagnosticiramo površinski antigen HBsAg, ki je prvi, ki se pojavi po infekciji. Poleg tega merimo še IgM, saj so poleg površinskega antigena samo ta protitelesa edini serološki dokaz bolezni.Kmalu po pojavu HBsAg se pojavi še en antigen, in sicer HBeAg. Njegov pojav povezujemo z veliko večjo replikacijo virusa in pospešeno infektivnostjo. Težava je v tem, da vse vrste virusa ne proizvajajo tega antigena. - Navodilo o spremembah in dopolnitvar navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, Uradni list RS. - http://www.webmd.com/food-recipes/food-poisoning/toxoplasmosis-test - http://www.healthcheckusa.com/Hemogram-Blood-Test/58252/ - http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/003345.htm - http://www.emedicina.si/laboratorijske-preiskave-v-nosecnosti/ - http://labtestsonline.org/understanding/wellness/pregnancy/ - http://www.pregnancylab.net/pregnancy-tests/ - http://www.pregnancyandbaby.com/the-hatch-blog/articles/951135/ buying-a-pregnancy-test - http://learn.genetics.utah.edu/content/begin/traits/blood/ - http://www.pathobio.sdu.edu.cn/sdjsc/engparabook/ch084.htm - http://ahdc.vet.cornell.edu/clinpath/modules/hemogram/images/cbc.gif Če pride do stopnje, ko se organizem znebi infekcije, so koncentracije HBsAg tako nizke, da jih ne moremo detektirati. Pojavijo se protitelesa razreda IgG. 15 LBM kotiček Laboratorijske preiskave v nosečnosti Pregledujemo predvsem zaradi proteinov in posebnosti v urinskem sedimentu TUMORSKI OZNAČEVALCI Nina Franko Rak je druga najpogostejša bolezen, ki povzroči smrt pacientov. Poznamo več kot 200 oblik te bolezni, skupaj pa prizadenejo več kot 50 različnih vrst tkiv. Biološko gledano je rak nekontrolirana rast celic, ki nato povzročijo nastanek trdnega tkiva ali tumorja in se razširijo v druge dele telesa. Formacija tumorja (tumorigeneza) in njegovo razširjanje (metastaza) sta posledici kompleksne kombinacije podedovanih in pridobljenih genskih mutacij. Med tumorigenezo pride do aktivacije rastnih faktorjev in inhibicije genov za apoptozo, regulacijo celičnega cikla in tumor supresorskih genov. Ko rak napreduje v fazo metastaze, se pojavijo še dodatne genetske spremembe, ki povzročijo npr. izgubo celičnih adhezijskih proteinov, aktivacijo genov za angiogenezo itd. Razumevanje teh genetskih mehanizmov je ključno za uspešno zdravljenje raka. Tako spremenjenim celicam pravimo maligne celice. Ob vsaki nadaljnji delitvi takšne celice nastane nova maligna celica. Od zdravih se razlikujejo po morfologiji, fiziologiji in rasti (obnašanju). Te razlike med normalnimi in maligno spremenjenimi celicami uporabljamo za dokazovanje malignega procesa oz. malignih celic. Snovi, ki jih pri tem spremljamo, imenujemo tumorski označevalci. LBM kotiček Tumorski označevalci Tipi tumorskih označevalcev Tumorske označevalce (TO) lahko tvorijo tumorji sami ali pa zdravo tkivo (gostitelj), v katerem se je začel tumor razvijati. Glede na to, da se tumorske celice od normalnih razlikujejo na različnih nivojih, se tudi tumorski označevalci med seboj razlikujejo in predstavljajo razmeroma širok pojem, ki zajema poleg različnih snovi tudi procese v celicah. Tako nam kot tumorski označevalci na primer lahko služijo membranski antigeni, hormoni, encimi, poliamini, nukleozidi, produkti onkogenov, produkti tumorskih supresorskih genov ali podatki o DNA ploidiji celic in deležu celic v S-fazi celičnega ciklusa. Različni encimi so nespecifično zvišani pri različnih tumorskih obolenjih. V veliki meri so posledica visoke metabolne aktivnosti malignih proliferativnih celic, torej količina encima korelira z velikostjo tumorja. Spremljanje koncentracije 16 encima kot TO se torej lahko uporablja kot marker za spremljanje uspešnosti terapije. Hormone in njihove metabolite uporabljamo predvsem za diagnozo nevroblastoma pa tudi pri benignih tumorjih ščitnice in nadledvične žleze. Med TO spadajo tudi onkofetalni antigeni. Ti normalno nastajajo med embrionalnim razvojem, pri odraslih pa je njihova tvorba ustavljena ali omejena. Povečane koncentracije teh antigenov pri odraslih so posledica ponovne aktivacije nekaterih genov, ki kontrolirajo rast celic in so neposredno povezani z malignim procesom. Tumor spremljajoči antigeni so heterogena skupina označevalcev, ki zajema različne membranske strukture tumorskih celic. Sodobna tehnologija izkorišča možnost tvorbe specifičnih monoklonskih protiteles proti določeni antigenski strukturi, ki je najbolj značilna za določene tumorske celice. Zato so označevalci v tej skupini bolj specifični za določeno vrsto malignega tumorja kot ostali in njihove serumske koncentracije pogosto natančneje odražajo rast ali zmanjševanje tumorske mase. Ker pa še vedno ne poznamo antigenske strukture, ki bi bila strogo specifična samo za rakave celice, najdemo tudi te označevalce pogosto v tkivih, ki niso maligno spremenjena. Pri bolnikih z rakom pa so serumske koncentracije teh označevalcev statistično značilno višje kot pri zdravih odraslih in bolnikih z nemalignimi boleznimi. Med TO uvrščamo še posebne serumske proteine (feritin, tiroglobulin, β2-mikroglobulin, S-100 protein), poliamine (spermin, spermidin, putrescin), nukleozide (dimetilgvanozin), tkivni polipeptidni antigen … Tumorski označevalci se med seboj močno razlikujejo, pri vseh pa želimo imeti naslednje lastnosti: • Označevalec naj bi tvorila samo maligno spremenjena celica. • Vsak označevalec naj bi bil značilen za določen organ in tumor. • Označevalec ni prisoten pri zdravih osebah. • Označevalec naj bi bil dokazljiv pri vseh bolnikih z istovrstnim malignim tumorjem. S CEA spremljamo učinkovitost zdravljenja kolorektalnega raka. • Označevalec naj bi se tvoril v zadostnih količinah, ki bi jih lahko zaznali že na začetni stopnji razvoja malignega tumorja. • Serumske koncentracije označevalca naj bi odražale velikost tumoske mase. Metode za določanje tumorskih označevalcev Tumorski označevalci imajo v telesnih tekočinah nizke koncentracije in za njihovo dokazovanje potrebujemo visoko senzitivno tehnologijo. Tehnike, ki jih danes uporabljamo, temeljijo bolj ali manj na podobnem principu – to je na določanju kompleksov antigena in protiteles. Najbolj razširjene tehnike so radioimunska metoda, encimskoimunska in luminimetrično-imunska metoda. Med seboj se razlikujejo po spojini, ki je vezana na detekcijska protitelesa, in po načinu detekcije nastalih kompleksov. Vse naštete metode so prilagojene dokazovanju izredno nizkih koncentracij antigena, tako da velikih razlik v njihovi senzitivnosti ni. Specifičnost metod je v veliki meri odvisna od kvalitete protiteles in od specifičnosti protiteles za posamezen antigen oziroma tumorski označevalec. Za detekcijo TO se torej najpogosteje uporabljajo imunokemijske tehnike, tem pa sledijo še kromatografske, imunohistokemijske in encimske metode. Pri določanju TO se je treba zavedati, da rezultati analiz z različnimi metodami med seboj niso primerljivi, saj se med seboj razlikujejo v specifičnosti protiteles, heterogenosti analita, obliki testa, kalibraciji, kinetiki, variabilnosti in referenčnih vrednostih. Za čim bolj pravilno sledenje koncentraciji TO moramo vedno uporabiti isto metodo (ali kit) in vestno izvajati kontrolo kakovosti. Glavna prednost tega načina merjenja TO je avtomatizacija postopka. Pri interpretaciji predvsem zelo visokih ali zelo nizkih rezultatov pa moramo razumeti in upoštevati linearnost poskusa, efekt zanke in prepoznavo potenciala za humana protimišja protitelesa. Linearnost Eden večjih problemov pri določanju tumorskih označevalcev je, da koncentracije lahko pokrivajo zelo široko območje – od zelo nizkih do zelo visokih vrednosti. Ključno za doseganje relevantnih rezultatov je, da je metoda linearna v širokem koncentracijskem območju. Linearnost določimo z analiziranjem vzorcev in nato ugotavljamo, v katerem območju je odnos med koncentracijo in signalom linearen. V primeru, da koncentracija analita v vzorcu presega linearno območje, je vzorec treba redčiti in nato dobljeni rezultat preračunati na dejansko vrednost. Problem nastane pri izjemno visokih koncentracijah, ki lahko privedejo v lažno prenizke rezultate – temu pravimo presežek antigena oz. efekt zanke. Efekt zanke Kadar koncentracija analita močno presega linearno območje metode, so tako vsa primarna protitelesa (ki ulovijo antigene oz. tumorske označevalce) kot tudi označena sekundarna (ki se vežejo na TO in dajo signal) zasedena. Tako ostane nekaj TO, ki se ne more vezati v t. i. ‘sendvič’ kompleks s protitelesi, posledično je izmerjena koncentracija lažno prenizka. Pri sumu, da je rezultat prenizek, lahko meritev ponovimo po redčenju vzorca in rezultat preračunamo na originalno koncentracijo. Heterofilna protitelesa Signifikantne interference v imunokemijskih poskusih povzročijo morebitna protitelesa v serumu bolnika, ki so usmerjena proti živalskim imunoglobulinom, ki se uporabljajo v teh poskusih (human antianimal antibodies – HAMAs). Ta protitelesa se običajno pojavijo pri pacientih, ki so zaradi terapevtskih vzrokov prejemali mišja monoklonska protitelesa. Takšna protitelesa vodijo v lažno pozitivne (včasih tudi negativne) rezultate zaradi navzkrižnega povezovanja protitelesa, ki ujame TO, in protitelesa, ki se veže na TO in je označeno. Za potrditev prisotnosti heterofilnih protiteles serume s sumom na njihovo prisotnost večkrat redčimo in analiziramo linearnost dobljenih rezultatov. Če so prisotna heterofilna protitelesa, dobljeni rezultati med seboj ne bodo v linearnem razmerju. Seveda lahko prisotnost protiživalskih imunoglobulinov potrdimo tudi direktno z ustreznimi metodami. Kadar so v serumu prisotna heterofilna protitelesa, dodamo vzorcu neimunizirane živalske serume, da minimiziramo učinke teh protiteles. Poznamo tudi že komercialno pripravljene ‘blocking’ reagente za odstranitev HAMAs. Da se izognemo nastanku heterofilnih protiteles, se za terapevtske namene vse bolj uporabljajo samo fragmenti živalskih protiteles. omenjenih encimov se uporablja encimska aktivnost, razen pri PSA, ki se določa imunokemično. Karcinoembrionalni antigen (CEA) CEA spada med onkofetalne antigene. Je najbolj razširjen TO za kolorektalni rak, povišan pa je tudi pri tumorjih pljuč, dojk in gastrointestinalnega trakta. Najpogosteje se uporablja za pomoč pri diagnozi, prognozi in spremljanju ter nadzoru terapije kolorektalnega raka. Čeprav so visoke koncentracije CEA (>10ng/mL) zelo pogosto povezane z malignimi Imunohistokemija Nekaj tumorskih označevalcev lahko določimo direktno v trdem tkivu. Ti so prisotni v samih tumorskih celicah v drugačni obliki kot v tkivu, ki te celice obdaja. Teste za določanje teh TO izvedemo tako, da rezino potencialnega tumorskega tkiva položimo na stekelce in dodamo specifična protitelesa. Po inkubaciji dodamo še sekundarna označena protitelesa in kolorimetrično določimo, ali je TO prisoten v tkivu ali ne. Metoda je v več pogledih podobna imunokemijski, vendar nam za razliko od omenjene pokaže prisotnost TO v točno določeni celici oz. delu celice. Primer za ta način detekcije TO je identifikacija estrogenskih in progesteronskih receptorjev pri raku dojke. Kadar se omenjena receptorja nahajata na celični površini tumorskih celic, se le-te odzivajo na hormonsko terapijo, v nasprotnem primeru pa se tumorske celice uničuje s kemoterapijo. Encimski testi Povišana koncentracija cirkulirajočih encimov sama po sebi ni znak za prisotnost specifičnega tumorja. Poznamo pa izjemo – to je prostata specifični antigen (PSA), ki je serinska proteaza kalikreinske družine. Nastaja izključno v bolnih in benignih žlezah prostate in lahko preide v serum bolnika. Preden so se začele imunokemijske metode široko uporabljati za diagnostiko in preden je bil poznan pomen onkofetalnih antigenov, je bila detekcija encimov zelo široko uporabljana. Encimi se v celicah nahajajo v precej večjih koncentracijah kot v krvi, zato povišane koncentracije v serumu nakazujejo na celično nekrozo ali spremembo v permeabilnosti celične membrane. Kot TO so se včasih uporabljali alkalna fosfataza (rak kosti, jeter, levkemije …), kreatin kinaza BB (rak prostate, dojke, črevesa, jajčnikov), lahktat dehidrogenaza (rak jeter, limfomi, levkemije …) … Za kvantifikacijo Presejalni test za določanje PSA. obolenji, niso specifične za kolorektalnega raka, zato se CEA ne uporablja pri presejalnih testih. Koncentracije tega TO so povišane tudi pri kroničnih kadilcih in pacientih, ki so se zdravili z obsevanjem ali kemoterapijo. CEA je velik glikoprotein z molekulsko maso okoli 200kD. Spada v imunoglobulinsko naddružino in sodeluje pri apoptozi, imuniteti in celični adheziji. Zaradi svoje vloge pri celični adheziji vpliva na metastaziranje celic. Pri pacientih s kolorektalnim rakom se koncentracija CEA uporablja za spremljanje uspešnosti kemoterapije. Za prognozo te vrste raka se uporablja skupaj s histološkim pregledom tkiva. Humani horionski gonadotropin (hCG) Humani horionski gonadotropin ali krajše hCG je glikoproteinski hormon. Njegova približna molekulska masa je 36kDa. Zgrajen je iz dveh različnih podenot: α in β, ki sta med seboj povezani z nekovalentnimi hidrofobnimi in ionskimi interakcijami. Podenota α je zgrajena iz 92 aminokislin, ki so stabilizirane s petimi disulfidnimi vezmi, in je skupna vsem glikoproteinskim hormonom, podenota β pa je zgrajena iz 145 aminokislin, ki so stabilizirane s šestimi disulfidnimi vezmi. Posamezne podenote nimajo biološke aktivnosti, aktivne postanejo šele, ko so skupaj povezane v kompleks. Molekula hCG je sestavljena iz ogljikovih hidratov in peptidnega dela. V 17 LBM kotiček Tumorski označevalci Imunokemijske metode krvi lahko določamo različne oblike molekule hCG, na primer: • ThCG (totalni hCG) zdravljenja raka prostate se uporablja določanje koncentracije celotnega PSA in tudi delež proste frakcije. Pri pacientih z malignim obolenjem je ta delež nižji. • hCGα Zaključek • hCGβ • hCGn (razcepljen hCG) Določanje tumorskih označevalcev za spremljanje dinamike maligne bolezni je danes uveljavljena in marsikdaj nenadomestljiva onkološka laboratorijska metoda. Tumorski označevalci so zanesljivi predvsem pri spremljanju odgovora na zdravljenje in pri zgodnjem odkrivanju ponovitve bolezni (pred pojavom klinič- Hormon hCG je človeški hormon, ki se naravno izloča ob nosečnosti. Izločajo ga celice trofoblasta, ki so del posteljice. Po vgnezditvi zarodka v notranjost maternice, to je približno deseti dan po oploditvi jajčne celice, se raven hormona hCG začne sunkovito dvigati. Količina hCG-ja se podvoji vsakih 36-48 ur in doseže svoj vrhunec 60-80 dni po vgnezditvi oplojene jajčne celice. Naloga hCG-ja je, da vzdržuje funkcionalno aktivnost rumenega telesca v prvih treh mesecih nosečnosti. To vzdržuje tako, da signalizira rumenemu telescu, da ne propade, dokler ni posteljica dovolj razvita, da lahko sama sintetizira dovolj veliko količino hormonov. V kolikor pa so povišane koncentracije hCG prisotne pri moških in ženskah, ki niso noseče, to nakazuje na rakavo obolenje. Kot prognostični indikator se uporablja pri raku ovarijev, kot diagnostični marker pa za klasifikacijo raka testisov (v kombinaciji z alfa fetoproteinom in histološkim pregledom biopsijskega vzorca). hCG določamo z avtomatiziranimi imunokemijskimi metodami. Protitelesa so usmerjena proti epitopom β-podenote. Tako določimo totalni βhCG, ki sestoji iz prostega βhCH in celotnega, nerazcepljenega hormona. Prostata specifični antigen LBM kotiček Tumorski označevalci PSA je glikoprotein z molekulsko maso 28kD, ki ga proizvajajo epitelne celice prostate. Je serinska proteaza in regulira viskoznost semenske tekočine. V nizkih koncentracijah lahko PSA najdemo tudi v serumu zdravih moških. Večina cirkulirajočega encima je vezanega na proteine, nekaj pa je tudi prostega. Za presejanje populacije in spremljanje hCG 18 nih znakov bolezni). Zaradi pomanjkljivosti so le redko uporabni kot presejalna metoda ali kot edino diagnostično sredstvo, so pa v kombinaciji z drugimi metodami pomembni za postavitev diagnoze in pri odločanju o zdravljenju. Poleg tega lahko kombiniramo več tumorskih označevalcev in s tem dosežemo večjo specifičnost ali senzitivnost pri spremljanju posamezne vrste maligne bolezni. Enostavnost in neinvazivnost metode za določanje tumorskih označevalcev omogočata sledenje bolezni tudi pri bolnikih, pri katerih drugi načini diagnostike niso možni. Zaradi individualnih razlik v vsebnosti posameznih označevalcev v serumu priporočamo večkratno določanje označevalcev in spremljanje gibanja serumskih koncentracij (tudi ko so pod normalno vrednostjo). Idealno bi bilo, če bi nivo označevalcev vsakemu bolniku določili pred začetkom zdravljenja, nekajkrat med zdravljenjem (odvisno od načina zdravljenja, vrste maligne bolezni in vrste označevalca) ter po končanem zdravljenju. Tumorske označevalce moramo pri bolnikih spremljati daljši čas tudi po končanem zdravljenju, najbolje ob rednih polletnih ali letnih kontrolnih pregledih. Tako bomo lahko tudi pri bol- nikih brez kliničnih znakov pravočasno odkrili ponovitev bolezni. Iz posamičnih določitev lahko sklepamo o prisotnosti oz. razširjenosti tumorske bolezni, vendar le v primeru, če so serumske koncentracije označevalcev močno povišane. Pri bolnikih na paliativnem in simptomatskem zdravljenju določanje tumorskih označevalcev ni več smiselno. Če so bile pred začetkom zdravljenja vrednosti tumorskih označevalcev normalne in se ob napredovanju ali nazadovanju bolezni niso spreminjale, je malo verjetno, da se bodo ob ponovitvi bolezni zvišale. Pri takih bolnikih je nesmiselno zasle- dovati tumorske označevalce tako med zdravljenjem kot po njem. Tudi zato je pomembno, da tumorske označevalce določimo pred začetkom zdravljenja in ugotovimo, ali jih je pri določenemu bolniku smiselno spremljati. Viri: - M. Bishop, Fody, E., Schoeff, L. Clinical chemistry: Pricniples, procedures, correlations. 5. izdaja. Philadelphia: Wolters Kluwer Health/Lippincott Williams & Wilkins, 2010. - S. Novaković: Tumorski označevalci v klinični onkologiji. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/ dokumenti/1-2000-novakovic.pdf. Dostopano: november 2012. - http://www.candor-bioscience.de/en/about-us/glossary/hook-effect.php. - R. A. Walker: Immunohistochemical markers as predicitive tools for breast cancer. J Clin Pathol 2008; 61:689–696. Dostopno na spletnem naslovu: http:// jcp.bmj.com/content/61/6/689.full.pdf+html, dostopano november 2012. - http://www.cytos.com/images/gallerie/bild_gross/Labor3_gross.jpg - http://fc09.deviantart.net/fs44/f/2009/059/4/0/Blue_Ribbon_by_Dark_Raven_Crowgirl.jpg - http://www.dnatest.no/PSA-test%2002.03.06.jpg KOŽA POZIMI? Matej Štante Približujejo se meseci nizkih temperatur, vetra in visoke vlage. Ti dejavniki lahko vplivajo na stanje naše kože. Koža postane suha in občutljiva, nekatere kožne bolezni pa izrazitejše. Kaj je vzrok teh težav in kako se z njimi spopadati? sposobna sama dovolj hidratizirati. V koži se namreč nahajajo spojine, ki jih imenujemo spojine naravnega vlažilnega faktorja (NMF – natural moisterizing factor). Te spojine (proste aminokisline, azospojine, elektroliti, natrijeva sol piKoža je naš največji organ. Njene funkcije so: ločevanje telesa od zunanje okolice, • prva linija obrambe pred patogeni, • varovanje telesa pred vdorom tujih snovi in pred izgubo vode. Pozimi je naša koža izpostavljena različnim ekstremom. Hladen, vlažen zrak zunaj in topel, suh zrak v notranjih prostorih. Mnogo ljudi pozabi na vpliv UV-žarkov, ki smo jim prav tako izpostavljeni tudi v hladnejših dneh. Zaradi teh pogojev začne slabeti funkcija kože, kar se kaže v poškodbah kože. Suha in občutljiva koža sta le dve posledici zimskega vremena. Suha koža Kadar je koža suha, je največkrat pordela, popokana, se lušči, srbi, lahko pa se tudi vname. Ta težava je najpogostejša med zimskim obdobjem in prizadene največ ljudi. Voda je ena najpomembnejših komponent v koži. Zdrava koža je dobro hidratirana. Voda se nahaja v vseh plasteh kože in je pomembna pri različnih biokemijskih procesih. Vzdržuje strukturno urejenost kožnih plasti in procesov v njih. Skupaj s kolagenom in elastinom vpliva na njeno prožnost in trdnost. V normalnih pogojih se je zdrava koža V kozmetičnem izdelku deluje kot vlažilec, topilo, sladilo in izboljša elastičnost kože. Propilen glikol: Alkohol, pri sobni temperaturi je viskozna, bistra, brezbarvna tekočina sladkega okusa. Zgradba kože rolidonkarboksilne kisline …) privlačijo vodo iz zraka in globljih plasti kože ter na ta način omogočajo hidratiranost rožene plasti. Glavne skupine kozmetičnih sestavin, ki preprečujejo izgubo vlage in uravnavajo vlažnost kože: • Humektanti so spojine, katerih namen je povečati vsebnost vode v zgornjih plasteh kože. Privlačijo vodo iz nižjih slojev in okolja ter zagotavljajo vlaženje rožene plasti. V koži so prisotne tri vrste vode: Primarna voda je močno vezana voda in je vedno prisotna v koži. Sekundarna voda je šibko vezana voda. Te je v stratum corneumu 30 %. Prosta voda je za kozmetično industrijo najpomembnejša. V stratum corneumu je je 35 %, nanjo pa lahko vplivamo z vlažilci (humektanti). V kozmetičnem izdelku se uporablja kot vlažilec, topilo, vehikel, keratolitik in kot sredstvo proti zamrzovanju. Varna učinkovina za dermalno aplikacijo, včasih lahko povzroča draženje. Butilen glikol: Alkohol, viskozna brezbarvna tekočina grenkega okusa. V kozmetičnem izdelku se uporablja kot vlažilec, ščiti izdelek pred mikrobiološko kontaminacijo. Za kožo je varen in manj iritanten kot propilen glikol. Mlečna kislina: Rumenkasta bistra viskozna tekočina. Spada med AHA (a-hidroksi kisline). Je naravno prisotna v koži kot NMF. V kozmetičnem izdelku ima vlogo vlažilca, eksfolianta, stimulira obnovo kože in sintezo kolagena. Pri aplikaciji na kožo se lahko pojavijo iritacije zaradi nizkega pH. Urea: Fiziološka substanca, brezbarvna v obliki prozornih kristalov, lahko kot bela praškasta snov. Uporaba kot vlažilec, keratolitik in poveča penetracijo snovi v kožo (problematika prehoda toksičnih spojin). V visokih koncentracijah lahko povzroči zbadanje. Hialuronska kislina: Polisaharad, ani19 Kozmetološki kotiček Koža pozimi • Glicerol oz. glicerin: Alkohol, pri sobni temperaturi je precej viskozna brezbarvna tekočina sladkega okusa. Difundira v rožene plasti, tam tvori rezervoar, ki uravnava vlago kože. Je naravno prisoten v koži. Uporablja se v koncentraciji do 25 % in v teh koncentracijah ne povzroča toksičnih reakcij na koži. onski glukozaminoglikan, ki ne vsebuje žvepla. Nahaja se v organizmu v vezivnem in živčnem tkivu ter v koži. Zadržuje vodo v tkivih, med elastinom in kolagenom deluje kot drsilo. V kozmetičnih izdelkih se uporablja kot vlažilec, na površini tvori film, tvori stabilne vodne gele, glajenje gub (ker je polimer, v kožo ne prehaja, tako da se daje v kozmetične izdelke hidrolizirane polimere hialuronske kisline). To je le nekaj vlažilcev, ki se uporabljajo v kozmetičnih izdelkih. Poznamo tudi sorbitol, pantenol, 2-pirolidon karboksilno kislino in druge. • Emolienti so spojine, ki nadomeščajo naravne lipide, prisotne v stratum corneum. Delujejo zaščitno in preprečujejo izsušitev kože, saj tvorijo film na površini kože. Izboljšajo videz kože, jo mehčajo in gladijo. Trigliceridi: (estri glicerola in višjih maščobnih kislin) so zelo pomembni v kozmetičnih izdelkih za nego kože. Vračajo ji lipide, ki jih s čiščenjem, kemijskimi in fizikalnimi odstranjujemo in stratum corneuma in tako ojačajo kožno bariero . Za nego suhe kože se največ uporabljajo olja, ki vsebujejo palmitinsko kislino, stearinsko kislino, lavrinsko kislino, oleinsko kislino in linolno kislino. Te maščobne kisline dobro povečajo vlažnost kože, naredijo mehko in gladko kožo. Pri uporabi nekaterih je potrebna previdnost, saj lahko delujejo komedogeno na mastni koži (stearinska kislina), medtem ko ima na primer lavrinska kislina protimikrobno delovanje in pozitivno vpliva na akne. Olja in masti, ki vsebujejo večji delež zgoraj naštetih maščobnih kislin: olivno olje, mandljevo olje, kokosovo olje, arganovo olje, olje grozdnih pečk, kakavovo maslo, karitejevo maslo in druga. Pridobiva se iz semen drevesa karitejevec (Butyrospermum parkii) iz Afrike. Uporablja se zaradi dobre vlažilnosti, hranljivosti in protivnetnega delovanja. Ker se v zmernih količinah dobro vpija in ne pušča mastnih madežev, je zelo priljubljena sestavina v izdelkih za nego kože. Največ vsebuje oleinske kisline (40-60 %,), stearinske kisline (20-50 %) in linolne kisline (3-11 %). Voski so estri maščobnih kislin in dolgoverižnih alkoholov. Njihove lastnosti so predvsem odvisne od tega, katere maščobne kisline so zaestrene v največjem deležu. Voski imajo vlažilne lastnosti, delujejo kot blagi emulgatorji in zvišajo konsistenco kozmetičnega izdelka, saj imajo visoko temperaturo tališča. Kandelila vosek, karnavba vosek, jojoba olje so voski rastlinskega izvora. Čebelji vosek in lanolin sta voska živalskega izvora. V kozmetičnih izdelkih pa se uporabljajo tudi voski sinteznega izvora: cetilpalmitat in oleil erukat. • Okluzivi so spojine, ki na koži tvorijo neprepusten film. Preprečijo izhlapevanje vode iz kože in zmanjšajo transepidermalno izgubo vode (TEWL). Med okluzive uvrščamo ogljikovodike (trdni in tekoči parafin, vazelin). Okluzivi odbijajo vodo, na koži tvorijo film, ki preprečuje vodi iz stratum corneuma, da bi izhlapevala, prav tako pa zadržujejo toploto. Koža postane mehkejša in bolj gladka. Ogljikovodiki postajajo pri potrošnikih nepriljubljeni zaradi samega postopka pridelave. Pri postopku čiščenja odstranjujejo aromatične ogljikovodike, ki so potencialno karcenogeni. Oseba največkrat nima izrazitih kliničnih znakov. Pojavi se kot občutek zategovanja, srbenja, zbadanja, mravljinčenja in drugih neželenih reakcij kože po aplikaciji kozmetike ali kot reakcija kože, sprožena s fizikalnimi dejavniki (mraz, veter). V nekaterih primerih je treba obiskati dermatologa, ki diagnosticira vzroke in morebitne bolezni kože. Obstaja veliko različnih kliničnih testov, s katerimi potrdijo občutljivost kože. Kadar je kožna bariera poškodovana (to se zgodi pogosto pozimi, suha koža), je koža bolj občutljiva in ima močnejše reakcije na aplicirane spojine. Možne spojine, ki lahko povzročijo neželene reakcije, so propilen glikol, butilen glikol, hidroksi kisline, alkohol, voski, površinsko aktivne snovi, dišave, različni antioksidanti in drugi. Ker je nekatere izdelke brez vseh teh spojin praktično nemogoče izdelati, se v formulacije dodajajo snovi, ki zmanjšajo in izničijo neželene reakcije. Stroncijeve soli, cinkove soli in heksapeptid (acetil heksapeptid-46) lahko nevtralizirajo senzorične efekte lokalnih iritantov. Neželene učinke lahko zmanjšamo tudi s prilagajanjem formulacije (liposomi, nanosomi, emulzije) in izogibanjem iritantom. Med hladnimi dnevi ne pozabite na ustrezna oblačila, vlažilne izdelke in ustrezno UV zaščito, saj na ta način preprečujete poškodbe kožne bariere in vaša koža ostane zdrava in lepa tudi pozimi. Trdni parafin je očiščena zmes trdnih nasičenih nerazvejanih ogljikovodikov, ki ima temperaturo tališča okoli 55 °C. Tekoči parafin je tekoča očiščena zmes nasičenih ogljikovodikov. Viri: - Beginning Cosmetic Chemistry, Third Edition, - - R.Schueller,P. Romanowski, Kozmetološki kotiček Koža pozimi Vazelin (petroleom) je kombinacija nasičenih kristaliničnih in tekočih ogljikovodikov. Pri sobni temperaturi je poltrdne konsistence. Občutljiva koža Karite maslo Zadnje čase se ogromno pojavlja kozmetika, ki vsebuje večji delež karitejevega masla. Zakaj? Karitejevo maslo je rahlo rumene barve. 20 Vedno več se trži t. i. hipoalergeno kozmetiko, kozmetiko za občutljivo kožo in ostalo dermokozmetiko. Ljudje postajajo preobčutljivi na nekatere sestavine izdelkov in začnejo posegati po drugih tipih kozmetike. Kdaj ima posameznik občutljivo kožo, je pogosto precej subjektivna ocena vsakega potrošnika. Allured Publishing Corporation, 2009. - Handbook of cosmetics science and tehnology, third edition, 2009 by Informa Healthcare USA. - http://pza.si/Clanek/Tezave-s-kozo.aspx , dostopno 17. 11. 2012. - http://www.dolenjske-lekarne.si/default.cfm?Jezik=sl&Kat=04&Bes=44, dostopno 17. 11. 2012. - http://www.cosmeticsandtoiletries.com/, dostopno 17. 11. 2012. NOVIČKE Enej Bole Od žab in miši do Nobelove nagrade Imena prejemnikov Nobelovih nagrad so javnosti praviloma razkrita v oktobru. Tudi letošnje leto ni izjema. Gurdon je že davnega leta 1962 izvedel eksperiment, pri katerem je jedro žabje jajčne celice zamenjal z jedrom črevesne celice drugega paglavca. Iz modificirane jajčne celice se je vseeno razvil normalen (kloniran) paglavec in kasneje odrasla žaba. DNA jedra je očitno imel vse potrebne informacije za razvoj vseh vrst žabjih celic, čeprav je sam izhajal iz že specializirane celice. Yamanaki in sodelavcem je več kot 40 let kasneje uspelo pripraviti celice vezivnega tkiva miši do tega, da so prešle v pluripotentno stanje, ne da bi zamenjali njihova jedra. Odkrili so namreč pravo kombinacijo genov, ki jo je treba uvesti v celice, da iz njih dobimo pluripotentne matične celice, ki imajo zaradi svojih “kameleonskih” sposobnosti ogromen potencial pri razvijanju novih diagnostičnih metod in terapevtskih postopkov. Znanstvenika sta bila za svoje delo uradno nagrajena 10. decembra, ko so ob obletnici Nobelove smrti že tradicionalno podeljene prestižne nagrade v vseh šestih kategorijah. Vir: http://www.nobelprize.org/nobel_prizes/medicine/laureates/2012/ http://www.guardian.co.uk/science/blog/2012/oct/08/nobel-prize-2012-live-medicine-physiology Ljubezenski hormon Hormon oksitocin, ki nastaja v hipotalamusu, igra pomembno vlogo pri porodu, dojenju, pripomore k sposobnosti tvorjenja medčloveških odnosov, spodbudi nastanek vezi med materjo in otrokom itd. Poleg tega je ključnega pomena za ohranitev monogamnih partnerskih vez pri nekaterih živalih, in če gre zaupati novi študiji, objavljeni v The Journal of Neuroscience, tudi pri ljudeh. Heteroseksualnim moškim, ki jim je bil dan omenjeni hormon v obliki nosnega pršila, je bila po času 45 minut do ene ure predstavljena ženska. Tako oni kot tudi moški, ki so dobili placebo, so jo opisali kot privlačno (hormon torej ni spremenil njihove- ga mnenja o njenem videzu). Razlika med skupinama se je pojavila pri dojemanju primerne razdalje med moškim in žensko. Moškim iz skupine, ki ji je bil dan placebo, se je lahko ženska bolj približala, medtem ko so se moški iz testne skupine prej začeli počutiti neprijetno in so se neznane ženske bolj izogibali. Predvsem je zanimivo, da tako imenovani ljubezenski hormon ni imel učinka na samske moške. Drage dame, če vam ljubosumje ne da miru in bi svojega princa na belem konju rade zadržale zase, vam zgoraj opisani Vir: http://www.medicalnewstoday.com/articles/252872.php http://theairspace.net/tag/oxytocin/ 21 Novičke Novosti iz farmacije Institut Karolinska, ki izbira nagrajence za fiziologijo ali medicino, je za najbolj izjemne in človeštvu koristne ocenil raziskovalne dosežke Johna B. Gurdona in Shinye Yamanake. S svojim odkritjem, da so lahko diferencirane celice reprogramirane tako, da postanejo pluripotentne (tj. da se lahko iz njih razvije kateri koli tip celice v telesu določenega organizma), sta pretresla naše razumevanje razvoja celic in organizmov ter ovrgla prepričanje, da je specializacija celice ireverzibilen proces. Se nam res obeta cepivo proti Pozitivni rezultati raziskav bi bili seveda izredno dobrodošli, saj učinkovitega ceHIV-u? Znanstveniki z Univerze v Oxfordu so odkrili, da polimer polietilenimin (PEI) močno izboljša imunski odziv organizma na cepiva proti gripi, herpesu in virusu HIV ter posledično nudi boljšo zaščito. Preden bodo cepiva lahko testirali na ljudeh, bo preteklo še nekaj let, vendar so znanstveniki optimistični. Miši, na katerih so testirali cepivo, ki je vsebovalo PEI, so bile namreč popolnoma zaščitene pred gripo že po enem samem odmerku. Učinki pa niso omejeni le na eno vrsto, saj polimer enako deluje tudi pri zajcih. Nad tumorje z “minicelicami” Popolnoma nov način dostavljanja zdravil v tumorske celice, ki je bil nedavno prvič testiran na ljudeh, se je izkazal za varnega in zelo učinkovitega celo pri bolnikih z neozdravljivimi oblikami raka. Pri tej metodi pridejo protitumorne učinkovine do cilja zapakirane v t. i. minicelice, ki bi jih najbolje opisali kot majhne (400 nm v premeru) “balončke” celične membrane, odščipnjene s površja mutiranih bakterij. Novičke Novosti iz farmacije Daleč največja prednost v primerjavi s kemoterapijo, ki jo bolniki prejemajo sistemsko, je odsotnost resnejših stranskih učinkov. Medtem ko kemoterapija povzroča slabost, bruhanje, izpadanje las …, je bil zaenkrat najhujši stranski učinek pri zdravljenju z minicelicami rahlo povišana telesna temperatura. Njihovo površino se lahko namreč pre- piva proti HIV-u in herpesu še ni, medtem ko je treba cepivo proti gripi vsako leto prilagajati. Še posebej se lahko veselite tisti, ki se bojite injekcijske igle. PEI-ju ne kaže nič slabše pri cepivih, ki se absorbirajo skozi sluznico, tako da se boste v roku nekaj let morda lahko cepili tako, da si boste cepivo kapnili v nos ali ga preprosto raztopili pod jezikom. Vir: - http://www.pharmanews.eu/research-and-development/1119-compounddiscovered-that-boosts-effect-of-vaccines-against-hiv-and-flu krije s protitelesci, ki jih receptorji na tumorskih celicah prepoznajo in minicelice zato pogoltnejo, skupaj z njimi pa zajamejo tudi snov, ki smo jo vanje predhodno vstavili in je za tumorske celice škodljiva. Tako je naš cilj dosežen, ne da bi povzročali škodo zdravemu tkivu, ki minicelic ne prepozna. V prvi fazi testiranja na ljudeh je bila uporabljena citotoksična učinkovina paclitaxel, vendar bo z novo tehnologijo najverjetneje možno dostavljati tudi druga zdravila in tako zdraviti širok razpon rakavih obolenj. Trenutno je v pripravi druga faza raziskav, v katero bodo med drugim zajeti tudi pacienti z glioblastomom (uporabljena bo učinkovina doxorubicin). Nekaj pozornosti bodo znanstveniki namenili tudi razvijanju metod spremljanja lokacije minicelic v telesu. Vir: - http://www.sciencedaily.com/releases/2012/11/121108181443.htm Žepni farmacevt Ali se še spomnite časov, ko so nam mobilni telefoni služili zgolj za telefoniranje in pisanje kratkih sporočil? Danes je stanje precej drugačno. Svet so preplavili pametni telefoni in tablični računalniki s celim kupom aplikacij, ki naj bi nam, ene bolj, druge malo manj, lajšale življenje. Z le nekaj dotiki lahko izvemo, kdaj bo z bližnje postaje odpeljal naslednji avtobus, najdemo najbližjo restavracijo na bone in na hitro preverimo še, ali bomo morali jutri s seboj vzeti dežnik. V bližnji prihodnosti se nam obeta tudi malo bolj “farmacevtsko obarvana” aplikacija. V razvoju je namreč programska oprema, ki bo s fotografije tabletke glede na barvo, obliko in napis lahko razbrala, katero zdravilo imate pred seboj. Zaenkrat je bila testirana na nekaj čez 500 najpogosteje predpisanih zdravilih, rezultati pa za začetek sploh niso slabi. Program je v manj kot sekundi pravilno določil zdravilo v približno 91 % primerov. Seveda se razvijalci trudijo, da bi točnost še izboljšali, in sicer poskušajo sistem zasnovati tako, da bi zdravilo prepoznal s čim večjega števila zornih kotov. Seveda se ob tem poraja vprašanje o dejanski uporabnosti take aplikacije (da o varnosti sploh ne govorimo). V množici raznobarvnih tabletk in kapsul, ki jih morajo jemati, bi tak program najbolj koristil starejšim. Žal pa so ravno oni večinoma precej nespretni, kar se tiče moderne tehnologije. No, za identifikacijo tistih tablet, katerih škatlico ste lani izgubili in za katere se sedaj nikakor ne morete spomniti, čemu služijo, bo že v redu. Če se seveda ne bojite pristati med tistimi nesrečnimi devetimi odstotki. Vir: http://www.newscientist.com/article/mg21628856.800-app-helps-tell-your-colourful-pills-apart.html 22 Predsednica DŠFS & ŠS SFD Petra Soršak Že nekaj časa si predsednica DŠFS&ŠS SFD. Kako si se navadila na novo funkcijo? Kakšne so tvoje naloge in zadolžitve? Delo predsednika je zelo raznoliko, polno novih izzivov in predvsem odgovorno. Takoj po prevzemu funkcije je bilo naporno, ker je velik zalogaj prevzeti tako veliko društvo. Sedaj pa mi je delo v veliko veselje, saj sem dobila že veliko izkušenj. Zastopam društvo in ga predstavljam zunaj fakultete. Predstavljam mnenje študentov v Slovenskem farmacevtskem društvu in v drugih inštitucijah. Dogovarjam se s sponzorji glede morebitnih sodelovanj. Moje delo zajema tudi usmerjanje celotnega izvršnega odbora. Skrbim tudi, da delo v društvu poteka v skladu s statutom in z veljavnimi zakoni v Republiki Sloveniji. Imam pregled nad vsemi projekti, ki se v društvu odvijajo, skrbim za motivacijo in aktivno iščem nove člane. Skoraj vsak dan imam kakšen sestanek. Pa se malo vrniva v preteklost. Kakšni so bili tvoji začetki v Drug Dealerju? Kaj te je pritegnilo? Je potrebno svo- jo aktivnost v organizacijah graditi počasi? Začelo se je tako, da sem se udeležila motivacijskega vikenda v prvem letniku. Navdušila me je energija ljudi pa tudi prijateljske vezi med njimi. Sprva sem zgolj udeleževala različnih dogodkov v okviru Drug Dealerja. Resneje pa se je moja aktivna pot začela pri organizaciji 56. IPSF kongresa, ki je potekal v Ljubljani leta 2010. Tam sem spoznala, da so mednarodni dogodki super stvar, zato sem se jih začela aktivneje udeleževati, kar me je dodatno motiviralo. Kasneje so me povabili k organizaciji 15. Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora, kjer sem se veliko naučila. Ker se vedno veselim novih izzivov, je bilo logično nadaljevanje mojega dela v društvu to, da sem kandidirala za mesto predsednice. Menim, da je potrebno rasti z društvom, se najprej udeleževati dogodkov in jih kasneje organizirati. Vsak predsednik ima svojo vizijo usmeritve društva. Kakšna je tvoja? Čemu daješ prednost? Vizija je nekaj, kar je neuresničljivo, jaz pa imam cilje, ki so pa uresničljivi. Moji cilji so, da društvo še naprej gradi na prepoznavnosti v svetu farmacije, pa tudi izven naše stroke v Sloveniji in svetu. Smo že eno izmed najboljših 23 Intervju Maja Šerčić Tokrat sem za pogovor prosila Majo Šerčić, predsednico Društva študentov farmacije Slovenije in Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva. Simpozij SFD študentskih društev na Univerzi v Ljubljani, ampak mislim, da tega ne kažemo dovolj, ker imamo še veliko kvalitet, ki so skrite. Želim si več mlajših aktivnih članov, na katerih bomo gradili našo prihodnost in prihodnost farmacije. Društvo se aktivno vključuje v osveščanje javnosti o poklicu farmacevta, njegovi vlogi in pomenu. Intervju Maja Šerčić Koliko pomembno je povezovanje z drugimi inštitucijami? Bi bilo potrebno koga posebej izpostaviti? Kakšno vlogo ima pri tem Fakulteta za farmacijo? DŠFS & ŠS SFD zelo tesno sodelujeta s Študentsko organizacijo Fakultete za farmacijo (ŠO FFA) in Študentskim svetom Fakultete za farmacijo (ŠS FFA). To sodelovanje je unikatno in nam ga marsikdo lahko zavida. Sodelovanje med nami je zelo trdno in me veseli, da smo tako dober tim. Kot Študentska sekcija smo povezani s Slovenskim farmacevtskim društvom. SFD je povezava med študenti in širšo strokovno javnostjo. Mogoče se tega sodelovanja ne poslužujemo toliko, kot bi se ga lahko. Zelo dobro sodelujemo tudi s številnimi profesorji, ki nam prostovoljno priskočijo na pomoč pri strokovnih predavanjih. Uspešno sodelujemo tudi z vodstvom fakultete. Aktivnost na mednarodnem področju se kaže kot članstvo v obeh mednarodnih študentskih organizacijah, Evropski zvezi študentov farmacije (EPSA) in Svetovni federaciji študentov farmacije (IPSF), kjer slovimo kot ena aktivnejših članic. Nekateri naši člani so tudi člani njihovih timov. Smo tudi članica KOMISP-a. V KOMISP-u se povezujejo mednarodna aktivna društva v Ljubljani, z njimi izmenjujemo svoje izkušnje na področju različnih projektov. 24 Kakšne zanimive obštudijske dejavnosti še lahko pričakujemo v naslednjih mesecih? Pripravljamo nov projekt z imenom Kapsula priložnosti, v okviru katerega študente seznanjamo o možnostih zaposlovanja farmacevta in o širinah znanja, ki ga farmacevt ima. Opažamo namreč, da študentje potrebujejo takšne informacije, saj marsikateri študent ne ve, kam bi se usmeril po diplomi, zato mu želimo s predavanji farmacevtov z različnih področij o njihovem delu, predstavitvijo in obiski podjetij pomagati in ga pripraviti na trg dela. Obnavljamo tudi projekt, ki ga že dolgo ni bilo, in sicer je to CSE (?). Marsikdo med nami ga ne pozna. Gre za tekmovanje v kliničnih veščinah. Najprej bomo izvedli predavanje na določeno temo, tisti udeleženci, ki si bodo to želeli, pa bodo lahko kasneje tudi tekmovali. Seveda pa ne bomo pozabili tudi na naše tradicionalne projekte, kot so Svetovanje bolnikom, Mednarodni poletni farmacevtski tabor, ki bo najverjetneje združen s Threenom (Francija, Portugalska), nepozabno bo tudi že tradicionalno smučanje na Kaninu. Obetajo se nam športni dogodki, najprej bo na vrsti paintball. Pa tudi na strokovna predavanja in javne kampanje ne smemo pozabiti. Pa seveda naša Spatula. V okviru SFD-ja se bomo seveda udeležili tradicionalnega Farmaskija na Rogli, kjer bomo z vsemi močmi branili barve Študentske sekcije, in pa seveda simpozija ob 38. letni skupščini SFD-ja maja v Portorožu. Številčna delegacija slovenskih študentov farmacije nas bo zastopala na obeh tujih kongresih v naslednjem letu, EPSA kongresu v Catanii in pa IPSF kongresu na Nizozemskem. Kmalu se odprejo tudi prijave za SEP poletne prakse v okviru IPSF-a. Maja na najbolj popularni televiziji v Nišu Tvoj najljubši projekt je …? udejstvovanjem sem spoznala tudi zanimive ljudi. To je težko vprašanje, ker sem sodelovala že pri številnih projektih. Mogoče bi vseeno izpostavila Mednarodni poletni farmacevtski tabor, ker gre za dogodek, ki združuje tako strokovno kot družabno plat. Hkrati pa je tudi izjemna priložnost za druženje s tujci, izmenjavo mnenj in izkušenj. Ponosna sem, da društvu vsako leto uspe organizirati tako velik projekt. K uspešnosti tega projekta seveda veliko pripomore prof. Kreft z zanimivo delavnico izdelovanja grenčice. Kaj počne Maja v prostem času, ko ni študentka FFA in se ne ukvarja z Drug Dealerjem? Dnevi preživeti v študentski sobici so izredno pestri. Je kak dogodek, ki se ga še posebej rada spominjaš? Učite se, ampak tudi izven meja predavalnice. Študentska leta so lahko najlepša leta vašega življenja, leta pred velikimi obveznostmi, ki vas čakajo. Izkoristite jih tudi za druženje s kolegi farmacevti. Drznite se, borite se zase, bodite glasni. Naj vas ne bo strah izpostaviti se. Občutek imam, da se študentje naše fakultete prepogosto držimo v ozadju in ne pokažemo vseh svojih kvalitet in znanja, ki ga definitivno imamo. Pridete na naše projekte, odprti smo za vse. Res je! Trenutki preživeti v študentski sobici so vedno zanimivi, ker se tukaj zbira veliko študentov. Vedno so kakšne zanimive debate med učenjem. Je pa študentska sobica predvsem naš delovni prostor, kajti tu potekajo vsi naši sestanki in se rojevajo nove zamisli. Študentska sobica je v tem času skorajda postala moj drugi dom. Družim se s prijatelji, ki so sicer v veliki meri iz društva, grem na različne kulturne dogodke, koncerte. Rada potujem. Delo v društvu je postalo del mojega vsakdana, nadaljuje se v prosti čas in druženje s prijatelji … Kaj bi sporočila brucem in nižjim letnikom? Vodenje tako uspešnega društva je seveda tudi stresno, zgodijo pa se tudi neljubi dogodki. Kaj si se naučila? Intervju Maja Šerčić Seveda je vodenje društva kdaj tudi stresno. Najpomembneje je to, da delaš z ljudmi, s katerimi moraš najti skupni jezik. Delo v timu je definitivno kvaliteta, ki jo pridobiš. Pridobiš pa tudi pogajalske sposobnosti. Naučiš se postaviti zase in za društvo. Izboljšala sem svoje organizacijske sposobnosti. Pomembno je delo z denarjem, med svojim 25 PHARMACY EDUCATION IN INDIA Dr. T. V. Narayana Vice-President – IPA & Chairman – IPA Education Division, India Mednarodna scena Pharmacy in India The earliest traditional systems of medicine practiced in India had been Ayurveda and Siddha. The Unani Greco-Arabic medical system came from West Asia. The colonial period brought the new western system of medicine and paved the way for pharmacies to emerge in India. Though pharmacy has been practiced for ages in India, it has only been recognized as a profession since the 18th century. The origin of pharmaceutical institutions in India dates back to 1899, when pharmaceutical training began in Madras, and was followed by the State Medical Faculty of Bengal in 1928. Prof. M. L. Schroff, the father of pharmacy education in India, started the UG program in pharmacy at BHU in the year 1932; after that, degree programs were started by Andhra University in 1937, Madras University in 1938, Bombay University in 1943, Punjab University in 1944 and L. M. College in 1947. The statutory regulation of pharmacy institutions in India was established with the enactment of the Pharmacy Act 1948, The Pharmacy Council of India was established in the year 1949, and the first education regulations (ER) framed in 1953, which were subsequently amended in 1972, 1981 and 1991. The PCI regulates pharmacy education and profession in India. At present there are more than 1500 institutions offering various pharmacy programs of Diploma, UG, PG and Pharm.D with an annual intake of more than 100,000 students. The syllabus is more industry-oriented and mainly focused to cater the needs of the pharmaceutical industry. Pharmacists with UG and PG qualifications prefer to work in industry rather than in community pharmacy due to lucrative job opportunities, while most of the community pharmacists engaged are Diploma holders in India. The patent regime triggered the growth of Indian pharmaceutical industry as an innovative Industry. The availability of a vast technical pool, 26 skilled manpower, and well-established state-of-the-art manufacturing plants made the Indian pharmaceutical industry into a global pharmaceutical destination. The Pharmacy Council of India (PCI), The Indian Pharmaceutical Association (IPA), and leaders of the pharmacy profession have undertaken several initiatives, including the rolling out of the Charter of Pharma Vision 2020, released by His Excellency Dr. A. P. J. Abdul Kalam during the 55th IPC 2003 at Chennai, and a roadmap document during the 58th IPC 2006 at Mumbai, proposing various activities to shape the future of the pharmacy profession and pharmaceutical services in India by 2020. The changing scenario in societal re- quirements and more emphasis on the health care system indicates a clear shift from science-based pharmacy education to practice-based education. With the successful implementation of PG programs in hospital pharmacy and pharmacy practice in selected institutions, the policy makers and pharmacy educators in India proposed the introduction of the Pharm.D program (5 years of training and 1 year internship). As a major breakthrough in the history of pharmacy education in India, The Pharm.D regulations u/s 10 of the Pharmacy Act 1948, had been published in the Gazette of India on 10thMay 2008 with an aim to equip the future pharmacist of India with skills of not only for dispensing medicine but also to serve as counsellor on medicine with focus towards patients and prescribers of drugs. ERASMUS EN ROSE Kaja Antlej Nancy Ob izbiri mesta me je zelo pritegnilo njegovo simpatično ime. Tako sva z Martino spakirali kovčke in se prežeti z radovednostjo ter pričakovanjem podali v majhen francoski Nancy. Vse, kar sva o gospodični Nancy vedeli, je bilo, koliko glav šteje (okoli 105.300), kje se nahaja (regija Lorraine na SV Francije), da ima enega najlepših trgov (Place Stanislas) in ogromno število prelepih parkov ter da je idealna izhodiščna točka za potovanja (Luksemburg, Belgija, Nemčija, Švica so v neposredni bližini) in izredno študentom prijazno mesto. Ja, seveda sva slišali, da Francozom tuji jeziki ne ležijo preveč, ampak resnično ne morem opisati neprijetnih občutkov, ko ne razumeš in nisi razumljen. Po prvem, lingvističnem šoku, ko sva morali urejati birokracijo, na milost in nemilost seveda v francoščini, je sledil še nastanitveni – nikoli si ne bi mislila, da se mi bo od 9 m2 velike sobice, opremljene v vojaškem stilu, z odpadajočim ometom, po začetnem odporu na koncu tako zelo težko ločiti! Tukaj so se problemi z jezikom šele dobro začeli: če naju je prvi obisk na recepciji študentskega doma omehčal v kolenih, sva se na predavanjih lahko samo še sesedli. :) Ko sva brezizrazno strmeli v projekcije in nama je nad glavama neutrudno brenčal vprašaj, se je od nekod pojavila glava plešastega profesorja in v naju izstrelila nekaj nama takrat še kitajskih besed. Še spogledati se nisva imeli časa, ko je od nekod prijadral stavek “Ne razumejo, so Erasmus!” , pospremljen z obveznim smehom, ki tudi naju ni pustil ravnodušnih. Dogodivščina, v katero sva brez padala skočili sami, se je začela. Zdaj javno ožigosani z logom ERASMUS® sva se podali na čudna pota osvajanja novega jezika, kriljenja z rokami in govorjenja frangleščine ter si bili vsak dan bolj domači s tako dobro poznanim mednarodnim izrazom “I don‘t care, I‘m Erasmus!” Po dveh mesecih popolnega tipanja v temi sem počasi začela osvajati osnove jezika, obiskala Luksemburg z odličnimi picami v PizzaHutu, prečudoviti Pariz z vsemi znamenitostmi (obvezno seveda tudi Old Lady, kot ljubkovalno pravijo in Toul. Na začetku decembra sem se s prijateljem s Češke podala na božične stojnice v bližnji Strasbourg. Gre za alzacijsko mesto (regija Alsace) na skrajnem vzhodu, pol ure oddaljeno od Nemčije, polno čudovitih hiš tipične alzacijske arhitekture (betonske stene, kombinirane z lesenimi trami), ki pride v času božičnega sejma še posebej do izraza. Ulice so bile skoraj neprebojne (že od popoldneva dalje), prenapolnjene s sproščenimi domačini, ki so obkolili majhne krčme, katerih police so se šibile pod dobrota- Place Stanislas Eifflov stolp Eifflovemu stolpu) pa tudi resnično pravljični Disneyland, poln ogromnih izrezljanih buč, krvavih kirurgov, vampirjev in ostalih pošasti – noč čarovnic je bila v zraku. Udeležila sem se simpatične prireditve “Faim d‘Echange” (Lakota izmenjave), namenjene prav Erasmus študentom, kjer so vsakemu udeležencu dodelili prijetno francosko družinico. Z njo sem po obvezni večerji tudi kasneje, v zahvalo za njihovo dobrodušnost in pripravljenosti pomagati, preživela veliko lepih, toplih trenutkov in obiskala precej okoliških mest, kot sta npr. Metz mi. V zraku je bil sladek vonj po kuhanem vinu in cimetovih piškotih, razgled na dih jemajočo katedralo, piko na i pa so dodali vsi mogoči okraski, s katerimi so Strasburžani okrasili hiše – na oknih so bili ogromni plišasti polarni medvedki, zvončki, smreke, okrasne verižice, zvezdice, ulice so med seboj povezovale bleščeče se verige z laternami in lampijončki, da ne govorim o okrasnih lučkah, ki jih je moralo biti na kilometre! 27 Erasmus Paris Erasmus. Na začetku kar malce strah vzbujajoča beseda se je v desetih mesecih, preživetih v Franciji, kot metulj iz zapredka preobrazila v eno najmočnejših čustev, zdaj podkrepljeno s spomini v smislu “The time of my life” in obveznim stranskim učinkom – nasmehom na obrazu. Essayez en Slovène! Za novo leto sem poletela na obisk v Slovenijo, po vrnitvi nazaj pa so se pričeli pravi izzivi – francoski izpiti. Kljub prepričevanju, da bodo z erasmusi blagi, najine izkušnje niso bile tako mile. Še vedno izredno prijazni profesorji so hoteli vedeti čisto vse, seveda v francoščini, tako da sva se za svojih 23 izpitov precej nagarali (do izpaha možganov ni prišlo, redni pa so bili izpahi jezika). Kakšna je bila nagrada? Zadnji izpit 10. maja in znatno višje povprečje (študentje v Nancyju namreč niso ravno med pridnimi! Učenje nama je močno olajšal njihov sistematični način poučevanja (delitev po organskih sistemih, npr. prebavni trakt in pogled nanj z vseh vidikov – patološki, fiziološki, z vidika klinične farmacije itd.), pa tudi zanimive vaje, kot je preučevanje delovanja sedativov na živih belih miškah ali pa živčnih prenašalcev s pomočjo računalniškega programa. Kljub težkim izpitom se žurom ob vseh narodnozavednih Špancih, ki so kot vedno branili naziv največjih žurerjev, nisva mogli upreti, zato je kombinacija neprespanih noči, tujega jezika in živčnosti včasih pripeljala do profesorjevega vzklika “Essayez en Slovène!” v dobrem duhu, da bi na vprašanje morda odgovorili kar po slovensko. Od nočnih lokalov sta bila v Nancyju izredno priljubljena Le Chat Noir (Črna mačka), kjer je bilo majhno, okroglo, vedno polno plesišče, Nori Francozi Erasmus Paris Nori Španci ki se je vrtelo okoli svoje osi, in pivnica Le Mac Carthy – mednarodni bar, kjer so bili Francozi v manjšini in smo se srečevali z Mehičani, Španci, Italijani, Perujci, 28 Belgija Kolumbijci ter še mnogimi drugimi. Ne smem pozabiti na Love boat bar, namenjen erasmovcem, in bar z latino pridihom Punto Latino, kjer sta se plesali salsa in bachata. Za šport je bilo poskrbljeno, kot se šika – študentje smo se (Sloveniji za zgled) za 20 evrov na leto lahko preznojili na mnogih športnih aktivnostih večkrat na dan, od ponedeljka do sobote. Bruselj, ESN in AdieuOrganizator odličnih potovanj in organizacija za pomoč Erasmus študentom je bilo društvo ESN (Erasmus Student Network), s katerim sem obiskala Belgijo. Kaj se mi je najbolj vtisnilo v spomin ob obisku Bruslja? Kako se dela pivo (obisk pivovarne BocQ) in njegova pokušina – žur v pravem belgijskem lokalu Delirium z 2004 vrstami piva (če želiš poskusiti vse, v enem letu to znese 5,5 kozarcev piva vsak dan – huh, naporno J). Obiskali smo še spomenik Atomium, ki pariškemu Eifflu ne seže niti do gležnjev, pa tudi eno od mnogih belgijskih čokoladnic – mmm, resnično si zaslužijo svoj sloves!Ena od ESN-ovih odličnih idej je bila tudi kuhanje – vsak mesec smo imeli Erasmus študentje možnost predstaviti kuhinjo in tipične jedi svoje države, tako da smo se dobili v centru za mlade v temu namenjeni kuhinji in jedi skupaj tudi pripravili. Tudi Slovenija je bila deležna pohval. Bolj kot se je najin Erasmus bližal h koncu, več sva imeli norih francoskih prijateljev in prijateljic, bolj sva gradili na jeziku, ko pa sva končno dobili občutek, da je najino govorjenje francoščine zadovoljivo, sva se od Nancyja z razparanim srcem morali posloviti.Iz Nancyja sem se podala na 3-tedensko potovanje po Franciji, odkrivala mesto za mestom, vsako s svojim čarom in starim, mističnim mestnim jedrom; preko fantastične Bretanije, polne sončnic, na SZ in dolgih peščenih atlantskih obal z bučajočimi valovi okoli Lacanouja vse tja do sapo jemajočega Carcassonna (mesto za obzidjem), z zgodovino bogatega Ardecha z rimsko areno in še aktualnimi bikoborbami ter do mest Azurne obale (prečudovito mesto zvezd Cannes) in Monte Carla v Monaku. Erasmus je ena najlepših življenjskih izkušenj: ogreje ti srce, razširi duha, zrahlja tvoje spone, da stopiš svetu naproti z odprtimi rokami in široko zaprtimi očmi ter zaneti majhen plamen v tvojem srcu, ki nikoli več ne ugasne, razplamti pa ga le – ponovno potovanje! KAM IN ZAKAJ NA IZMENJAVO? Katarina Nemec Torej, odpravimo se na pot! Zemlja se vrti od zahoda proti vzhodu, zatorej se moj vrtiljak držav začne pri skrajnem zahodu Evrope, kjer je Portugalska, ki uživa v zmernem oceanskem podnebju ob Atlantskem oceanu. In ker se ljudje obračamo po vremenu, so Portugalci zmerni, mirni, že skoraj asketski, življenje uživajo počasi, preprosto, ob zvokih fada. Folklorni festivali, sladke utopitve v olivnem olju, obrisi bivših velikih pomorščakov in “campos” – tržnice, prekrite z ribami, cvetjem in sadjem – so njihov ponos. Pokrajina: oljčni nasadi, vinogradi, iz katerih pride opojni portovec, sredi njih pa Lizbona na sedmih gričih, ki jo spremlja reka Tejo. Prestolnica je ujeta v retrospektivo časovnih arhitekturnih nepravilnosti med Mavre, srednji vek in Art Nouveau, pa ji kljub temu lahko pripišemo večno vdanost. Če bi želeli študirati na Portugalskem, imate kar dve možnosti – Lizbono in Coimbro, sedanjo in nekdanjo prestolnico. Na vzhodu meji Portugalska po vsej svoji dolžini na Španijo, ki je dom svetovnih artistov in ima posledično zavidljiv obseg galerij in muzejev. V mestih se ozke, starinske uličice odpirajo v nove moderne četrti, kjer šarmantni lokali ponujajo lokalna vina, vmes pa se bohotijo novodobne diskoteke, nastale za “sardine” na množično turistično obiskanih obalah (Costa Brava, Costa Dorada, Costa del Sol ...). Kulturno je to država, polna famoznih starih stavb, od rimskih akveduktov, gotskih katedral do skoraj v vsaki drugi vasici prisotnega srednjeveškega gradu, v katerih se mogoče najde še kakšen ostanek burlesknega srednjeveškega viteškega duha, ki ga je opisoval Cervantes. Španski temperament lahko užijete v svetovljanskem Madridu, najšarmantnejši Barceloni, mavrsko obarvani Granadi, skorajda čisto na zahodu spoznate Galicijo in Santiago de Compostelo ali pa se na jugu nastavljate sončnim žarkom v Elcheju. Francija s prestolnico, ki simbolizira romantiko, (pre)bogato kulturno dediščino, je genski sklad filozofov, revolucionarjev in dizajnerjev – le pomislite, kakšen stas bi si nabrali po nekaj mesecih življenja tam! Fantastična smučišča, glamurozni obalni resorti in ruralno podeželje ustvarijo nepozaben pejsaž, medtem ko ga hrana ter vino še dodatno začinita. Strastno patriotski Francozi verjamejo, da živijo na najboljšem delu sveta. In če pomislimo, da so prav oni osmislili “joie de vivre” , je čisto možno, da je res tako. Izbirate med Nancyjem (mesto, ki je v času Art Nouveau tekmovalo s Parizom in si prislužilo naziv “Capital de l'Est”), središčnim Limogesom, prestolnico francoske kuhinje – Lyonom, intimnim Montpellierjem na azurni obali, kjer se je osnoval vitalizem, in romantičnim študijem v Parizu. Čeprav je dom celotne Evropske unije, ostaja Belgija na naših zemljevidih dostikrat prezrta – morda zaradi skromnosti tamkajšnjih ljudi? V resnici se lahko pohvalijo z obsežnejšo zgodovino, bogatejšo umetnostjo in razkošnejšo V Veliki Britaniji svetovno znane inštitucije in simboli ostajajo cenjeni in nedotakljivi – od Big Bena na Westminstru do canterburyjske katedrale, stadiona Velika Britanija Francija arhitekturo kot večje, glasnejše sosede. Za začetek le nekaj najfinejših srednjeveških mest: Antwerp, Bruselj, Bruges, Ghent in Leuven. Številni festivali in praznovanja zaposlujejo obiskovalce, ti pa ne pozabi, da sta uživanje v hrani in srkanje raznolikih piv v odlični družbi nacionalni razvedrili. Zakaj torej ne bi malo “hengal” v Leuvenu ali Bruslju? 29 Erasmus Kam in zakaj na izmenjavo V skoraj vsaki Spatuli beremo kakšen prispevek študentov, ki so se udeležili mednarodne izmenjave v okviru programov Erazmus, Paracelsus, Da Vinci ali katerega drugega. V tej številki smo pripravili članek, ki vam bo podal nekaj bolj turističnih informacij o državah, v katere se lahko odpravite, tj. z univerzami v katerih ima naša fakulteta podpisane bilateralne sporazume. Administracijske zadeve so dolgočasne in seveda ne spadajo v tako prijetno revijo, kot je Spatula, zato vam z njimi ne bom težila. Vse in še več lahko izveste na spletni strani FFA pod zavihkom Mednarodna dejavnost. Moja naloga pa je, da v kozmopolitanskem duhu pohvalim države, kamor se lahko začasno preselite. Wembley do Tower Bridgea in ene najbolj vplivnih kraljevih družin. Breme preteklosti razvije naštete entitete v ultimativno ponudbo dizajnerstva, prefinjene klubske scene in gurmanstva v dih jemajoči freski zgodovine. Prisotnost Velike Britanije na svetovnem zemljevidu še vedno ostaja velika kot spomin in opomin velikega, a ne pozabljenega imperija. Če se želiš znajti v metropolitanskem vrtincu naštetega, se odločiš za University College v Londonu, ki se trenutno nahaja na dvajsetem mestu šanghajske lestvice. Danska – harmonična zmes novega in starega. Starodavni gradovi in vikinške trdnjave stojijo drug poleg drugega z živahnimi mesti ter elegantnim modernim dizajnom. Pred tisočletjem so ji danski Vikingi prinesli svetovno prepoznavnost, ko so se borili po skorajda celotni Evropi in prvi odkrili Ameriko. Danes se ponašajo s zelo urejenim državnim sistemom – progresivno politiko, razširjeno toleranco in liberalnim socialnim sistemom. Severni Pariz, kot med drugim imenujejo Koebenhavn, je eno od mest z najkvalitetnejšim življenjem, poleg tega sta okoli njega stacionirani dve od 50 največjih farmacevtskih oziroma biotehniških podjetij, njihova univerza pa je ena najboljših v Evropi. Finska je mirna, celo tako zelo, da sta skromna koča ob enem od številnih jezer in primerno kadeča se savna zadosten razlog za srečo. Nepregledna količina gozdov in jezer in vmes nanizana mala mesteca. Izjema je živahna, za zdaj še dokaj intimna prestolnica – Helsinki, ki počasi postaja eno najpriljubljenejših evropskih mest za oddih. V mesecih polnočnega sonca so obalne regije raj za ribiče in jadralce, ko pa noči postanejo hladne in dolge (v resnici zelo, zelo dolge), imaš odličen izgovor za neskončna kramljanja na toplem, ob krepki vodki. Finska, ki se ponaša z najboljšim šolskim sistemom, ti ponuja izmenjavo v Helsinkih. Erasmus Kam in zakaj na izmenjavo Estonija, še manj številčna kot Slovenija, skorajda pozabljena, strateško umeščena med Rusijo in Skandinavijo, je po samostojnosti začela hitro pot napredka. Internetna in mobilna tehnologija sta nacijo pretresli kot nevihta, a prisotna vedrost ljudi in povezanost z naravo (skoraj pol države pokrivajo gozdovi – pa smo si podobni še bolj, kot ste pričakovali) ustvarita pravo mineštro neštetih tradicionalnih in ljudskih entitet, vpetih v državico, ki je kljub majhnosti deležna tudi številnih kraterjev. Mogoče lahko v središču inteligence in kulture v Tartu še sam odkriješ kakšno podobnost s Slovenijo? V srcu Evrope nam Nemčija ponuja mala slikovite vasice, elegantni mestni šarm, okusno pivo in vino, bogastvo umetnosti ter kulture in pokrajino, polno gozdov in gradov ob reki Ren. Prav tako gre za državo, ki leži na križišču zgodovine – rimski imperij, Bismarck, nacizem, dvig in padec berlinskega zidu – le kdo je v taki meri oblikoval Evropo kot prav Nemčija? Bodi v Berlinu v času filmskega festivala, v Bonnu prisluhni verjetno najčastnejšemu občanu Beethovnu ali pa preprosto študiraj na kateri od mnogih nemških univerz, ki si vse lastijo markantne uvrsti30 Danska tve v svetovnem merilu – v Regensburgu, Tübingenu ali Braunschweigu. Ni ravno največji problem najti dih jemajoče lepote v Švici. Vsi klišeji so tu: velike gore, žuboreči slapovi, tiha jezera, simpatične podeželske hišice in seveda kravice, ki se zadovoljno pasejo na zelenih planjavah. Mesta in vasi ponujajo srednjeveške fasade, barvite parade in ga mestnega jedra, odkrivajoč skrivnosti skritih uličic ali preprosto opazujoč vsak fragment edinstvenega Karlovega mostu. A ne pozabi na ostanek države, mnogo toplic, pravljičnih gradov, smrekovih gozdov in podzemnih jam. Češka je praznik umetnosti, zgodovine, srcu prikupne hrane, norih poletnih festivalov in potokov okusnega piva. Boš raje v Brnu ali Pragi? Avstrija je dežela sončnih vrhov in impresivne arhitekture z neprekosljivo glasbeno tradicijo. Dunaj je prestolnica, ki na svetovni lestvici “Best cities to live” vztrajno zavzema najvišja mesta, je središče glasbenega življenja, prepredeno s prekrasnimi stavbami. Glasba, umetnost Nemčija številne ljudske festivale. Vlaki hitijo skozi gorske predore, in da zaključimo pravljico – vse teče točno– kot ura. Študiral boš v Baslu, kjer so bili tudi Erasmus, Paracelsus in Friedrich Nietzsche ter kjer sta zelo razviti farmacevtska in kemična industrija – torej odlična odskočna deska. Bern pa se ti ponuja kot mesto, v katerem je Albert Einstein razvil svojo teorijo relativnosti. Večina obiskovalcev Češke republike večino časa preživi v njenem skorajda mitičnem glavnem mestu – Pragi. Zlato mesto ima nekakšen magični privlak, vsekakor lahko tam preživiš neskončne ure – potepajoč se skozi labirint stare- Praga in arhitektura stagnirajo do najvišje mere v Salzburgu, Mozartovem rojstnem mestu. V okviru Erazmusa se na Dunaj (ali v Salzburg) lahko odpeljemo na izlet iz nič manj markantnega Gradca. Zanj je značilno harmonično zlitje tipičnih hiš iz različnih obdobij in različnih arhitekturnih slogov. Ker se nahaja na kulturni meji med Srednjo Evropo, Italijo in Balkanom, je mesto vsrkalo različne vplive iz sosednjih regij in s tem pridobilo svoj poseben videz. Ne gre prezreti, da je še posebna čast študirati v istih “klopeh” kot Nikola Tesla ali Nobelov nagrajenec Otto Loewi (in seveda še mnogi drugi). Hrvaška ima vse, kar lahko ponudi Vzhodna Evropa, zavito v majhen, sladek orešček – gozdnate griče, rustikalne vasice, idilične otoke, obzidana srednjeveška mesta, rimske ostanke, obalo s turkiznim morjem in živopisano kulturo. Na stekališču poti med Zahodom in Vzhodom je skozi stoletja absorbirala rimsko, feničansko, habsburško in slovaško kulturo, da nam lahko zdaj ponudi le zanjo značilno sumo, nepozaben mozaik šarmantnosti. Tudi zagrebška univerza, ena največjih v jugovzhodni Evropi, je pred kratkim potrdila svojo odličnost z uvrstitvijo na šanghajsko lestvico. La dolce vita, il Belpaese. Ta fraza konstantno odzvanja v duhu države, ki je dobila prve obiskovalce že v času Grand Toura. Od dizajnersko konstituiranega Milana, renesančnih Firenc in Toskane, kozmopolitanskega Rima na prav tako 7 gričih (v katerega vodijo vse poti) pridemo do bolj tradicionalnega, a žal tudi manj razvitega juga. Tako je Italija zape- Zagreb ljiv mozaik zgodovine, kulture, modnega, pa tudi okusne kuhinje, katere temelj predstavljajo testenine, pica in fina vina. Pa slastna lazanja, cappucino in tiramisu! Nam zelo je blizu Trst, čisto možno je, da zaideš v večno mesto Rim, blizu San Marina se lahko nastaniš v Urbinu, na severu v Paviji ali v Firencah, na zahodni obali Italija v Salernu, če pa si bolj otoški tip, lahko študiraš na Sardiniji v Cagliariju,na Siciliji pa v Cataniji. Umeščena v središču goratega balkanskega polotoka Makedonija danes ponuja presenetljivo veliko možnosti za sproščanje ali raziskovanje – lahko kofetkaš v živahnih kafanah, doživiš bazarje, si pokoren v enem od neštetih bizantinskih samostanov, pohajkuješ po gromozanskih nakupovalnih središčih ali pa ob gladini prekrasnega Ohridskega jezera preprosto zaustaviš delček življenja. Študentsko življenje s kančkom balkanskega melosa si lahko privoščiš na Univerzi Svetega Cirila in Metoda v Skopju. Na skrajnem jugovzhodu je še ena lepotica – Grčija, ki je izvozila kaos, dramo, tragedijo in demokracijo, preden so države sploh nastale. Grčija so meglene Atene, bleščeči otočki (na Santoriniju je celo vulkan) in fragmentirana antika v Delfih, Kreti, Mikenah, na Akropoli ... Grki z veseljem povejo “Kalinera” , ponudijo pa feto, olive in ouzo. Kaj bi raje – Patras, ki velja za glavni grški center raziskav in tehnoloških študijev, ali Solun, mesto z največjo grško in makedonsko Aristotelovo univerzo? Ankara turškem mestu – ali pa v puščavski prestolnici Ankari. Ob vseh začutenih lepotah ne pozabite na odličnost Slovenije in Ljubljane. Tudi če se ne boste odločili za izmenjavo, ne spreglejte naštetih držav – v vrtincu življenja vas bo pot zagotovo zanesla v številne od navedenih! Turčija predstavlja azijski sentiment v Evropi, talilni lonec kultur in most med kontinentoma. Hitro se je modernizirala, včasih celo tako hitro, da so se spremembe nenehoma odražale pred očmi tamkajšnjih prebivalcev. Posvetna, zahodno usmerjena, z živahnim gospodarstvom svobodnega podjetništva. Kuhinja je dobra za umret, obala je kot sanje in mnogo turških mest niza spektakularne mošeje in dvorce. Zakaj si ne bi pri barantali še krasnega leta življenja, lahko v Carigradu/Bizancu/Konstantinoplu/ Istanbulu, v Izmirju – tretjem največjem Erasmus Kam in zakaj na izmenjavo Pikantna kot paprika, po kateri je znana, in romantična kot romska glasba, ki je inspirirala Belo Bartoka, Madžarska obiskovalcem ponuja srce in dušo – a po polovični ceni kot kjer koli v Zahodni Evropi. Budimpešta je atrakcija, locirana ob Donavi in bogata iz časa Art Nouveau in baročne arhitekture. Drugje po državi so uničeni dvorci, pomlajevalni spaji, rimski in turški ostanki, “madžarsko morje” in vinogradi. Szia Magyarorszag! Lahko se odločiš za Szeged – na najuspešnejši univerzi v državi so leta 2000 prvi ustvarili umetni dedni material, samo mesto pa sloni na antični zgodovini. Na najstarejši in prav tako prestižni Pázmány Péter Catholic University pa boš študiral v samem centru Budimpešte! 31 SEP V SLOVENIJI Luka Tehovnik SEP, kaj je že to? A to so tisti sestanki, ki se odvijajo konec novembra, začetek decembra? SEP je kratica za Student Exchange Programme, program mobilnosti, ki omogoča izmenjavo študentov med državami oziroma celinami in je ena glavnih aktivnosti IPSF oziroma International Pharmaceutical Students’ Federation. Izbire je ogromno, interesenti gredo tako lahko praktično v katero koli državo, ki bi si jo človek zamislil. Namen je pridobivanje novih znanj in izkušenj na področju farmacije, spoznavanja tuje kulture in običajev ter nenazadnje spoznavanje novih ljudi, sklepanje novih prijateljstev in zabava. Program se odvija skozi vse leto, večina izmenjav pa se dogodi v času od maja do septembra. Kje se lahko vse preizkusite? Možnosti je veliko, in sicer od dela v lokalni ali bolnišnični lekarni, farmacevtski industriji, na fakulteti do dela v zdravstvenih zavodih in na klinikah. Ste že doživeli svojo edinstveno SEP izkušnjo ali še ne? Ne bojte se, še je čas, priložnosti kot take pa nikakor ne smete zamuditi. moč. Sprejel sem Marijo iz Srbije in Nado iz Črne Gore. Zanimivo je, da na začetku nisem imel drugega namena kot le to, da sprejmem ti dve študentki. V avgustu sem imel namreč še zadnji izpit in kolokvij in mislil sem, da bo ukvarjanje s tujimi študenti in hkratno efektivno učenje nemogoče. V končni fazi se je vse izteklo po načrtih in nikakor mi ni žal, da sem se odločil kombinirati ti dve aktivnosti. Marca, Fábia in Zéja s Portugalske, Maza iz Tunizije, Eszter iz Madžarske, Istvána iz Romunije in Denise iz Nemčije. Dve študentki sta bili nameščeni v Mariboru, in sicer Kathy iz Nemčije in Julia s Poljske, tam pa se je z njima ukvarjala Eva, sedanja predstavnica za stike z Evropsko zvezo študentov farmacije. Kot že omenjeno, smo videli kar precej- SEP Slovenija Kot vsako leto so tudi letos Slovenijo obiskali SEP študentje, ki so prihajali s Portugalske, Češke, iz Madžarske, Nemčije, Srbije, Črne Gore, Romunije, s Poljske in iz Tunizije. Skupaj smo doživeli res nepozaben avgust; obiskali smo obalo, Blejsko in Zbiljsko jezero, šli smo na Šmarno goro, v Postojnsko jamo, ogledali smo si Ljubljano, Kranj in še in še. Skratka, imeli smo se super in vsem je bilo nekoliko težko, ko se je približal čas odhoda. Pravzaprav se je vse pričelo nekako takole: Julija Lipušček, naš trenutni SEO oz Students Exchange Officer, je po elektronski pošti pozvala vse zainteresirane, naj se vpišejo v seznam, kjer so bili navedeni študentje, sedaj že dobri prijatelji, da jih bomo sprejeli, odpeljali do študentskega doma in jim pomagali pri nekaterih malenkostih. Tudi sam sem se namreč letos prijavil na SEP, a sem bil žal neuspešen. K sodelovanju me je spodbudilo dejstvo, da bi tudi jaz pričakoval enako, če bi prišel v neko tujo državo, torej da se me sprejme in mi pokaže tiste najosnovnejše stvari. Ker sam nisem odpotoval nikamor, sem se ponudil za po32 Obisk Blejskega in Zbiljskega jezera, Kranja in pohod na Šmarno goro Marija in Nada sta k nam prišli 1. avgusta. Ko sem prispel na železniško postajo, sta me že čakali v tamkajšnjem lokalu. Po uvodni predstavitvi in krajšem klepetu, v srbščini seveda, smo se odpravili v Rožno dolino do sprejemne pisarne, kjer jima je bil kasneje dodeljen dom, v katerem sta preživeli ta prekratki mesec pri nas. Isti dan sem spoznal še Michaelo s Češke in Dioga s Portugalske. Po namestitvi v sobah smo se odpravili na kosilo k Lovcu, kasneje pa še na kavo ob Ljubljanici. Prvi vtis o Ljubljani je bil fenomenalen, vsem je bila zelo všeč. Kasneje sem spoznal še šen del Slovenije. Postavil sem se v vlogo organizatorja, saj sem želel, da tujci vidijo čim več in da odnesejo obilo lepih spominov in doživetij. Tako smo en vikend preživeli v Kopru na tamkajšnji plaži. Kolegi Portugalci so takoj ugotovili, da je naše morje signifikantno toplejše od njihovega, pripomnili so tudi, da so njihove plaže peščene – hoje po večjih kamnih namreč niso bili vajeni. Naslednji vikend smo se z avtobusom odpravili na gorenjski konec, natančneje na Bled. Tam smo se s čolni odpravili do otoka, se sprehodili okoli jezera in se v njem seveda tudi kopali. Dan smo zaključili s sladico, ki je znana za tisti konec. Kremšnita je bila vsem všeč, prav tako tudi samo okolje. Najbolj mi je v spominu ostal Mazov stavek: “Naj mi kdo pove, kje imaš tako priložnost, da se lahko kopaš v jezeru, hkrati pa imaš fenomenalen pogled na otok in gore.” V naslednjih dneh smo si ogledali tudi Kranj s tamkajšnjim starim mestnim jedrom, se slikali s Prešernom in obiskali njegov grob, se sprehodili ob reki Kokri, na koncu pa je sledil prijeten pogovor v kavarni na vrhu stavbe, s katere smo lahko občudovali celotno mesto z okolico. Skupaj smo opravili še pohod na Šmarno goro, sami pa so si šli pogledat še Postojnsko jamo, kjer jih je najbolj navdušila vožnja z vlakom, ki je speljan skozi jamo. Skratka, skupaj smo preživeli res fenomenalen mesec. Da se prepričate, da je res tako, je najbolje, da si o vtisih naših kolegov v nadaljevanju preberete kar sami. Potepanje po Obali in Ljubljani The word “amazing” is not good enough to describe the wonderful experience I’ve had with my new friends from all over the world in Slovenia during the month I spent in Ljubljana! Furthermore, “fabulous” is probably not sufficient as well to describe the beauty of Ljubljana, Maribor, Lake Bled, Lake Bohinj, Postojna cave, Medvode, Zbilje and many other cities we visited during our stay in Slovenia! My journey begun with so much excitement about the whole experience, since it was the first time I had travelled to Europe, and on my own! When I arrived in Slovenia, I felt so comfortable very fast. The first thing I noticed even from the air is that everything is quiet and well organized. My first impression was proven true soon after that; Ljubljana was really a calm city full of landscapes and monuments worth seeing. Every place was near and easy to go to by city bikes or on foot. I admit that for me many things were different, not just the culture, language, architecture and weather, but also food, costumes and habits. Yet, I really enjoyed discovering all of that! Moreover, I also enjoyed every morning I spent working and learning at the Faculty of Pharmacy in Ljubljana. At the Department of Pharmaceutical Technology, I partook in a very interesting practice with the help of well-qualified mentors and colleagues who made me love this pharmaceutical field even more. During our free time, we had so much fun by organizing visits to different places and cities in Slovenia (castles, lakes, mountains, parks, river-sides, caves ...) and we also made a great road trip to nearby European capitals (Budapest, Bratislava, Vienna). During this “Euro trip”, we didn’t just discover new places but also made new friendships which would be everlasting since we had the chance and time to get to know each other better. One of the things that I appreciated the most about my SEP experience was the fact that we were from different countries but we lived in the same dorm and hung out together all the time, so we didn’t just learn about Slovenian culture, but also about Czech, Serbian, Portuguese, German, Hungarian, and of course Tunisian culture! At the end of the SEP period, it was hard to say goodbye to all my nice friends, since I felt as if we had known each other long before we actually met … That’s why we decided to always keep in touch and to try to meet again in Slovenia! To conclude, I would like to say “hvala” (thanks in Slovenian) to all the friends I met there and to the host community of DŠFS Slovenia, to IPSF, and of course to my dear association ATEP, which let me have this great opportunity. Zaouali Mohamed Amine, Tunisia SEP Slovenija My SEP experience in SLOVENIA 33 This summer I had the best experience of my life so far – SEP in Slovenia was responsible for that. It was the best mix of interesting practical work at the faculty, hanging out with interesting people from all over the world, and enjoying the beauties of Slovenia. I had practical training at the Faculty of Pharmacy in Ljubljana, Department of Pharmaceutical Technology. The work wasn’t hard at all and it was very useful. People at the faculty are friendly and communicative so I had the opportunity to learn a lot from them and also to use lab equipment that is a little better than we have here in Serbia. I will never forget living in the students’ dorm Rožna dolina and a feeling like I am one of the Slovenian students. The most interesting thing in the dorm was that students who do not know each other say ‘hi’ to each other whenever they meet on the stairs or in front of the dorm. They always say “živijo” with a smile. That is not the case in my dorm in Belgrade, so I was thrilled by that and started smiling and saying “živijo” to everyone I met. That was funny. SEP was also an opportunity to make friends from Slovenia, the Czech Republic, Portugal, Tunisia, Hungary, and Germany. That is priceless! Even now, when everything is over, I often watch photos which immortalized shared moments with wonderful colleagues from my SEP experience.There are beautiful photos from Koper, Kranj, Lake Bled, and every corner of Ljubljana. I would recommend to everyone not to miss the SEP experience, especially in Slovenia, because it cannot be described in words. People need to feel the spirit of Slovenia! At the beginning we were all strangers, and now we're friends, so I am definitely convinced in the truth of saying: ”Strangers are just friends who haven’t met yet.” First of all, I would like to start with a conclusion. So here is my conclusion regarding SEP in Slovenia: it was just great and I would definitely do it again! student meals are excellent, the beer is cheap and the standard of education at the Faculty of Pharmacy seems to be very high, although it’s very strange for me that you can “buy” more attempts for the exams. In Germany you have to repeat the year if you don’t pass the exam the second time, and if you don’t pass the same test for the fourth time, you’re exmatriculated. This year I got the chance to spend one month in Slovenia and I am very grateful for that. I am a Czech student of pharmacy and I was on SEP in Ljubljana. I stayed there in a students’ dorm and worked in a community pharmacy in Kranj. I was very satisfied, the pharmacists were very nice, we observed how they prepared ointments, syrups, sterile eye drops, etc. Some ointments were prepared by me and my friend Diogo, who also worked at the same pharmacy; we were also storing drugs and so on. What I liked most was meeting so many pharmacy students from other countries. It was great that we were all staying in the dorms in Rožna dolina, so we could have nice evenings in the dorm playing cards, eating pancakes and exchanging experiences, or we could go to the centre together. Some of us had to work only in the mornings, so there was plenty of time to explore Ljubljana together, and the rest of Slovenia during the weekends. I noticed that Ljubljana is the perfect city for students. You can get everywhere by bike or by foot, the I really enjoyed my stay in Ljubljana and I would like to thank everyone who helped with the organisation, the planning of weekend trips and all those who contributed to my unforgettable impressions! Denise Kohler, Germany SEP in SLOVEnia? What should I say? It was amazing! Slovenia isn’t so big, but it is the best place for doing SEP. You have lots of different places to visit, such as mountains, beaches, caves ... And everything is absolutely wonderful! ly! We had the opportunity to work with the best professors and with excellent equipment. Furthermore, I should not forget about the people. They are very nice, kind and really friendly. I spent one of the best months of my life with them. Marija Todosijević, Serbia SEP Slovenija Last but not least, we worked there and the work I was doing wasn’t boring. Real- 34 I want to come back there! Slovenia, I really miss you! Nada Medojević, Montenegro It was one of my best summers ever, I met many new friends and we had so much fun you just cannot imagine, and I believe we will see each other again. Slovenia is the most beautiful country I have ever been to. It is very small but has everything – mountains, lakes, the sea … We went on a trip every weekend. We visited, for example, Lake Bohinj, Lake Bled, Lake Zbilje, the Postojna cave, the coast in Koper, Velika Planina, Šmarna Gora, and much more. I miss Slovenia and I´ll come back one day! Michaela Švidrnochová, Czech Republic From then on, it was always on the rise, beginning with the amazing group of people that we met, from the Social Pharmacy lab, Luka (our private guide) to random people from nights out, but most of all, the amazing group of SEP students. When you are sharing moments and the same experiences for a month, you are rewarded with meeting spectacular people, people who eventually become real friends with whom you share 2000 km in a tiny car going around Austria, Hungary, and Slovakia, taking advantage of the geographic location of Slovenia, and on trips to the seaside and Bled – a place that looks as if it was taken from a fantasy book. lar experience with. Our blessing was that Slovenia gives the perfect picture for that, so for me it’s not a goodbye, it’s a “see you next time Slovenia”, just a few stops in between – Germany, Czech Republic, Serbia, Montenegro, Tunisia, Hungary, Romania – to visit my most recent friends. ;) Hvala in upam, da se vidimo na Portugalskem! Lep pozdrav, Marco Rafael, Portugal Because of the SEP experience you can make friends for life, you can exchange experiences, ways of life and different cultures, not just of the country you were in but also of the people you shared that particu- SEP Slovenija Going to Slovenia for the first time, expectations were high and hope for a great month of SEP ahead; this was my state of mind on the 1st of August. First impressions, and I have got to be honest here, were not great – but only because I thought the airport was too small. Step two, arriving in Ljubljana, the first sight, the first impression of the place you are going to live in for the next month being an important point of any SEP student trip, was a very, very good surprise. I looked around and noticed a crowded rail/bus station, lots of movement outside; busy for what was a small European capital on paper. After five minutes of waiting Sanja, the girl who was supposed to pick up me and my friend (Yes, we were two Portuguese guys ready to work, party and discover Slovenia, oh, and two more to come!), arrived, showed us around, and I have got to say that Slovenians left quite an impression – very helpful and friendly, great way to start. Še zadnja fotka pred odhodom 35 SEP V AMERIKI Praksa iz klinične farmacije v ZDA Tanja Hudobreznik Za SEP poletno prakso sem se odločila, ker sem hotela spoznati delo kliničnega farmacevta. Ta smer farmacije pri nas (še) ni zelo razvita, zato sem se podala v tujino, natančneje v Združene države Amerike. Z enodnevno zamudo zaradi slabega vremena sem prvega julija 2012 priletela v mesto Tucson v Arizoni. SEP Amerika Bivanje in vse ostale aktivnosti je uredila moja koordinatorka Laura Johnson, študentka drugega letnika Fakultete za farmacijo. Vsakodnevna pot od doma do Univerzitetnega kliničnega centra je trajala petnajst minut peš v eno smer. Ameriški študentje so si težko predstavljali, da bi sami prehodili podobno razdaljo. Vzrok temu so mogoče cenejši avtomobili in bencin ali pa velika želja po udobju. Ob osmih zjutraj sem se pridružila študentki zadnjega letnika farmacije, ki je opravljala prakso v bolnišnici. Sedli sva za računalnik in preverili svojih petnajst do dvajset pacientov. Delovni list je bil sestavljen iz podatkov o alergijah, starosti, spolu, višini, zdravilih doma in v bolnici, telesni masi ... Ogromno Američanov je prekomerno debelih in zaradi tega sva njihovo maso prilagajali po treh različnih formulah. Končni rezultat je bila masa človeka brez maščob, ki sva jo uporabili za računanje glomerulne filtracije in doze zdravila. Dnevno sva pregledali tudi izvide elektrolitov, krvne slike, jetrnih encimov, srčne frekvence, krvnega tlaka in telesne temperature. Poleg tega pa še, ali se zdravila, ki jih bolnik jemlje doma, uporabljajo tudi v bolnici, ali ima na novo uvedeno zdravilo indikacijo za pacientovo bolezen. Predvsem je bilo pomembno spremljanje doze in njenega režima odmerjanja (sploh pri opioidnih analgetikih). Ob desetih smo se dobili s petimi študenti medicine in zdravnikom. Pri posameznem pacientu sta se nam pridružili njegova medicinska sestra in socialna delavka (da smo uredili zdravila z zavarovalnico). Skupaj smo v približno štirih 36 Šerifi z divjega zahoda urah obiskali bolnike in izbrali optimalne terapije. Zdravniki so odprtih rok sprejemali utemeljene farmacevtske predloge in jih največkrat tudi upoštevali. Najpogosteje sva celo namesto njih preračunavali odmerke opioidov pri prehodih z i. v. na p. o. aplikacijo, ledvični očistek, dozo antibiotika, antikoagulanta, inzulina ipd. Vsaj dvakrat na dan sva imeli pripombe glede doze, načina aplikacije in ustreznosti zdravila za bolnikovo bolezen. Vsak študent na praksi je dobil svoj iPad, preko katerega je lahko kjer koli v bolnici dostopal do pacientovih podatkov in tako spreminjal terapijo. Ob dveh popoldan smo imeli kosilo. Po njem smo se farmacevtke dobile s profesorjem klinične farmacije na pogovoru o naših pacientih. Delovni čas se je zaključil okrog četrte ure. Delo v bolnici je bilo zelo raznoliko in sproščeno, tako da sem se vsak dan z veseljem vračala. Seveda pa sem komaj čakala tudi razburljive popoldneve. Koordinatorka jih je perfektno organizirala. Peljala me je v muzej letalstva, Senora Desert Museum, Arizona State Museum in v kino na ogled Batmana. Obiskali smo tudi katoliško mašo, country club, baseballsko tekmo, Musical Instrument Museum, Western Theme Park, burlesko, karaoke, Grand Canyon, Las Vegas in še mnogo drugega. Za Las Vegas lahko rečem, da je skoraj presegel meje moje domišljije. Z dovolj debelo denarnico lahko v mestu dobiš vse, kar si poželiš. Med drugim smo obiskali restavracijo Heart attack. Pri vstopu so nas oblekli v takšne halje, kot jih prejmejo pacienti v bolnišnicah. Izzivalno oblečene bolniške sestre so nam postregle eno- ali dvonadstropni burger, ki se je imenoval Single/Double Bypass Burger. Se strinjam, da je po tako veliki količini zaužitih kalorij skoraj res potreben bypass. Če pa slučajno ne poješ do Campus University of Arizona konca (kar je velika verjetnost), te sestre našeškajo po zadnjici. Druga dogodivščina v mestu blišča je povezana z ugotovitvijo, da so ključi našega avta ostali zaklenjeni v vozilu. V petnajstih minutah po klicu ameriške AMZ se je pripeljal delavec, ki je na stik vrat avta vstavil napihljivo stvar (podobno rokavčku za plavanje), da so se ta malo odmaknila in je s tem nastala špranja. Skoznjo je potisnil dolgo palico in v eni minuti odprl vrata avta. Se še čudite, da je v Ameriki toliko ukradenih avtomobilov? Za konec bi dejala, da so ameriški študentje z veliko prijaznostjo delili svoje odlično znanje in izkušnje. Znanje in pošteno delo sta v ZDA dosti bolj cenjena (in tudi plačana) kot pri nas. Slaba stran pa je, da imajo zelo malo dopusta. Sogovornik mi je rekel, da si ga je v prejšnjem letu vzel samo dva dni, njegova žena pa bo na porodniški le tri mesece. Kot vidite, so dopusti lahko velik problem, zato izkoristite študentske poletne počitnice za obisk v ZDA. Ne bo vam žal! Za dodatne informacije o praksi me lahko kontaktirate po elektronski pošti [email protected]. ESTONIJA Domovina Skypa, črnega humorja in zvestih privržencev Eurosonga Mitja Janžekovič Tallinn Pisal se je december 2011, zadnji dan za oddajo prijavnice za SEP prakso. Katero državo izbrati? Po tehtnem premisleku med obilnim božičnim kosilom mi je nad glavo zasijala žarnica: Estonija! Majhna in dokaj eksotična dežela s še manjšim številom prebivalstva, ki je stisnjena med Baltsko morje in n-krat večjo Rusijo, z neberljivim in skrajno neizgovorljivim jezikom se mi je zdela kot popolna destinacija za IPSF SEP prakso. študentske kavarne, restavracije, muzeji, knjigarne in antikvariati. V času Sovjetske zveze je bilo mesto ena sama velika vojašnica in zato popolnoma zaprto pred radovednim vohljanjem turistov. Po padcu železne zavese pa mesto spet dobiva študentski šarm in vsako leto privablja horde študentov s celega sveta, ki hočejo združiti kvalitetno izobrazbo z dekadentnim, predvsem pa poceni študentskim življenjem. kratkih kril na ulicah. Vsi smo mu z nasmeškom prikimali. Po napornem vikendu spoznavanja formalnih in neformalnih znamenitosti mesta sem v ponedeljek zjutraj s skodelico obupnega espressa (po kavi Estonci niso znani) zakorakal v Univerzitetni klinični center Tartu, kjer sem opravljal prakso kot klinični farmacevt. Moj tipični delovni dan se je začel v bolnišnični lekarni s Po tipično turističnem ogledu estonske prestolnice s skupino zabavnih FDV-jevcev (v katero sem se dobesedno zaletel med brezglavim tavanjem po barvitih srednjeveških ulicah Tallinna) sem se odpravil na pot proti 200 km oddaljenemu mestu Tartu, kjer sem preživel nadaljnje 3 tedne. Estonska tradicionalna jed Tartu je s skoraj 100 000 prebivalci drugo največje mesto, ki se ponaša z eno najstarejših in najbolj zvenečih univerz na Baltiku ter slikovitim starim mestnim jedrom, v katerem se gnetejo majhne V študentskem domu, kjer sem bil nastanjen, so me pričakali sosedi Latvijec, Poljak, Čeh in Italijan, ki se je v močno obarvani italijanski angleščini pritoževal nad kislim vremenom in pomanjkanjem sprejemanjem naročil zdravil iz bolnišničnih oddelkov in njihovim dostavljanjem na oddelke. Po malici (ki je bila nenavadno okusna in ni bila niti malo podoba zloglasni bolnišnični hrani) sem 37 SEP Estonija Iz vroče in prepotene julijske Ljubljane sem poletel proti severu in po nekajurnem turbulentnem letu naposled stopil na estonska tla. Prvo dejanje slehernega potnika na krovu letala Ljubljana―Tallinn je bilo mrzlično iskanje puloverjev, jaken in ostalih oblačil z dolgimi rokavi, saj je osvežilnih 16 °C naznanjalo, da se je poletje v deželi “milijoninšenekaj” prebivalcev že zaključilo. Kratke hlače, ki sem jih z optimizmom dan poprej pakiral v kovček, so tako postale žgoč opomin, da vsi vremenoslovci le niso lažnivci. Univerza v Tartuju Univerzitetni klinični center Tartu s svojo mentorico, farmacevtko, specializirano za klinično farmacijo, in z oddelčnim zdravnikom prisostvoval na vizitah ter sodeloval pri razpravah o pacientovi terapiji, odmerjanju in neželenih učinkih posameznih zdravil ter morebitnih kontraindikacijah med posameznimi zdravili. Velikokrat sem tudi asistiral pri izdelavi citostatikov in ostalih zdravil za intravensko aplikacijo v LAF komori. V Estoniji so moški farmacevti še redkejši kot v Sloveniji, zato sem večino svojega delovnega časa preživel v ženskem kolektivu, kar pa ima svoje prednosti. Neko jutro sem pred delom najprej zavil v čajno kuhinjo v lekarni, kjer se je sodelavka zgražala nad mojo koščeno postavo in mi v upanju, da pridobim kakšen kilogram, spekla precejšen zalogaj palačink. Tartu vi, in če se le da, se tujcem (še posebej vročekrvnim Balkancem) najraje izognejo. Toda ko Estonce bolje spoznaš, ugotoviš, da so izredno gostoljubni, zabavni in predvsem “odbiti” ljudje, ki obožujejo črni humor. Estonija je namreč domovina Skypa, elektronskih parlamentarnih volitev in črnega humorja. Pogosto se pohvalijo, da črna barva na njihovi zastavi (med modro in belo) predstavlja njihov humor. Za poslušanje njihovih šal in domislic vsekakor potrebuješ dober želodec. Del estonske nacionalne identitete je tudi prepričanje, da mora vsak človek imeti doma vsaj eno savno; če zahtevaš svoj rojstni list v neelektronski Popoldneve sem preživljal s sosedi v raziskovanju estonskega podeželja, ki je prepredeno z nešteto majhnimi jezeri in rekami, s starimi pisanimi ruskimi vasicami z lesenimi pravoslavnimi cerkvami, kjer se je čas že davno ustavil, in seveda v poskušanju tradicionalne jedače in pijače. Čez vikende smo ubrali daljše ture, kot so izleti v Talin, Helsinke in v latvijsko prestolico Rigo, kjer sem izkusil negativne učinke plavanja na krvni obtok v mrzlem Baltskem morju. SEP Estonija Estonija se ne ponaša le z bogato in unikatno kulturno dediščino, temveč tudi z neokrnjeno in spektakularno naravo, prepredeno z jezeri, meglenimi močvirji in prostranimi gozdovi, v katerih bivajo losi, jeleni, risi, medvedi, volkovi in ostala zverjad. Med svojim bivanjem nisem srečal nobenega losa, sem pa spoznal precej Estoncev, kar je približno enak uspeh, saj sta obe vrsti (Estonci in losi) precej sramežlji38 Panorama Tallinna obliki, živiš v kameni dobi; in če ne gledaš ponovitve Eurosonga vsaj enkrat na teden, potem nisi za nobeno rabo. Trije fenomenalni tedni, polni novih izkušenj in poznanstev, so minili v hipu in spet sem se znašel na letalu, kjer so potniki tokrat mrzlično slačili svoje puloverje, jakne in kar koli z dolgimi rokavi … Pa kaj za to! Saj že stari estonski pregovor pravi “Kes ei higi on mingit kasu” ali po slovensko “Kdor se ne poti, ta za rabo ni.” DIPLOMA ZA PRIHODNOST Sabina Suljaković Ena najpomembnejših sestavin curryja, svetovno znane mešanice 20 začimb, je za nas zanimiva kurkuma, ki mešanici med drugim daje prepoznavno rumeno barvo. Kurkuma je turmerična rastlina indijskega porekla, ki se uporablja kot začimba za različne jedi, vendar je za farmacevtsko industrijo postala posebej zanimiva zaradi vsebujoče učinkovine kurkumina. Kurkumin je snov, ki so jo poznali že stoletja nazaj. Ogromno zapisov priča, da so naši predniki uporabljali kurkumin prah za zdravljenje ran, opeklin itd. Čeprav rastline niso poznali niti približno tako kot danes, so izkoriščali njen blagodejni učinek. Danes je dokazano, da kurkuma deluje antiseptično, antioksidativno, protitumorsko, protiglivično in antibiotično. Za bodoče farmacevte je taka učinkovina z vidika delovanja popolna, vendar je treba opraviti še ogromno študij, da bomo lahko njene lastnosti uporabljali v svoj prid. Delam dva poskusa. V prvem sem in vitro simulirala vaginalne pogoje (izdelava vaginalnega simuliranega mukusa in soka). Na filtre Transwell sem nanesla simuliran mukus različnih koncentracij (naravno se koncentracija mukusa v menstrualnem ciklusu spreminja), nanj pa bioadhezivne liposome z znano vsebnostjo kurkumina. Na vsake pol ure sem merila, kolikšna količina kurkumina se je sprostila skozi mukus in filter v Delo v laboratoriju sprejemno tekočino (tj. vaginalni sok). Po dobljenih rezultatih uporabljenih liposomov sem lahko sklepala, katera oblika liposoma omogoča najboljše sproščanje merjene učinkovine. V drugem poskusu delam s svežim kravjim vaginalnim tkivom, ki ga dobim direktno iz klavnice. Tkivo narežem na kose, na vsak kos apliciram liposome in kose inkubiram pri 37 ºC. Vsako uro tkivo spiram s simuliranim vaginalnim sokom in merim, koliko kurkumina sem sprala. Nato računsko glede na sprani kurkumin dobim rezultat, koliko farmacevtske oblike se adherira na tkivo in koliko se je spere. Po teh rezultatih lahko predpostavim, katera oblika liposoma vrši najboljšo bioadhezijo in je tako optimalna za vaginalno uporabo. Na podlagi rezultatov lahko tudi postavimo nove smernice in ideje za nove študije, na primer ali bi bile druge vaginalne farmacevtske oblike bolj primerne za preventivno uporabo (npr. pene, geli, bioadhezivne tablete itd.), ali so drugi bioadhezivni polimeri boljši od uporabljenih (študija z isto farmacevtsko obliko in drugim bioadhezivnim polimerom) in še in še. Delo je zelo zanimivo, hitro mine in kolektiv na katedri je prijeten. Še posebej me veseli dejstvo, da delam za prihodnost, nekaj, kar bo ljudem pomagalo in mogoče preprečilo hudo bitko z rakom. To je v bistvu tudi glavni razlog za moj vpis na Fakulteto za farmacijo. 39 Pero na diplomi in farmapraksa Diploma za prihodnost V svoji diplomski nalogi se ukvarjam prav s kurkumo. Študije so pokazale, da se kurkumin zelo slabo absorbira skozi gastrointestinalni trakt, zato za farmacevtske oblike per os ni primeren. Zaradi blagodejnih učinkov in naraščajočega števila rakavih bolnikov smo se usmerili predvsem v uporabo kurkumina kot preprečevalca rakavih obolenj, in sicer z lokalnim apliciranjem. Moja naloga je osredotočena na vaginalno administracijo, s katero bi pri ženskah v menopavzi lahko preprečili nastanek raka na materničnem vratu, ki je še posebno pogost v tem življenjskem obdobju. TIK PRED CILJNO ČRTO Irena Kolenc Pero na diplomi in farmapraksa Tik pred ciljno črto Lekarna - kotiček zame? Prvi dan študija se ti zdi, da je pred tabo še cela večnost, preden boš prišel do trenutka, ko boš s ponosom rekel: “Od danes naprej sem magister farmacije.” Bruci, naj vas opozorim, da ni tako! Mislim, da se moji sošolci strinjajo z mano, ko rečem, da te čas mimogrede prehiti. Kmalu se moraš odločiti, katero temo boš izbral za magistrsko nalogo. In to ni lahka odločitev. Po glavi se ti podi nešteto misli, vprašanj in idej. Kaj mi je sploh na voljo? Kdo naj bo moj mentor? Ali naj se odločam na podlagi predmetov, ki so me zanimali, ali naj izbiram na podlagi priporočil bivših študentov? Kaj me zanima? Vse je odvisno samo od tebe. Prijeten, a hkrati nekoliko zastrašujoč občutek. Po petih letih si končno prišel do trenutka, ko ti profesorji, asistenti in laboranti zaupajo, da si sposoben sam voditi poskus, da si pridobil dovolj znanja, da znaš kritično razmišljati, da si prestal dovoljšnje število ur vaj, da si se naučil obnašati v laboratoriju in nenazadnje da si dovolj zrel ter odgovoren, da si sposoben napisati magistrsko delo. Ko sem se sama soočila s tem izzivom, sem na spletni strani naše fakultete poiskala razpisane teme. Nisem se ozirala na preference prejšnjih študentov niti na svoje priljubljene predmete. Enostavno sem prebirala opise tem in se odločila za tisto, ki me je najbolj pritegnila. Na žalost ali pa tudi na srečo je bila tema že zasedena. Mentor mi je predstavil druge opcije, ki jih je imel na voljo, in v trenutku sem se zagrela za poskuse primerjave permeabilnosti učinkovin skozi Peyerjeve plošče v tankem črevesu podgane. Zame osebno je bila odločitev lahka. Navdušili sta me predvsem možnosti, da poskusim nekaj, česar v času študija nisem imela priložnost spoznati, in da bom raziskovala čisto na slepo. Škodoval ni niti mentorjev entuziazem in za mano je enkratna izkušnja. Mislim, da na svetu ni boljšega občutka, kot je zavedanje, da je to tisto, kar si želiš početi do konca življenja. Zato dobro premislite, preden izberete temo. Naj to ne bo le še ena obveznost, poskusite se najti v morju možnosti, ki vam jih ponuja fakulteta. Vem, da mnogi med vami še ne veste, kaj bi radi počeli po koncu študija. Izkoristite to priložnost in se preizkusite. Mogoče poleg poskusov odkrijete tudi svojo prihodnost. Zase vem, da bo laboratorij moj drugi dom. Za vse mentorje, ki prebirate te vrstice, pa droben nasvet. Dajte študentu svobodo in pokažite tudi vi, da nismo samo obveznost. Ob tej priložnosti bi se zahvalila asist. dr. Simonu Žaklju za super izkušnjo in Nevenki Lilik za vso pomoč v laboratoriju. LEKARNA — KOTIČEK ZAME? Nina Heindler Vstop v lekarno ne le kot stranka pomeni začetek nečesa čisto novega. Tako me po pozdravu mentor kot kup nesreče – polno dvomov, saj se mi niti sanja ne, kaj me čaka prvi dan prakse v lekarni – posadi na stol v sobi za svetovanje bolnikom. Po opravljenem naročilu manjkajočih zdravil in tržno aktualnih izdelkov mi mentor razkaže prostore Lekarne Citypark, nato pa me nagovori s samogovorom o popolnoma neuporabnem znanju s fakultete, po ka- 40 Nina na praksi Tako prvi dan preživim bolj kot ne spremljajoč njega – ob naročanju izdelkov, izdajanju zdravil in svetovanju, hkrati pa mi farmacevtski tehniki razložijo postopek sprejema robe ter preverjanja količin in datumov uporabe prejetih produktov. Drugi dan me zaposli s pregledovanjem pravilnosti že izdanih receptov, pri čemer me pusti samo in mi naroči, da ga povprašam o katerem koli problemu, ki se pojavi med pregledovanjem. Spet se naučim, da moram v lekarni svoje neznanje oziroma nerazumljivost nečesa izraziti, saj se bom le tako kaj naučila. Tako od drugega dneva naprej vsak dan pregledujem izdane recepte in tako rekoč popravljam morebitne napake magistrov farmacije. Na tak način se učim lastnih imen zdravil, saj na začetku nikakor ne morem povezati vsebovane učinkovine z lastnim imenom zdravila, a po nekaj tednih si naberem že toliko znanja, da v tem ne vidim več problema. Že četrti dan me magistra, ki nadomešča odsotnost mojega mentorja, postavi pred računalnik pri izdaji zdravil. Pomagam ji pripravljati zdravila, vnašam recepte v računalnik in dejansko prodajam prehranska dopolnila. Svetovanje strankam prepustim kar njej, saj po treh dneh v lekarni še nisem sposobna izustiti nobenih uporabnih informacij pacientu. Tako si ob poslušanju njenih besed le-te poskušam zabeležiti ali pa si čim več informacij in uporabnega znanja zapomniti. Prve dni in nato skoraj vsakodnevno opravilo je poleg pregledovanja receptov in pomoči pri izdaji zdravil tudi sprejem in zlaganje nove robe na police. V prvem tednu se mi niti sanja ne, na katerem koncu lekarne lahko najdem na primer čaj iz kopriv ali hrano za novorojenčke ali pa zelo mastno kremo za obraz. Ukvarjanje z robo mi prinese prav to – spoznavanje razporeditve različnih prehranskih dopolnil, krem in drugega lekarniškega blaga, ki je v tako veliki lekarni, kakor je lekarna, kjer sama opravljam prakso, precej velik zalogaj za začetnika. Tako v prvih dneh bolj kot ne povprašujem naokoli: “Kam pa naj postavim tole?” Na začetku mi torej zlaganje izdelkov na police vzame kar nekaj časa, ko pa svoje možgančke pripravim do tega, da mi ob imenu izdelka že sami nakažejo pot na pravilno polico, postane to mala malica. Vendar kakor zveni enostavno, moram priznati, da to opravilo zahteva ustrezno mero natančnosti, sploh pri zlaganju zdravil v predale, saj si nikakor ne smem dopustiti, da bi zamenjala dva različna odmerka ali pa dve različni količinski pakiranji istega zdravila, saj lahko s tem nato povzročim napačno izdajo zdravila. Na dan prav tako pripravim kar nekaj magistralnih pripravkov, čeprav gre v mojem primeru za čisto enostavna mazila ali praške. Zahtevnejših pripravkov se bomo lotili v sklopu 14 dni, ko bomo obiskovali galenski laboratorij. mentor že pričakuje, da sem sposobna skoraj samostojne izdaje zdravil, k čemer spada tudi svetovanje o odmerjanju, kompatibilnosti s hrano in pijačo ter drugimi stvarmi. Zato se sproti učim, prebiram povzetke glavnih značilnosti zdravila in navodila za uporabo. Ta mi dajo nek celoten pregled nad indikacijo, delovanjem in kontraindikacijami zdravila. Da se bom vsega res naučila in svoje znanje utrdila, bo seveda trajalo še kar nekaj časa, vendar že začetek je pravi. Vse bolj ugotavljam, da znam strankam zelo malo povedati o samih prehranskih dopolnilih, zato ko imam čas, poslušam svetovanja farmacevtskih tehnikov o različnih izdelkih in si te informacije poskušam zapomniti. Res pa je, da to prinese le daljša praksa oziroma večletne izkušnje, saj na trg še vedno prihajajo številni novi izdelki. Če povzamem, praksa študenta farmacije sploh ni enostavna, vsak dan se naučiš nekaj novega, ugotoviš, da ti je delo všeč (ali pa morda ne), in se sploh na začetku navajaš na dolgo mukotrpno stanje na nogah. Z vstopom v lekarno in izdajanjem zdravil pa nase prevzameš neko odgovornost, ki se je moraš kot farmacevt zavedati in jo jemati resno. Ko na koncu potegneš črto, lahko zaključiš, da kljub popolnoma drugačnemu načinu dela, kot smo ga navajeni na fakulteti, in seveda ponovnemu učenju skoraj iz nič še vedno iz izkušnje največ odneseš sam, in TO ti daje največje zadovoljstvo. Po mesecu dni prakse v lekarni moj Pero na diplomi in fermapraksa Lekarna - kotiček zame? terem kar trdno pristanem na tleh. Seveda, učiti se bo treba! No, pa zato smo tukaj … Kmalu me potolaži, da bom po končani štirimesečni praksi v vsakem primeru stoodstotno pripravljena za delo v lekarni. 41 FARMACEVTI DOBRO ŠTARTALI V NOVO SEZONO UOL 2012/2013 Matjaž Sušec Tudi letos so farmacevti sestavili dobro ekipo in tako kot pretekla leta ciljali na najvišja mesta v Univerzitetni odbojkarski ligi. Našo fakulteto zastopata tudi Matjaž Sušec in Boris Brus, člana Calcit Volleyja iz Kamnika, pokalnega in državnega podprvaka, ki je letos zelo aktiven tudi na mednarodnih tekmovanjih. Kot že vrsto let je v ekipi tudi dr. Stanislav Gobec, ki bo letos ekipi pomagal kot libero. Seveda ne bi zmogli brez mentorice Nade Bratuž. Prejšnji rezultati moške ekipe FFA: 2008/2009: tretje mesto 2009/2010: tretje mesto 2010/2011: drugo mesto 2011/2012: četrto mesto Moška odbojkarska ekipa FFA 5. Jani Jamnik bolj izenačena in tudi po kvaliteti na višjem nivoju. Z zbrano in organizirano igro so skoraj presenetili igralci FKKT, ki so dodobra namučili igralce FFA. Po začetnem “otipavanju” so občutneje povedli igralci FFA, a so po minuti odmora ekipe FKKT začeli ti igrati bolj zbrano in v samo končnico prinesli 2 točki prednosti (22 : 20). Minuto odmora je takrat izkoristila ekipa FFA, saj so njeni igralci povedli na 24 : 23. Sledila je nova minuta odmora, tokrat seveda za ekipo FKKT, ki pa se je na njihovo nesrečo slabo končala, in prvi set so dobili farmacevti. Kot da jim 6. Tim Rahne SKUPINA A Fakulteta za farmacijo 2012/2013 1. Andrej Artenjak 2. Simon Brodnjak 3. Boris Brus 4. Rok Hrovat je to dalo spodbudo, so v drugem setu nadaljevali mnogo bolje in z lahkoto nizali točke ter tako prepustili nasprotniku samo 13 točk. Farmacevti so sezono torej odprli z zmago nad sosedi s FKKT. Naslednja tekma bo 6. 12. 2012 ob 21.00 proti Fakulteti za strojništvo, zmagovalki preteklega študijskega leta. Vabljeni! Lokacija: Športna dvorana Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, Ižanska ceta 10, Ljubljana. 7. Gregor Ratek Farmašport Moška odbojka FFA 8. Matjaž Sušec (kapetan) 9. Gašper Vrhunc 10. Aleš Žula 11. prof. dr. Stanislav Gobec, mag.farm. Komentar tekme: Druga tekma uvodnega večera je bila 42 Fakulteta za farmacijo : Fakulteta za kemijsko tehnologijo: 2 : 0 (23, 13) Datum: 8. 11. 2012 FUTSAL EKIPA FFA Miha Belak Navdušiti bralce Spatule, da si je vredno vzeti tri minute časa in prebrati članek o nogometni ekipi, je zahtevna naloga. Posebej ob dejstvu, da je vsaj tri četrtine bralcev predstavnic nežnejšega spola, ki so verjetno že ob besedi nogomet v prvi povedi prelistale na drugo stran. Vsi, ki nadaljujete z branjem, pa tokrat ne boste zasledili nič o novi pričeski Cristiana Ronalda ali barvi dude Messijevega prvorojenca, predstavil bom namreč študentsko nogometno ligo z uradnim imenom UFL Kelme. Tudi farmacevti imamo ekipo, ki jo sestavlja nekaj nogometnih entuziastov naše fakultete. V preteklih letih nismo dosegli vidnejših uspehov (uvrstitev v izločilne Vendar je letos ekipa izkušenejša kot prejšnja leta, zato je naš cilj višji. Uspel nam je odličen start v sezono, saj smo v prvem krogu premagali ene od favoritov, ekipo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. V drugem krogu smo zanesljivo odpravili še Filozofsko fakulteto. Želimo si, da naš moto letos ne bi bil le ‚važno je sodelovati, ne zmagati‘. Zato vabimo vse, ki imate v sebi vsaj malo navijaškega duha, da nas pridete spodbujat. Igramo vsako sredo ali četrtek do sredine januarja v dvorani SUAŠ – Srednja upravno administrativna šola Ljubljana (za picerijo Pinki na Poljanski). Natančen razpored tekem je objavljen na spletni strani Športne zveze Univerze v Ljubljani, farmacevti letos nastopamo v skupini B. Naj dodam še nekaj razlogov za ogled tekem, če morda navijanje za vas ni pravi: vas zanima, katera fakulteta ima najštevilčnejšo podporo s tribun; se morda sprašujete, kakšne čudežne tabletke, ki so jih pripravili na faksu, nam letos pomagajo do uspeha? Dekleta, ki so zdržala do konca članka, pa morda zanima tudi, kako je v nogometnem dresu videti asistent, ki igra z nami … Se vidimo na SUAŠ-u! Farmašport Moška odbojka FFA Tri, štiri ... Farmacijaaa! (foto Matej Pusnik) boje). Razlogi so različni: nogometna liga je najštevilčnejša, letos v njej nastopa kar 20 fakultet, naša ekipa že nekaj časa nima dvorane, kjer bi lahko trenirala, in nenazadnje pri nas študira relativno malo fantov v primerjavi z drugimi fakultetami. 43 OKTOBER — MESEC FARMACEVTA Danaja Rode Mesec farmacevta poteka vsako leto v avli naše fakultete, navadno že prvi in drugi teden oktobra. Na info stojnici lahko dobijo študentje odgovore na vsa vprašanja, se prijavijo na prihajajoče projekte, hkrati pa poteka tudi sejem knjig. Čeprav smer farmacija ni edini študijski program na naši fakulteti, je zagotovo tisti, ki vsako leto pritegne največ dijakov in ki ima že najdaljšo tradicijo, v zadnjih letih pa se tudi spreminja vloga farmacevta kot zdravstvenega delavca. V predstavitvenem zborniku programa EMŠF je zadan temeljni cilj programa: “usposobiti strokovnjaka za izvajanje strokovnih del in nalog kjerkoli na farmacevtskem področju (lekarniška dejavnost, industrija, klinično biokemični in drugi diagnostični laboratoriji) ter mu obenem dati ustrezno osnovo za nadaljevanje študija na doktorski stopnji.” Iz tega je možno razbrati tri glavne (a ne edine) usmeritve farmacevtov: lekarniška dejavnost (javna lekarna, bolnišnična lekarna; farmacevt pripravlja in izdaja predpisana zdravila na zdravniški recept, stranki svetuje in ji razloži osnovne podatke o zdravilu, nabavlja zdravila in medicinske pripomočke), Dogajalo se je Obštudijske dejavnosti industrija (paleta del v industriji je zelo široka, farmacevt lahko dela v proizvodnji, kontroli razvoja, pri raziskavah, pripravah zdravil, tudi v komercialnem in tehničnem delu, torej podpornem področju, v nabavi, pripravi proizvodnje, tehnološkem področju, kontroli kakovosti, pri registracijah, dokumentacijah, v razvoju in marketingu), delo v laboratoriju (sloni predvsem na raziskavah novih učinkovin, interakcij med učinkovinami …, tudi na kontroli kakovosti). Na področju lekarniške dejavnosti je pomembna predvsem farmacevtska skrb oziroma oskrba. Farmacevtska skrb je definirana kot praksa, v okviru katere farmacevt za posameznega bolnika na odgovoren način zagotavlja zdravljenje z zdravili in tako izboljša kakovost življenja bolnikov. Cilj skrbi je doseči po44 zitiven kliničen rezultat in optimizirati bolnikovo kakovost življenja, povezano z zdravjem. Farmacevtsko skrb se izvaja ob vsakem obisku lekarne v obliki 10-minutnega pogovora (po potrebi tudi daljšega). Glavni namen je predvsem seznaniti bolnika z zdravilom in pravilnim načinom jemanja ter preveriti morebitne interakcije z ostalimi zdravili. V državah Skandinavije in Zahodne Evrope izvajajo tudi posebne oblike farmacevtske oskrbe: gre za t. i. delovne skupine, kjer farmacevt nastopa kot svetovalec večji skupini ljudi z enakimi težavami, na primer kadilcem, astmatikom, diabetikom. Pri nas so taki programi za enkrat še redkost. Podoben koncept oziroma področje delovanja predstavlja klinična farmacija. Ta obsega aktivnosti in storitve farmacevta, ki vodijo k racionalni in optimalni uporabi zdravil in so komplementarne aktivnostim ostalih zdravstvenih delavcev. Prednosti klinične farmacije in farmacevtske oskrbe so izboljšanje kvalitete življenja, izboljšanje stroškovne učinkovitosti, zmanjšanje števila hospitalizacij ter ustreznejše predpisovanje zdravil. Pri nas se je klinična farmacija pričela razvijati leta 2004 v Bolnišnici Golnik. Delo kliničnega farmacevta obsega več aktivnosti: pomoč zdravniku pri izbiri ustreznih režimov odmerjanja zdravil, opozarjanje zdravnika na možen nastop neželenih učinkov zdravil, svetovanje o interakcijah med zdravili, skupaj s pregledom interakcij klinični farmacevt poda predlog o nadaljnjih ukrepih (spremljanje kliničnega učinka, uporaba terapevtske alternative …). K nerazumevanju vloge farmacevta pri zdravljenju bolnika so doprinesle predvsem nejasnosti glede pristojnosti kliničnega farmacevta. Vprašanje odgovornosti je danes razjasnjeno: zdravnik je odgovoren v vsakem primeru (če sprejme predlog farmacevta ali ne ), v primeru, da ga sprejme, pa je soodgovoren tudi klinični farmacevt. Pri razvoju klinične farmacije je ključnega pomena sodelovanje med zdravniki in farmacevti, predvsem je pomemben intenzivnejši in bolj sistematičen prenos strokovnih informacij, vezanih na zdravljenje z zdravili. (4) Takšno timsko delo ima več pozitivnih izidov: razbremeni zdravnika, obravnava bolnika je kakovostnejša in bolj kompleksna, izboljšajo se klinični, humanistični in ekonomski izidi. Ker se že študentje zavedamo prednosti takšnega dela, je na fakulteti vsako leto organiziran Zdravstveni tim, ki je namenjen izobraževanju in povezovanju študentov Fakultete za farmacijo, Medicinske fakultete in Zdravstvene fakultete. Viri: - Fakulteta za farmacijo, URL: http://www.ffa.uni-lj.si/fileadmin/datoteke/ Dekanat/Studij/PREDSTAVITVENI-ZBORNIK-EM%C5%A0FARMACIJA.pdf (Dostop: 10. 11. 2012). - Miharija-Gala, T. Farmacevtska oskrba in preskrba. Farmacevtski vestnik 1996; 47 (): 111—116. - Bečan, D., Kos, M.. Sistematični pregled raziskav vrednotenja koristi klinične farmacije in farmacevtke skrbi. Farmacevtski vestnik 2012; 63 (4): 225—231. - Koder, B., Pisk, N., Rakovec, R. Farmacevt zdravniku – predstavitev projekta Gorenjskih lekarn. Farmacevtski vestnik 2012; 63 (4): 255—258. - Toni, J., Svetina Šorli, P. Klinična farmacija – priložnost, nadloga ali prednost? Isis 2011; 20 (5): 46. - http://www.nevcoeducation.com/store/images/prescription%20bottles2. jpg - http://blog.olio-argan.com/wp-content/uploads/2012/10/medor-infarmacia.jpg ABSOLVENT 2012 23. 9. 2012 se je ob 2.00 zjutraj 53 nadebudnih študentov farmacije, željnih zabave, zbralo pred Atlantisom, da bi se podali na popotovanje proti Zakintosu. Tam nas je pričakal avtobus A6 z najboljšo vodičko, mamo Urško, in najboljšim voznikom, očkom Elvisom. Pot je bila kar dolga: z avtobusom do Ancone, nato s trajektom do Patrasa, spet na avtobus, nato spet na trajekt … Po približno 45 urah potovanja in žuranju na ladji smo končno prispeli do težko pričakovanega cilja – hotela Afrodita v Laganasu na Zakintosu. Po začetnem razočaranju nad hotelom in večerjo smo se odpravili na giros, v trgovino, se uredili in odpravili na prvi žur na Zakintosu, Aperol spritz party. Oblečeni v rdeče-oranžne barve in Aperol spritz majice smo se odpravili proti klubu Rescue, kjer je potekala večina naših večernih zabav. Noč je minila hitro in po nekaj urah spanca smo se odpravili po poteh Zakintosa v glavno mesto, vinsko klet in na beach party, kjer smo se lahko prvič osvežili v toplem grškem morju. Po vrnitvi v hotel in še eni “izvrstni” večerji nas je čakal (po mnenju nekaterih) najboljši žur na Zakintosu, Dress to impress z DJ Umekom. In ker so nas starši učili, da je nevarno hoditi po temi, smo se kot ponavadi iz varnostnih razlogov vrnili v hotel v zgodnjih jutranjih urah. J Časa za spanec je bilo ponovno premalo, vendar nas je izlet v Zaliv tihotapcev popolnoma predramil. Ko smo videli sinje modro barvo morja v zalivu, smo komaj čakali, da se vržemo v vodo in zaplavamo. Zvečer nas je čakal Toga party: vsi absolventi smo bili oblečeni v bele rjuhe, opremljeni z oljčnimi vejicami in porisani s tatuji, za piko na i pa so nas v klubu špricali in bombardirali z različnimi fluorescentnimi barvami, tako da smo bili na koncu vsi premočeni in spominjali na mavrico. Po jutranjem kopanju v hotelskem bazenu, ponovno prekratki noči in (končno) bolj poznem zbujanju je sledil izlet na Cameo island, majhen otoček ob obali Zakintosa, kjer nam ob kartah, pijači, soncu, morju in glasbi ni manjkalo prav nič. J Zvečer je sledil koncert skupine Mambo kings in nekateri so se na ta večer odpravili v posteljo malo prej, da bi si nabrali moči še za zadnje dni. Zadnji dan smo na plaži St. Nicholas preživeli še zadnji dan na morju in soncu, po turnirju v odbojki na mivki in koncertu Kingstonov pa smo se odpravili v hotel, da spakiramo in se še zadnjič odpravimo na žur. Tokrat nas je čakal Prva pomoč party, kjer smo oblečeni v bele majice drug na drugem puščali vtise najbolj norega tedna. Večer se je zaključil malo prej, saj je bil že ob 5.00 planiran odhod izpred hotela. Ker nismo hoteli, da bi bilo že vsega konec, smo si naredili zabavo kar pred avtobusom, ko smo čakali na odhod. Elvis je priskrbel glasbo, mi pa smo v zameno poskrbeli, da ga je rahlo zaskrbelo za avtobus, ko nas je vseh 53 plesalo Gangnam style po sredini avtobusa (na youtubu: Gangnam style bus, Zakynthos, Greece.mp4 J). Pot nazaj je bila sicer bolj naporna, saj smo bili že vsi bolj ali manj utrujeni, ampak smo se potrudili in zbrali moči, da smo še zadnjič zažurali na ladji (za pravi zaključek je moral DJ zavrteti Gangnam style in Leto moje približno dvajsetkrat, Ti moja rožica približno desetkrat, vsake toliko pa je na vrsto prišla tudi kakšna druga pesem J). In ker smo s fakultete navajeni trdega dela in truda, smo iztisnili še zadnje odstotke energije in še dvakrat zaplesali Gangnam style v Ljubljani: enkrat ob 1.30 zjutraj na obvoznici, drugič pa ob varnem prihodu. Da ne bo kdo rekel, da je absolventski izlet samo zabava in počitek, naj naštejem le nekaj stvari, ki smo se jih v tem tednu naučili: besedilo pesmi Moje leto in Ti moja rožica, ples Gangnam style, v kabino za 4 se lahko spravi 1315 ljudi, originalna sončna očala Ray Ban stanejo 4-5 €, 25 ur spanja v 8 dneh je lahko popolnoma dovolj, priloga k večerji mora biti pomfri in/ali riž, kopanje v bazenu je lahko nevarno (za človeka ali mobitel) … To je le kratek povzetek najbolj norega tedna, polnega druženja, kopanja, sončenja, zabave, petja (dokler nismo skoraj vsi postali hripavi), plesa … Verjamem, da tega tedna ne bo nihče od nas nikoli pozabil. Za konec pa še nasvet za nižje letnike: pojdite na absolventski izlet, ne bo vam žal! 45 Dogajalo se je Obštudijske dejavnosti Martina Ambrož ZDRAVSTVENI TIM — rak debelega črevesja in danke Eva Shannon Schiffrer Tudi letos je na Fakulteti za farmacijo potekal že kar tradicionalni Zdravstveni tim v skupni organizaciji študentov farmacije, medicine in zdravstvene nege. Letošnja tema je bil rak debelega črevesja in danke, zelo huda bolezen, ki se zaradi našega stila življenja žal pojavlja vse pogosteje. Ker so simptomi, na primer motnje odvajanja blata in bolečine v trebuhu, precej nespecifični, ga zelo težko odkrijemo v zgodnjih stadijih in tudi zato je osveščanje ljudi še toliko bolj pomembno. Med 9. in 11. oktobrom smo se tri dni družili na strokovnih predavanjih v predavalnicah naše fakultete. Udeležba je bila tudi tokrat kar številčna. Prvo predavanje na temo uvod v zdravstveni tim je izpeljal prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm., ki nam je nekoliko razjasnil pomen naših treh strok in poudaril pomembnost sodelovanja. Sledili sta predavanji o tem, kako in zakaj ta tip raka nastane, ter o kliničnih znakih in diagnostiki, ki ju je vodil Samo Plut, dr. med., spec. gastroenterolog, z UKC, zadnje predavanje prvega dne pa je imela Petra Tavčar, mag. farm. spec., z Onkološkega inštituta Ljubljana, ki je predstavila klinično farmacijo in različna zdravila za to obolenje. Naslednji večer je s predavanji začel Pridni poslušalci prof. dr. Mirko Omejc, dr. med., s Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo, ki nam je predstavil operativno zdravljenje, temu pa je sledila predstavitev programa SVIT, ki jo je izpeljala Marjeta Keršič-Svetel z IVZ. SVIT je presajalni program, s katerim se poskuša izboljšati ozaveščenost ljudi in omogočiti hitrejše ter zgodnejše odkrivanje bolezni. Drugi dan se je končal s predavanjem o homeopatskih zdravilih na tem področju, ki ga je vodila dr. Maruša Hribar, mag. farm., predsednica Homeopatske sekcije SFD. Zadnji dan sta bila na vrsti še predavanje o negi pacienta z rakom debelega črevesja in danke, ki ga je izvedla mag. Albina Bobnar, vis. med. ses., prof. defek., ter predstavitev življenja s stomo, ki so ga pripravili člani Invalidskega društva ILCO Ljubljana. Zdravstveni tim se je zaključil s podelitvijo diplom in spominskih majic udeležencem, ki so bili prisotnih na vseh treh dneh predavanj, ter pogostitvijo. FARMAVEŠČ (A) Dogajalo se je Obštudijske dejavnosti Domen Kutoša V življenju potrebujemo veliko veščin in znanja. Znanje v neki meri dobimo na fakulteti, veščine tudi, vendar ravno tako ne vseh. Kot farmacevti se stalno izobražujemo na področju zdravil, malo poudarka pa namenjamo področju, ki se v angleščini imenuje soft skills oziroma v slovenščini mehke veščine. Marsikdo se je sedaj vprašal, kaj so mehke 46 veščine. Mehke veščine so voditeljske sposobnosti, motivacija, komunikacijske veščine in dobro razporejanje časa. Vse to in še veliko več lahko spoznate na FarmaVešči. Za ta projekt se lahko zahvalimo Sandri Hočevar in ostalim slovenskim trenerjem. Študenti Fakultete za farmacijo smo lahko veseli, saj imamo med svojimi vrstami odlične trener- je, ki svoje veščine pilijo na mednarodnih kongresih. Znanje, ki ga tam pridobijo, pa z veseljem delijo med vse nas. Zadnja FarmaVešča je bila izpeljana v oktobru. Dobili smo se pred fakulteto in krenili proti Bledu. Nastanjeni smo bili v CŠOD Trilobit. Lokacija je bila zares odlična, le sreče z vreme- nom nismo imeli. Ne ozirajoč se na vreme smo takoj po prihodu začeli z delavnicami. Prva od treh je bila delavnica na temo kretenj in mimike. Med sabo se še nismo vsi poznali, zato je bil petek bolj namenjen spoznavanju in team buildingu. Spoznavali smo se skozi igro in se s tem tudi veliko naučili. Dan smo zaključili s fitnes zabavo. Omenil bi še, da smo bili v domu skupaj s študenti iz Srbije, ki so prišli v Slovenijo na Twin izmenjavo, zato je bil ta vikend zares nepozaben. V soboto po zajtrku pa smo začeli zares. Po uvodnih predstavitvah in razlagi kretenj in mimike smo se razdelili v skupine. Razdeljene so nam bile zadolžitve, kjer smo naučeno prenesli v prakso. Čas je hitro mineval in že smo prišli do treninga na temo vodenja projekta. Po spoznavanju teorije smo bili razdeljeni v dve skupini. Vsaka je dobila nalo- go, da si zamisli projekt, določi vizijo, cilje in končan projekt predstavi ostalim. Po končanem treningu smo pojedli večerjo in se pripravili na Back to future zabavo. Naslednji dan nas je čakal še zadnji trening. Tema je bila javno nastopanje. Trening je bil odlično pripravljen. Spoznali smo stvari, na katere je treba biti pozoren, in male skrivnosti, ki nam bodo pomagale pri javnih nastopih v prihodnosti. Znanje smo kot na vsakem treningu preizkusili tudi v praksi. Vsak posameznik je dobil članek in nalogo, da ga pred vsemi predstavi. To pa ni bilo vse. Vsak je prestavitev opravil drugače, s prevezanimi očmi, z zavezano roko in tako naprej. Vsaka predstavitev je bila tudi posneta, tako da smo lahko videli, kako se obnašamo in kaj nezavedno počnemo. Po končanih predstavitvah smo predebatirali, kdo je imel pri predstavitvi boljše pogoje in kdo slabše. Ura je neusmiljeno tekla in že je bil čas, da zaključimo s treningom in se odpravimo domov. V treh dneh dobiti toliko informacij in napotkov za prihodnost je zares neprecenljivo. FarmaVešča je resnično odličen projekt, ki študentom razširi obzorja in nas nauči stvari, ki se jih ne učimo na fakulteti. Študenti imamo možnost učenja in izobraževanja o stvareh, za katere podjetja plačujejo veliko denarja, porabijo ogromno časa in jih tudi preverjajo na razgovorih s psihološkimi testi. Če ste ambiciozni in imate željo po izobraževanju tudi na drugih področjih, vas z veseljem povabim, da se udeležite naslednjega FarmaVešča vikenda. Se vidimo! TWIN 2012 Лудо и незаборавно! Nepozabna dodogodivščina po srbsko Petek, 19. 10. Menim, da bi bil že čas, da si končno pripravim stvari za nepozabni teden, ki nas pričakuje v Srbiji. Okej, odidem po največjo potovalko, ki jo premoremo, in jo z optimizmom odnesem v svojo sobo, ne vedoč, da bo tam prazna čakala še dva dni. Nedeljsko jutro, 21. 10. Ob pogledu na še vedno prazno torbo me prešine misel, da je danes zadnji dan, da si končno pripravim stvari. “No, še vedno si jih lahko v ponedeljek, saj je zbor šele ob 20.30 pred železniško postajo …” Dragi bralci, kaj sledi iz tega? Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri, saj je lahko pakiranje zadnjo minuto stresno, možnost, da se kakšna pomembna stvar pozabi, pa toliko večja. Kakor koli, k sreči nisem pozabil ničesar; srajce, svečana obutev, kravata, gel za lase in ostale vsakdanje stvari, vse je bilo spakirano. Kot ste lahko razbrali že iz prvega odstavka, odhajamo na Twin v Srbijo. Verjetno vsi ne poznate te besede: Twin bi lahko opisali kot program študentskih izmenjav, konkretneje, letos je ta potekala med Slovenijo in Srbijo. 47 Dogajalo se je Obštudijske dejavnosti Luka Tehovnik Kolegi Srbi so nas obiskali v Sloveniji v začetku meseca oktobra, mi pa jim sedaj obisk z veseljem vračamo. Dogajalo se je Obštudijske dejavnosti Ura je 20.30 in večina nas že čaka na dogovorjenem mestu – pri uri pred vhodom na železniško postajo. Ko smo se vsi “nakapljali”, smo počasi odrinili k peronu, kjer nas je pričakal vlak za Beograd. Naj omenim zanimivost, do katere sem se dokopal med opazovanjem naše prtljage: ena od kolegic v skupini je imela najmanjši kovček od vseh. Zanimivo, punca, pa ji je uspelo spraviti stvari za en teden v kovček dimenzij 56x45x25 cm. Kapo dol! Naj se vrnem k vlaku; bilo bi čudno, če bi vse potekalo kot po maslu, in tudi tokrat to ni bila izjema. Ko smo se lepo in udobno namestili v vagon, racionalno naložili kovčke na police nad glavami in v pričakovanju čakali odhod vlaka, pride sprevodnik z besedami: “Gretje ne dela, zamenjali bomo vagon.” Poglej ga zlomka, ves trud za nič … Preostalo nam ni drugega, kot da zapustimo vagon in na peronu počakamo na drugega. Gretje je na novem res delovalo, in to celo tako dobro, da regulator, s katerim si gretje pojačal ali zmanjšal, sploh ni reagiral na slednje. Tako smo imeli v vagonu vse do prihoda v Beograd ob pol sedmih pravo savno. Spanje je bilo pravzaprav kar težko v taki atmosferi, a hkrati nepotrebno ob tako super družbi. Poznal sem mogoče 2 ali 3 osebe, ostali so mi bili še neznani. Hitro smo se spoprijateljili in že sem znal pesem, ki jo je kolegica Sara slišala ali bolje poslušala na poti na EPSA poletno izkušnjo v Romuniji: “Raaaa tatatata taaaaaaa ratatataaaaa …” Njen prispevek z naslovom “Vara nu dorm!” lahko najdete v prejšnji številki Spatule, da vam dokažem, da si ne izmišljujem. (Mimogrede, na koncu smo ugotovili naslov pesmi in izvajalca, “Linkin Park – No More Sorrow”, če koga slučajno zanima.) 48 Obisk Actavisa v Leskovacu Beograd. Takoj na izstopu z železniške postaje se mi je odprl prizor, kakršnega sem prvič ugledal leta 2010, prav tako skupaj s farmacevti: tramvaji, konfuzen promet in mesto Beograd. Iz prizora pa nikakor pa ne smem izvzeti našega vodiča in nekaterim tudi gostitelja v Nišu, sedaj tudi dobrega prijatelja Nikole, ki je samo za nas prišel iz Niša. Večina ga je poznala že od srbskega obiska pri nas. Nikola nas je peljal do hostla v centru mesta, nam priskrbel zajtrk in za povrhu še kavo. Vrhunska postrežba! Urnik ogledov in zabav je bil pazljivo zastavljen, tako da nam prav nikoli ni bilo dolgčas. Že na dan prihoda nas je takoj čakal ogled Beograda. Sprehodili smo se do strogega centra mesta, do trga republike – h konju in k uri, do parka in trdnjave Kalemegdan, narodne skupščine, kipa Nobelovega nagrajenca za književnost Iva Andrića in še in še. Ogledali smo si tudi Hram sv. Save, ki velja za največjo pravoslavno cerkev na svetu, ki je v uporabi. Kot marsikatera stvar v Srbiji je tudi ta cerkev v gradnji in še vedno ni dokončana, saj izgradnja temelji izključno na prispevkih vernikov. Za vse ogledane stvari in za prehojen manj kot en procent mesta (hodili smo 4 ure) gre zahvala Milici in Marku ter nenazadnje tudi Nikoli, ki več kot le obvlada zgodovino svoje rodne države. Večer je minil v znamenju Vanilla kluba, kjer smo se zabavali pozno v noč, seveda v ritmih Cece, Aca Lukasa in ostalih znanih srbskih izvajalcev. Naslednji dan smo si ogledali muzej Nikole Tesle, kjer smo lahko le še z večjo gotovostjo trdili, da je bil človek, rojen pred svojim časom, in pravi genij. Po pregledu zbirke izumov, neskončno mnogo diplom in priznanj, Nikolovih osebnih stvari in nenazadnje njegovega kraja končnega počitka, kroglaste žare, smo se odpravili še v Hišo cvetja, dom zadnjega počitka tovariša Tita. Do tja smo se odpeljali s pristnim trolejbusom in tako v živo doživeli utrip beograjskega prometa. Ta dan je veljal tudi za dan odhoda za Niš. Vožnja do mesta, kjer smo v nadaljevanju preživeli večino našega Twina, je trajala dobre štiri ure z vsem znanim “Niš ekspresom”. Dolgotrajna vožnja se je več kot le izplačala. Že takoj na avtobusni postaji nas je pričakala delegacija srbskih študentov, nekateri od njih v srbskih narodnih nošah, v rokah pa tradicionalna dobrodošlica – pogača, sol, ajvarju podobna stvar in seveda šilce domače rakije. Nepozabno! Po uvodnem spoznavanju in klepetu smo se odpravili do Nikolovega stanovanja, ki je gostilo moški del slovenske odprave. Če bi opisoval, kaj vse smo počeli v Nišu, bi bil prispevek še daljši kot sicer. Omenim lahko, da smo si do potankosti, vključno z laboratorijem za gojenje laboratorijskih živali, ogledali medicinsko fakulteto, kjer je farmacija le smer, spoznali celotno mesto preko igre “scavenger hunt”, si ogledali lokalne znamenitosti, kot so Ćele kula, koncentracijsko taborišče, center mesta s kipom pisatelja Stevana Sremaca in njegovima junakoma lovcem Kalčem in psom Čapo in še mnogo drugega. Niš je res super mesto, ki ga preprosto morate doživeti, bolj kot mesto pa vas bodo očarali ljudje, ki so gostoljubni, odprti, prijazni in te takoj sprejmejo medse. Poleg Niša smo si v petek ogledali tudi mesto Leskovac in tamkajšnjo tovarno generičnih zdravil Actavis. Pričakal nas je Ivan, ki nas je popeljal v konferenčno dvorano, kjer je bila uvodna predstavitev podjetja. Na mizi je vsakega od nas čakal promocijski material podjetja vključno s kavo, sokom, gazirano vodo in čokoladicami. Postrežba na višku! Kmalu zatem je sledil ogled proizvodnje in analiznega ter mikrobiološkega laboratorija. Do sedaj je bil to zame najboljši ogled farmacevtskega podjetja. Po vseh aktivnostih nas je na koncu pričakala še gostija, kjer mesa vsekakor ni manjkalo. Od vseh dogodivščin in prigod se mi je v spomin najbolj vtisnila “Kafana night”. Vsi so mi govorili: “Luka, u subotu biće ludilo.” Verjel sem jim in niso pretiravali. Prijeten ambient z živo glasbo, odlične jedi, ki jih nimaš časa pokušati zaradi ritma glasbe, ki te povleče vase in zaradi katerega preprosto ne moreš ravnodušno sedeti za mizo. A kombinirati se je dalo v končni fazi vse – od plesa, petja do hranjenja. Nedelja, 28. 10., čas odhoda. Kako je vse hitro minilo! Žal je vsake dobre stvari enkrat konec in Twin v Nišu ni bil izjema. Zadnji dan smo izkoristili za skupno druženje v kavarni, kjer so bili razglašeni zmagovalci “scavenger hunta”, ki je potekal dan prej. Čas je mineval neverjetno hitro in že smo bili na avtobusni postaji, objemajoč drug drugega z besedami “Kako je bilo dobro …” in da to vsekakor ni zadnjič, da se vidimo. Vsem se je bilo težko posloviti od novih prijateljev. Hop, spet na avtobusu na poti za Beograd in iz Beograda ponovno z vlakom do Ljubljane. Nekateri udeleženci so ostali v Nišu do naslednjega dne, ker so udeležili kongresa “EPSA Autumn Assembly”, ki je po- tekal v Sofiji, glavnem mestu Bolgarije. Kot že naslov sam pove, je bil enotedenski izlet v Srbijo nor in nepozaben! Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem Srbom za vrhunsko organizacijo in Nikolovi mami za odlične sarme, mesno lazanjo, slano pecivo in ostale domače dobrote, s katerimi smo se mastili celoten čas, toliko jih je bilo. Kot obljubljeno to ni bil zadnji obisk tega mesta skupaj s prečudovitimi ljudmi. Na tem mestu lahko samo še zaključim – Niš, nasvidenje do prihodnjič! TWIN 2012 SERBIA-SLOVENIA Milica Todorovska and the Serbian TWIN team One year ago, when the NiPSA team (Pharmacy Students’ Association – Niš) was deciding at a meeting which country to do an exchange with and we mentioned Slovenia, everybody was happy! After many other meetings, lots of planning and preparation – we were finally there! Ljubljana! Even though we had spent 10 hours in a bus, when we arrived that morning to rainy Ljubljana, we knew that it was going to be great. And it was more than that! It was like we instantly connected with our hosts, we understood each other perfectly. There was no language barrier; Slovenians speak Serbian very well, some even better than Serbians. J Our hosts were very lovely, helpful, making us feel like we were at home. The first night they took us to a club, we tried borovničke (in my point of view a fabulous drink, sweet, but quite strong, which I strongly regret not bringing home with me) and danced until the early morning. Apart from this drink, we also tried žlikrof, the famous Bled cream cake, potica, Slovenian wine, sausages, and many other dishes during our stay in Slovenia. I must say that I really enjoyed traditional Slovenian dishes and recipes. We loved the city of Ljubljana, I will never forget the great tourist guide that we had there (shown in the picture above in the centre). He told us many interesting stories about Slovenian history, culture, architecture, language, way of life, and really taught us a lot. About Ljubljana … it is the capital of the country, but it is very pretty and not so big, incredibly easy to get around and full of surprises. At every corner we experienced something new, a beautiful park, amazing cathedrals, crazy nightclubs, pleasant restaurants and cafes, monuments, beautiful buildings (the one that particularly caught my attention is the building of the National and University Library by Jože Plečnik). Ljubljana is remarkable for its rich tradition and cultural creativity. We absolutely loved the game that we played throughout whole Ljubljana – scavenger hunt! We had fun, got to know each other better, explored the city, and learned our way around it. We just enjoyed every bit of it! Then we visited Bled. It was a unique experience, as I have never been to a place like Bled. For me, it looked and felt like I was in a fairy tale. And finally (I left this part for the end on purpose, to emphasize it) – the Slovenian people! You are so nice, dear, helpful, funny, interesting people … always stay like that! It was a true pleasure for me and the rest of the TWIN team to be your guests in your beautiful country. Thank you for everything! Thank you for showing us all a great time, being with us, teaching us so much and thanks for being the BEST! 49 Dogajalo se je Obštudijske dejavnosti It is my pleasure to write this article about the TWIN program between Serbia and Slovenia that took place in October 2012. I will try and tell you something more about the good times we had, the places we visited and most importantly – the friends that we made! EPSA AA Сбогом на оръжията, Сбогом на България! Patricija Dolinar Dogajalo se je Obštudijske dejavnosti Nedeljsko dopoldne, 4. 11. 2012. Sredi sobe prazen kovček, poleg njega zgleden kup umazanega perila in vrečka, iz katere kukajo zelena steklenica Zagorke™ za očeta, rožnata, dišeča škatla z napisom “Bulgarian rose” za mamo ter podobica sv. Sofije za babičino zbirko nabožnih predmetov. Na postelji leži napol mrtvo truplo, ki se je po norem tednu vdalo naravi in tako le s prikritim smrčanjem opozarja na svojo eksistenco … Če bi se podali v identifikacijo padlega, bi kaj hitro ugotovili, da gre za študenta iz vrst neustrašnih farmacevtskih popotnikov, ki so se pred nekaj urami vrnili z jesenske skupščine EPSA, devete po vrsti, ki je tokrat v sodelovanju z združenjem bolgarskih študentov farmacije potekala v tednu od ponedeljka, 29. 10., do sobote, 3. 11., v Sofiji, njihovem glavnem mestu. Sofija je relativno blizu prestolnic večine balkanskih držav in se nahaja na strateškem razpotju poti, ki vodijo iz zahodne Evrope prek Balkana vse do Turčije, kar se odraža tudi v bolgarski kulturni raznolikosti, ki so ji bili udeleženci dogodka priča v veliko trenutkih oziroma vsaj takrat, ko se niso posvečali vsem ostalim evropskim kole50 gom in poučno-zabavnim vsebinam, ki jih je prinašalo zasedanje. Vsem, ki do zdaj še ne veste, o čem sploh govorim, sem najprej dolžna naslednje pojasnilo: jesenska skupščina EPSA (orig. EPSA Autumn Assembly) je drugi najpomembnejši EPSA dogodek leta. Vsako leto se zanj izbere neka poučna tema, okrog katere se potem vrstijo predavanja strokovnjakov na izbranem področju, obravnava vročih tem in interaktivne diskusije. Po predavanjih so vsi udeleženci kongresa vabljeni na raznorazne delavnice, kjer lahko poglobijo svoje znanje o določeni temi in izmenjajo mnenja. Namen zasedanja je, da člani EPSA preko generalne skupščine opravijo pregled dejavnosti organizacije in hkrati obnovijo svojo motivacijo in zavezanost prostovoljnemu sodelovanju v EPSA. Generalne skupščine so zanimive tudi za ostale udeležence, ki jih zanima, kakšne odločitve sprejema najvišji organ odločanja o EPSA, saj njegove odločitve neposredno zadevajo tudi njih. Tema letošnjega jesenskega zasedanja je bila “Farmakoekonomika – preko evrov in tablet” in je vključevala zanimive razprave, npr. o cenah zdravljenja raka, klinični farmaciji po Evropi, ekonomiji samooskrbe. Ha, najbrž imate po branju prejšnjega odstavka palec in kazalec že v nizkem startu, da obrnete stran in prepustite nakladanje o dolgočasnih krompirjevih počitnicah komu drugemu, zato mislim, da bo bolje, če poskušam popraviti vtis z nekaj utrinki iz družabnega življenja “eventa” . A kaj, ko tako težko najdeš prave besede za popis občutkov, ki so se naselili v tebi, ko si bil preko neformalnega druženja povezan z evropskimi vrstniki. Zabavno je bilo prav vsak večer ne glede na to, da smo bili kdaj razočarani nad dogodku neprimernim izborom prostora za zabavo s strani bolgarskega RC-ja. International night v majhnem, zatemnjenem klubskem prostoru s hrupno glasbo zna preslepiti čute in na eurotripanju od mize do mize lahko kaj hitro izgubiš orientacijo; Halloween smo si namesto v “bolgarskem prestižnem klubu” (besedna zveza nosi svojevrsten pomen) organizirali kar v sosednji pivnici; večer, ko smo si želodce nahranili z bolgarskimi dobrotami, se je razvil v Ceca obarvano balkansko noč, na gala večerji pa smo se v svojih gracioznih opravah lahko počutili kot tepčki, saj Bolgari definicije besede “gala” (po SSKJ: gála prid. neskl. (a) slavnosten, svečan: gala predstava; kapelnik v gala uniformi / ekspr. vsi povabljenci so bili gala lepo oblečeni // pog., ekspr. prvovrsten, odličen: videl sem gala film; točke iz akrobacije so bile gala; sam.: oblekel se je v gala) še niso uspeli poenotiti z evropskimi standardi. V farmacevtskem duhu smo opazili še eno zanimivo, precej bazično neskladje na ustekleničeni vodi: pH = 9,30. Pa naj bo dovolj o tem. Verjamem, da si je po mesecu dni opomogel tudi padli študent, zbral spomine in definiral občutke, vam zaupal kakšen sočnejši pripetljaj ter vas povabil, da se mu pridružite na naslednjem zasedanju EPSA, letnem kongresu, ki bo 22. 4.-28. 4. 2013 v Kataniji (Sicilija), ali pa na naslednjem EPSA AA (Autumn Assembly), ki ga bo prihodnje leto gostila Valencija. FARMA BOWLING Danaja Rode Bil je torek in deževalo je. Malo pred pol osmo zvečer sem se odpravila proti Tivoliju. Zakaj v takem vremenu sploh zapustiti toplo stanovanje? Odgovor: Farma bowling! Dogodek se je odvijal v Bowling centru Spider, ki se nahaja poleg kopališča Tivoli. Ko obiskovalec najprej stopi na stopnišče, ki vodi do bowling centra, pomisli, da je v napačnem hodniku; prostor ima namreč nezgrešljiv vonj “po bazenu” (beri: kloru). A če vztrajaš po stopnicah navzdol, se kmalu znajdeš na bowling stezi. Tu smo se zbrali študentje Fakultete za farmacijo, da skupaj (bolj ali manj uspešno) podremo nekaj kegljev. Razdelili smo se v ekipe, obuli identične čevlje in stopili na stezo. V naši ekipi sicer ni bilo profesionalnih bowling igralcev, a nas lahko pohvalim, da smo imeli kar nekaj “strikov” (v enem metu podrti vsi keglji) in “sparov” (v dveh metih podrti vsi keglji). Po drugi strani ni manjkalo “gutter” krogel (krogla popolnoma zgreši keglje oziroma pristane v jarku ob stezi), kolegici pa je krogla padla z roke že pred metom – se zgodi tudi najboljšim. Organizatorji so za boljšo natančnost poskrbeli z “žirafo” piva, ki jo je dobila vsaka ekipa, da pa ne bi prehitro omagali, je bilo poskrbljeno tudi za prigrizke. Po dveh urah bowlinga je koncentracija vseeno začela padati, kar se je poznalo tudi pri rezultatih. Kljub rahlo razboleni roki naslednji dan je bil Farma bowling vsekakor vreden udeležbe. HUMANITARNI ŽUR ČIČKE ČAČKE V torek, 13. 11., je bil prvič v bogati zgodovini farma žurov ta organiziran v sodelovanju s študenti strojne fakultete. Naš namen je bil združiti prijetno s koristnim, zato je bila organizacija prepuščena humanitarni skupini. Denarne prispevke, zbrane z nakupom kart, smo uporabili za nakup šolskih potrebščin in s tem olajšali šolanje otrokom iz socialno ogrožene družine. Prav tako je bila šolsko obarvana tema našega žura – čičke čačke. Dresscode je bila bela majčka, za pripadnike moškega spola pa še alkoholni flomaster. Tako smo kot ponavadi ob ne ravno zgodnji uri napolnili ljubljanski klub Pr› skelet in takoj pričeli s čečkanjem pozdravov, podpisov in ljubezenskih sporočil. Kot se za študentski žur spodobi, smo noreli do poznih ur, k noremu plesnem vzdušju pa so veliko prispevali tudi DJ in vedno dobro razpoloženi natakarji. Večer, ki je počasi prehajal v jutro, smo zaključili s prenovljeno pisano garderobo, vsi pa smo se strinjali, da bo treba tako sodelovanje še ponoviti. Predvsem ženski del je bil zadovoljen z večjim številom moških predstavnikov, saj smo na našem faksu vedno pogrešale več fantov. 51 Dogajalo se je Obštudijske dejavnosti Danaja Rode ČAS ZA MEDIMEDO! Sarah Siri Blejc Spet je tu novo šolsko leto in Medimedo je že v polnem teku! Medimedo je projekt, pri katerem bodoči zdravniki in farmacevti obiskujemo vrtce. Namenjen je otrokom med tretjim in šestim letom. Celoten pregled opravimo v improviziranem zdravstvenem domu za igračke, ki ga sestavljajo: čakalnica, ambulanta, rentgen in lekarna. Malčki se zberejo v čakalnici, kjer jim vodja delavnice predstavi potek in temeljne stvari, s katerimi se srečamo pri zdravniku, nato pa ostale prikličejo z glasnim “1 1 2” in delavnica se priče. Otroci, nasmejani in kar se da radovedni, prihajajo do nas s svojimi plišastimi prijatelji, ki jih že nekaj časa kaj boli. Zdravnikom razložijo, kaj se je s pliškom zgodilo, nato pa jih s skupnimi močmi pozdravimo. Z malčki in njihovimi igračkami zdravniki opravijo pregled, jim izdajo recept, ki ga otroci prinesejo do lekarne, kjer farmacevti opravimo svojo nalogo. Cilj našega dela je, da otrokom na prijazen in razumljiv način predstavimo delo zdravnika oziroma farmacevta. S pregledom in zdravljenjem njihovih bolnih igračk želimo poskrbeti, da se v bodoče ne bodo bali stopiti pred “bele halje” in da bodo v takšnih situacijah kar se da sproščeni. Seveda pa delavnice predstavljajo izjemno priložnost za nas, saj nam ponudijo možnost, da najdemo način, kako vzpostaviti stik z otrokom. Na slikah sta predstavljeni Medimedo ambulanta in lekarna v vrtcu Jarše na enoti Kekec. Sodelovanje na tej izredno zanimivi, sproščeni delavnici in druženje z malčki je bilo za vse prav posebna izkušnja. Za tiste, ki se delavnice še niste udeležili, je zadnji čas, da pridete! DAN ODPRTIH VRAT — MEDIS Dogajalo se je Obštudijske dejavnosti Petra Soršak 15. novembra 2012 smo se študentje Fakultete za farmacijo v organizaciji Drug Dealerja in Kariernega centra Univerze v Ljubljani odpravili na dan odprtih vrat na Medis. To je bil prvi v seriji dogodkov, imenovanih Kapsula priložnosti. Študentje so za obisk pokazali izjemen interes, saj so se prosta mesta zapolnila zelo hitro. 52 Po prijetnem sprejemu na sedežu podjetja sta nas Petra in Gregor odpeljala po prostorih. Razkazali so nam tako pisarne zaposlenih kot tudi skladišče. Videli smo tudi Entrapharm, ki ga študentje najbolj poznamo po tem, da izdaja revijo Naša lekarna. Po ogledu nas je v sprejemni dvorani pozdravil direktor podjetja Tone Strnad, mag. farm. Gospod Strnad nam je predstavil podjetje, razložil je njihovo vizijo, predstavil partnerje, pogovorili smo se tudi o logotipu in njegovem pomenu … Po koncu predstavitve smo direktorju družbe seveda lahko postavljali vprašanja. Zanimala so nas predvsem njegova predvidevanja o zaposlovanju v bližnji prihodnosti, pogovarjali pa smo se tudi o vlogi farmacevta v Medisu. Sledile so predstavitve ostalih direktoric in vodij služb, in sicer direktorice Sektorja za raziskave in razvoj, direktorice Sektorja farmacevtika, direktorice Sektorja za razvoj poslovanja in vodje Službe za regulativo. Vmes so predstavljali tudi svoje izdelke, kar je bilo koristno za obiskovalce, saj smo pridobljeno znanje lahko pokazali na kvizu, ki je zaokrožil prijetno popoldne. Druženje na Medisu je bilo prijetna popestritev četrtkovega popoldneva. Upam, da je marsikomu tudi pripomoglo k lažji odločitvi, kaj si želi početi po končanem študiju. ZDRAV ZAJTRK Jasmina Kokol lnilih. ranskih dopo ce vanje o preh ežen a smo udel V upanju, d ve prera zd m o men seznanili s po dbudili k pripraspo hrane in jih rka, je vrednega zajt o ln o p ju jekt. vljan p čilo še en ro društvo zaklju Pa dober tek! Dogajalo se je Obštudijske dejavnosti acije Slodentov farm U LjuDruštvo štu ŠO s delovanju venije je v so lteti za farmacijo ku bljana na Fa Edijem, kt Zajtrk z je ro p lo d ve iz študenrega je bil namen kate pomenom zdrave s poslete seznaniti dente in za tu Š . e n čnim la prehra zp budili z bre ne smo pre om, sestavljenim jtrk zdravim za v in oredja, jogurto sa a g e h su iz marančpotešili s po anim so jo e Ž v. o šk adk vodo ali nesl nim sokom, projekta u ir v k o m. V zelenim čaje sorja dr. stvom profe je pod vod s kate., , mag. farm Samo Krefta dente izdelali tudi štu predarim smo za ro, potekalo šu ro b o čn u po 53 FFARMASKOP Nostrafarmus Obvestilo uredništva: Z začetkom novega študijskega leta je zaradi novega ravnovesja kozmičnih sil ob poravnanju planetov v azteškem ozvezdju Spatule zapustil uredništvo naš dosedanji pisec Ffarmaskopa, Alojz Finžgar st., ki se mu zahvaljujemo za vse odstrte skrivnosti. Ta kataklizmični dogodek je resno ogrozil izid novega Ffarmaskopa in s tem nadaljnji obstoj kontinuuma prostor-časa na naši fakulteti, kajti datum izida nove številke se je bližal, novega astrologa pa ni bilo na vidiku. V zadnjem trenutku nam je le uspelo rešiti situacijo. Po zadnjem žuru smo v zgodnjih jutranjih urah z uporabo izbranih relikvij iz študentske sobice in vseh razpoložljivih superračunalnikov iz knjižnice odprli časovni portal v 16. stoletje, preko katerega smo poslali Drug Dealer elektronsko pošto priznanemu lekarnarju, zdravilcu in največjemu astrologu vseh časov – Nostradamusu. Žal se je izkazalo, da je kot neprekosljiv jasnovidec to predvidel, zato je naše sporočilo vrglo med vsiljeno pošto. Namesto z velikim mojstrom smo se zato morali zadovoljiti z njegovim sfaliranim študentom in nečakom v tretjem kolenu Nostrafarmusom. Ker se je časovni portal iz nepojasnjenih razlogov predčasno zaprl (še vedno preiskujemo, ali je bila to morda posledica uporabe najnovejše različice operacijskega sistema Windows), smo njegov rokopis šele pred kratkim našli globoko v arhivih NUK-a. Izid nove številke se je zaradi tega zamaknil za nekaj dni, za kar se iskreno opravičujemo. Upamo, da so prerokbe kljub zavidljivi starosti točne, če že niso razumljive. Prerokba št. 1467 Voda pozimi zmrzuje, na rekah se nabira led; naj mrazu še tako kljubuje, utihne potoka tih šepet; tako v teh dneh čarobnih lahko kaj hitro se zgodi, da kup težav vam drobnih nazofaringitis povzroči. A kot v žarku sonca stopi počasi ves se led, tako ozdravi vas do konca osebe drage lep pogled. Prerokba št. 1318 Prerokba št. 1369 Prerokba št. 1423 Listje pada, zunaj mraz, megla, dež, ta letni čas res ni ustvarjen bil za vas; Zemlja pozimi počiva, ko lahno pobeli jo sneg; a kupi strokovnega čtiva silijo vas v boj al' beg. Po Zraku se širi praznični duh, v izložbah šopiri se kičast napuh. Beži lahko zajec res hitro, veselo po ledu drsi, a dokazano to je in vitro: spomladi ves led se stali. Mamljivo vas vabi bleščeči lesket; prehitro izvabi cekinov žvenket. Sreča vas spremlja pogumne, prijateljev spomnite se, zabave še mere razumne in vse vam najbolje uspe. Kupujte previdno, ni vse res zlato; denarnica vidno hvaležna vam bo. a ko dvanajste lune soj zasije, Ognjeni takoj najdete plamen svoj; a pozor, da zagori na sveči pravi, sicer obori se v obliki nepravi. SODOKU LAHEK ZELO TEŽEK Reši NAGRADNO KRIŽANKO in se poteguj za eno izmed 5 nagrad: Ffarmaskop Obvestilo Sodoku - 1x subvencija v vrednosti 50 € pri udeležbi na katerem koli Drug Dealer dogodku, - 4x Drug Dealer promocijska nagrada. Reši nagradno križanko in obišči spletno stran Farma Društva. Na zavihku Spatula izberi razdelek “Nagradna križanka” ter vpiši prvo besedo številčnega gesla križanke, ki ti bo omogočilo ogled vsebine. S svojimi podatki izpolni spletni obrazec in sodeluj v nagradnem žrebanju, ki bo 22. januarja 2013. 54 Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradni igri: številčna gesla nagradne križanke, prejeta do 21. januarja 2013, do 23:59). Nagradno žrebanje bo potekalo 22. januarja 2013. 5. Nagrajenci bodo objavljeni najkasneje 23. januarja 2013 na spletni strani Farma društva in o nagradah obveščeni preko elektronske pošte. 6. Glavni nagrajenec je dolžan uveljaviti glavno nagrado v roku enega (1) leta od prejema. 7. Nagrajenci, ki prejmejo Drug Dealer promocijske nagrade, morajo le-te prevzeti v roku enega (1) meseca od objave rezultatov (do 23. februarja 2013). 8. Nagrade niso prenosljive. Križanka 1. Izžrebali bomo pet (5) srečnežev, od katerih bodo štirje (4) prejeli Drug Dealer promocijsko nagrado, in enega (1), ki bo prejel glavno nagrado: 50 € subvencije pri udeležbi na katerem koli Drug Dealer dogodku. 2. Vsak lahko v nagradni igri sodeluje le in izključno enkrat. 3. V nagradni igri lahko sodelujejo le in izključno študentje Fakultete za farmacijo. V kolikor se izkaže, da nagrajenci niso študentje Fakultete za farmacijo, se žreb ponovi. 4. Nagradna igra poteka od izida Spatule do 21. januarja 2013 (upoštevali bomo vsa pravilna 55 56 Poljudnoznanstveno Kontroverzna uporaba zdravilnih rastlin, ki lahko povzročijo spontani splav
© Copyright 2024