VPLIV GOSPODARSKE KRIZE NA TRG DELA IN POMEN

VPLIV GOSPODARSKE KRIZE
NA TRG DELA IN POMEN
IZOBRAŽEVANJA IN
USPOSABLJANJA ZA IZHOD IZ
KRIZE
Dr. Alenka Kajzer
VSEBINA
Vpliv gospodarske krize na trg dela v EU
Vpliv gospodarske krize na trg dela v Sloveniji
Ali smo čas gospodarske krize izkoristili za
pridobivanje novih znanj?
Nevarnost vztrajno visoke brezposelnost in
potrebni ukrepi
GOSPODARSKA KRIZA IN VPLIV NA
TRG DELA V EU-4,2% PADEC BDP V
EU
Padec BDP v letu 2009
2
0
-2
-4
-8
-10
-12
-14
-16
-18
PL
CY
GR
PT
FR
BE
MT
LU
ES
AT
NL
CZ
DE
SK
Vir: Eurostat
UK
IT
DK
SE
BG
HU
RO
IE
SI
FI
EE
LT
-20
LV
v%
-6
GOSPODARSKA KRIZA IN VPLIV NA
TRG DELA V EU- POVEČANJE
BREZPOSELNOSTI
Stopnje brezposelnosti v EU 2008-2010
2008
25
20
2010
v%
15
10
5
0
Vir: Eurostat
2009
GOSPODARSKA KRIZA IN VPLIV NA
TRG DELA V EUStopnje brezposelnosti glede na izobrazbo v EU
18
15,7
16
14,5
14
V%
12
11,3
10
8,3
8
9,0
2008
6,5
5,0
6
3,8
2
0
SREDNJE
Vir:Eurostat
2009
2010
4
NIZKO
5,4
VISOKO
GOSPODARSKA KRIZA IN VPLIV NA
TRG DELA V EUSpremembestopnje delovne aktivnosti
2008-2010 v o.t.
0
-0,5
nizka
srednja
visoka
-1
-1,5
EU
-2
Slovenija
-2,5
-3
-3,5
-4
VPLIV KRIZE NA TRG DELA V
SLOVENIJIPOVEČANJE STOPNJE BREZPOSELNOSTI, ŠE POSEBEJ MED
MLADIMI
18
16
14
12
v%
10
8
6
4
15-24 let
2
25-29 let
skupaj
0
2010Q4
2010Q3
2010Q2
2010Q1
2009Q4
2009Q3
2009Q2
2009Q1
2008Q4
2008Q3
2008Q2
2008Q1
Vir: Eurostat
VPLIV KRIZE NA TRG DELA V
SLOVENIJI
Stopnje brezposelnosti glede na izobrazbo
14
12
v%
10
8
2008
6
2009
4
2010
2
0
nizko
srednje
vir.Eurostat
visoko
VPLIV KRIZE NA TRG DELA V
SLOVENIJI
70
Število registriranih brezposelnih po izobrazbi
60
nizko
50
srednje
v 000
visoko
40
30
20
10
0
jan.2011
nov.
sep.
jul.
maj
mar.
jan.2010
nov.
sep.
jul.
maj
mar.
jan.2009
nov.
sep.
jul.
maj
mar.
jan.2008
Vir:ZRZS
UKREPI V ČASU KRIZE- ALI SMO KRIZO
IZKORISTILI ZA PRIDOBIVANJE NOVIH
ZNANJ?
Intervencijska zakona za ohranjanje delovnih mest
Zakon o subvencioniranju polnega delovnega časa (60120 EUR za skrajšan delovni čas za 4 do 8 ur), a brez
spodbud za izobraževanje in usposabljanje
Zakon o delnem povračilu nadomestila plač (
subvencija za “čakanje na delo”) država je
sofinancirala tudi izobraževanja in usposabljanja
zaposlenih na čakanju, ki jih je moral zagotoviti
delodajalec
Večinoma so delodajalci uporabljali interna
izobraževanja na temo tehničnih znanj vzdrževanja
strojev in naprav – v vidika povečanja zaposljivosti
teh delavcev izven tega podjetja ?
ODZIV DRŽAVE – INTERVENCIJSKA ZAKONA
ZA OHRANJANJE DELOVNIH MEST
Delež delavcev, za katere je bila izplačana
subvencija, v skupnem številu delovno aktivnih
6
5
3
ZDPND
2
ZSPDČ
1
dec.10
nov.10
okt.10
sep.10
avg.10
jul.10
jun.10
maj.10
apr.10
mar.10
feb.10
jan.10
dec.09
nov.09
okt.09
sep.09
avg.09
jul.09
jun.09
maj.09
apr.09
mar.09
0
feb.09
v%
4
ODZIV DRŽAVE -OKREPITEV IZVAJANJA
PROGRAMOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA,
VENDAR NE ZA NAJMANJ ZAPOSLJIVE
Stopnja vključenosti brezposelnih v programe APZ
60
2008
50
2009
v%
40
30
2010
20
10
0
SKUPAJ
mladi do 26 let
iskalci prve zaposlitve
brez izobrazbe
dolgotrajno BO
BO nad 50 let
Vir ZRZS
NADPOVPREČNA VKLJUČENOST ODRASLIH V
VSEŽIVLJESKO UČENJE V SLOVENIJI SKRIVA STUKTURNE
SLABOSTI
Vključenost v vseživljenjsko učenje
glede na izobrazbo
30
25
v%
20
15
EU
10
Slovenija
5
Nizozemska
0
nizko
srednje
Vir: Eurostat
visoko
SKLEPNE MISLI
Krize nismo izkoristili za pridobivanje novih znanj ob
ohranjanju novih delovnih mest
Tveganje za trdovratno visoko brezposelnost
(skromna vključenost nizko izobraženih v
izobraževanje in usposabljanje, naraščanje stopnje
dolgotrajne in naravne brezposelnosti )
Potreben sklop ukrepov, ki bo usmerjen k
ustvarjanju delovnih mest (job-centred pristop)
- spodbujanje investicij in tehnološkega razvoja
- vzpostavljanje podjetjem prijaznega poslovnega okolja
-Vlaganja v človeški kapital (izobraževanje in usposabljanje v večji
meri omogočiti manj izobraženim in starejšim
-ohraniti močno vlogo programov APZ kljub fiskalni
konsolidaciji, vendar povečati njihovo učinkovitost in zagotoviti
neodvisne evalvacije učinkov APZ