VPLIV GOSPODARSKE KRIZE NA TRG DELA IN POMEN IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA ZA IZHOD IZ KRIZE Dr. Alenka Kajzer VSEBINA Vpliv gospodarske krize na trg dela v EU Vpliv gospodarske krize na trg dela v Sloveniji Ali smo čas gospodarske krize izkoristili za pridobivanje novih znanj? Nevarnost vztrajno visoke brezposelnost in potrebni ukrepi GOSPODARSKA KRIZA IN VPLIV NA TRG DELA V EU-4,2% PADEC BDP V EU Padec BDP v letu 2009 2 0 -2 -4 -8 -10 -12 -14 -16 -18 PL CY GR PT FR BE MT LU ES AT NL CZ DE SK Vir: Eurostat UK IT DK SE BG HU RO IE SI FI EE LT -20 LV v% -6 GOSPODARSKA KRIZA IN VPLIV NA TRG DELA V EU- POVEČANJE BREZPOSELNOSTI Stopnje brezposelnosti v EU 2008-2010 2008 25 20 2010 v% 15 10 5 0 Vir: Eurostat 2009 GOSPODARSKA KRIZA IN VPLIV NA TRG DELA V EUStopnje brezposelnosti glede na izobrazbo v EU 18 15,7 16 14,5 14 V% 12 11,3 10 8,3 8 9,0 2008 6,5 5,0 6 3,8 2 0 SREDNJE Vir:Eurostat 2009 2010 4 NIZKO 5,4 VISOKO GOSPODARSKA KRIZA IN VPLIV NA TRG DELA V EUSpremembestopnje delovne aktivnosti 2008-2010 v o.t. 0 -0,5 nizka srednja visoka -1 -1,5 EU -2 Slovenija -2,5 -3 -3,5 -4 VPLIV KRIZE NA TRG DELA V SLOVENIJIPOVEČANJE STOPNJE BREZPOSELNOSTI, ŠE POSEBEJ MED MLADIMI 18 16 14 12 v% 10 8 6 4 15-24 let 2 25-29 let skupaj 0 2010Q4 2010Q3 2010Q2 2010Q1 2009Q4 2009Q3 2009Q2 2009Q1 2008Q4 2008Q3 2008Q2 2008Q1 Vir: Eurostat VPLIV KRIZE NA TRG DELA V SLOVENIJI Stopnje brezposelnosti glede na izobrazbo 14 12 v% 10 8 2008 6 2009 4 2010 2 0 nizko srednje vir.Eurostat visoko VPLIV KRIZE NA TRG DELA V SLOVENIJI 70 Število registriranih brezposelnih po izobrazbi 60 nizko 50 srednje v 000 visoko 40 30 20 10 0 jan.2011 nov. sep. jul. maj mar. jan.2010 nov. sep. jul. maj mar. jan.2009 nov. sep. jul. maj mar. jan.2008 Vir:ZRZS UKREPI V ČASU KRIZE- ALI SMO KRIZO IZKORISTILI ZA PRIDOBIVANJE NOVIH ZNANJ? Intervencijska zakona za ohranjanje delovnih mest Zakon o subvencioniranju polnega delovnega časa (60120 EUR za skrajšan delovni čas za 4 do 8 ur), a brez spodbud za izobraževanje in usposabljanje Zakon o delnem povračilu nadomestila plač ( subvencija za “čakanje na delo”) država je sofinancirala tudi izobraževanja in usposabljanja zaposlenih na čakanju, ki jih je moral zagotoviti delodajalec Večinoma so delodajalci uporabljali interna izobraževanja na temo tehničnih znanj vzdrževanja strojev in naprav – v vidika povečanja zaposljivosti teh delavcev izven tega podjetja ? ODZIV DRŽAVE – INTERVENCIJSKA ZAKONA ZA OHRANJANJE DELOVNIH MEST Delež delavcev, za katere je bila izplačana subvencija, v skupnem številu delovno aktivnih 6 5 3 ZDPND 2 ZSPDČ 1 dec.10 nov.10 okt.10 sep.10 avg.10 jul.10 jun.10 maj.10 apr.10 mar.10 feb.10 jan.10 dec.09 nov.09 okt.09 sep.09 avg.09 jul.09 jun.09 maj.09 apr.09 mar.09 0 feb.09 v% 4 ODZIV DRŽAVE -OKREPITEV IZVAJANJA PROGRAMOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA, VENDAR NE ZA NAJMANJ ZAPOSLJIVE Stopnja vključenosti brezposelnih v programe APZ 60 2008 50 2009 v% 40 30 2010 20 10 0 SKUPAJ mladi do 26 let iskalci prve zaposlitve brez izobrazbe dolgotrajno BO BO nad 50 let Vir ZRZS NADPOVPREČNA VKLJUČENOST ODRASLIH V VSEŽIVLJESKO UČENJE V SLOVENIJI SKRIVA STUKTURNE SLABOSTI Vključenost v vseživljenjsko učenje glede na izobrazbo 30 25 v% 20 15 EU 10 Slovenija 5 Nizozemska 0 nizko srednje Vir: Eurostat visoko SKLEPNE MISLI Krize nismo izkoristili za pridobivanje novih znanj ob ohranjanju novih delovnih mest Tveganje za trdovratno visoko brezposelnost (skromna vključenost nizko izobraženih v izobraževanje in usposabljanje, naraščanje stopnje dolgotrajne in naravne brezposelnosti ) Potreben sklop ukrepov, ki bo usmerjen k ustvarjanju delovnih mest (job-centred pristop) - spodbujanje investicij in tehnološkega razvoja - vzpostavljanje podjetjem prijaznega poslovnega okolja -Vlaganja v človeški kapital (izobraževanje in usposabljanje v večji meri omogočiti manj izobraženim in starejšim -ohraniti močno vlogo programov APZ kljub fiskalni konsolidaciji, vendar povečati njihovo učinkovitost in zagotoviti neodvisne evalvacije učinkov APZ