Razsirjene Strokovne podlage, september - dopolnitve - ERM-JVS
Trajnostni razvoj JVS z ekoremediacijami STROKOVNE PODLAGE ZA POSTAVITEV UČNEGA POLIGONA NA ZAVODU GRM NOVO MESTO Ljubljana, september 2011 VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 1 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Naslov projekta STROKOVNE PODLAGE ZA POSTAVITEV UČNEGA POLIGONA NA ZAVODU GRM NOVO MESTO Številka pogodbe Pogodba med Grmom Novo mesto in Razvojnim centrom Novo mesto Št. PG-056/2011-ERM in Pogodba med Grmom Novo mesto in Limnosom in Inštitutom za promocijo varstva okolja št. 1/2011 Naročnik GRM Novo mesto – Center biotehnike in turizma Sevno 13, 8000 Novo mesto Izvajalec LIMNOS Podjetje za aplikativno ekologijo d.o.o., Požarnice 41, 1351 Brezovica pri Ljubljani Odgovorni vodja projekta prof.dr. Danijel Vrhovšek, mag. biol. Sodelavci na projektu dr. Darja Istenič, univ. dipl. biol. doc.dr. Maja Zupančič Justin, mag. biol. Alenka Sajovic, dipl. prof. geo. in soc. Iztok Ameršek, dipl. san. inž. Danijela Urana, dipl. inž. agr. in hort. Marjana Vrhovšek, univ.dipl.biol. Martin Vrhovšek, abs.biol. Urška Vidmar, abs. vod. in kom.inž. Ana Jurše, univ.dipl. inž. gozd. Andrej Hercog, abs. vod. in kom.inž. Direktor Marjana Vrhovšek, univ. dipl. biol. Datum 16.09.2011 VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 2 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Kazalo 1 2 UVOD .............................................................................................................................. 5 JAREK NA KMETIJSKIH POVRŠINAH .......................................................................... 12 2.1 Problematika .............................................................................................................. 12 2.2 Predlog reševanja – nabor rešitev in možni ERM ukrepi ............................................ 13 2.2.1 Princip delovanja................................................................................................ 14 2.3 Pregled terena in nabor vhodnih podatkov ................................................................. 15 2.4 Predlog lokacije.......................................................................................................... 18 2.5 Tehnične specifikacije in finančni okvir ....................................................................... 19 2.5.1 Idejni načrt objekta ............................................................................................. 19 2.5.2 Popis materiala .................................................................................................. 20 2.5.3 Finančni okvir ..................................................................................................... 22 2.6 Vzdrževanje ERM sistema ......................................................................................... 22 2.7 Didaktične usmeritve .................................................................................................. 24 2.7.1 Predlog vsebine splošne informativne učne table............................................... 26 3 PROTIPRAŠNA BARIERA ............................................................................................. 28 3.1 Problematika .............................................................................................................. 28 3.2 Predlog reševanja – nabor rešitev in možni ERM ukrepi ............................................ 30 3.2.1 Princip delovanja................................................................................................ 32 3.3 Pregled terena in nabor vhodnih podatkov ................................................................. 32 3.4 Predlog lokacije.......................................................................................................... 33 3.5 Tehnične specifikacije in finančni okvir ....................................................................... 34 3.5.1 Idejni načrt objekta ............................................................................................. 34 3.5.2 Popis materiala .................................................................................................. 34 3.5.3 Finančni okvir ..................................................................................................... 39 3.6 Vzdrževanje objekta ................................................................................................... 39 3.7 Didaktične usmeritve .................................................................................................. 40 3.7.1 Predlog vsebine splošne informativne učne table............................................... 41 4 RASTLINSKA ČISTILNA NAPRAVA ZA VINSKO KLET ................................................ 43 4.1 Problematika .............................................................................................................. 43 4.2 Predlog reševanja – nabor rešitev in možni ERM ukrepi ............................................ 45 4.2.1 Princip delovanja................................................................................................ 47 4.3 Pregled terena in nabor vhodnih podatkov ................................................................. 48 4.4 Predlog lokacije.......................................................................................................... 50 4.5 Tehnične specifikacije in finančni okvir ....................................................................... 52 4.5.1 Idejni načrt objekta ............................................................................................. 52 4.5.2 Popis materiala .................................................................................................. 52 4.5.3 Finančni okvir ..................................................................................................... 55 VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 3 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 4.6 Vzdrževanje objekta ................................................................................................... 55 4.7 Didaktične usmeritve .................................................................................................. 56 4.7.1 Predlog vsebine splošne informativne učne table............................................... 58 5 PILOTNA UREDITEV VODNE AKUMULACIJE.............................................................. 60 5.1 Problematika .............................................................................................................. 60 5.2 Predlog reševanja – nabor rešitev in možni ERM ukrepi ............................................ 62 5.2.1 Princip delovanja................................................................................................ 62 5.3 Pregled terena in nabor vhodnih podatkov ................................................................. 65 5.4 Predlog lokacije.......................................................................................................... 67 5.5 Tehnične specifikacije in finančni okvir ....................................................................... 67 5.5.1 Idejni načrt objekta ............................................................................................. 67 5.5.2 Popis materiala .................................................................................................. 70 5.5.3 Finančni okvir ..................................................................................................... 71 5.6 Vzdrževanje objekta ................................................................................................... 71 5.7 Didaktične usmeritve .................................................................................................. 76 5.7.1 Predlog vsebine splošne informativne učne table............................................... 78 6 NARAVNE EKOREMEDIACIJE ..................................................................................... 80 6.1 Problematika .............................................................................................................. 80 6.2 Predlog reševanja – nabor rešitev in možni ERM ukrepi ............................................ 81 6.2.1 Princip delovanja................................................................................................ 81 6.3 Pregled terena in nabor vhodnih podatkov ................................................................. 88 6.4 Predlog lokacije.......................................................................................................... 90 6.5 Tehnične specifikacije in finančni okvir ....................................................................... 90 6.5.1 Načrt objekta ...................................................................................................... 90 6.5.2 Popis materiala .................................................................................................. 90 6.5.3 Finančni okvir ..................................................................................................... 91 6.6 Vzdrževanje objekta ................................................................................................... 91 6.7 Didaktične usmeritve .................................................................................................. 93 6.7.1 Grmišče ............................................................................................................. 93 6.7.2 Gozd .................................................................................................................. 96 6.7.3 Travnik ............................................................................................................... 99 7 EDUKACIJSKA OPREMA UČNEGA POLIGONA ........................................................ 102 7.1 Predlog izdelave učne poti ....................................................................................... 102 7.1.1 Opis območja učnih poti ................................................................................... 102 7.1.2 Namen in cilji izvedbe učne poti ....................................................................... 103 7.1.3 Predlogi tras učnih poti..................................................................................... 104 7.2 Navodila za izdelavo tabel na učnem poligonu ......................................................... 104 7.3 Terenska in laboratorijska edukacijska oprema ........................................................ 107 8 ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 112 9 LITERATURA ............................................................................................................... 115 10 PRILOGE ................................................................................................................. 116 VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 4 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 1 UVOD Kot ena glavnih usmeritev tako na okoljskem kot tudi gospodarskem in socialnem področju se že dalj časa uveljavlja trajnostni razvoj. Potreba po trajnostnem razvoju se je pojavila zaradi vse večjega črpanja neobnovljivih naravnih virov in nepovratnega spreminjanja okolja, zaradi česar našim zanamcem ne bo omogočeno enako kakovostno življenja kot ga imamo v tem trenutku. Osnova trajnostnega razvoja je uporaba naravnih virov in koriščenje ekosistemskih funkcij do take mere in na tak način, ki omogoča enako ali boljšo razpoložljivost teh virov za naslednje generacije. Razumevanje koncepta trajnostnega razvoja je enostavnejše od njegove implementacije, pri kateri se kljub dolgoletnim diskusijam o trajnostnem razvoju še vedno pojavlja manko. Rezultati številnih raziskav in projektov, so pokazali, da so ekoremediacije (ERM) med najbolj perspektivnimi pristopi, ki omogočajo uveljavljanje načel trajnostnega razvoja v praksi. Kot take ERM pomembno prispevajo k uresničevanju ciljev DRP 2007-2011 in so aktivno vključene v Plan B za Slovenijo (Pobuda za trajnostni razvoj). Poleg tega je Ministrstvo za okolje in prostor sprejelo sklep o vključitvi ERM kot standarda v vse dokumente, ki obravnavajo okolje. ERM prispevajo tudi k uresničevanju ciljev številnih EU direktiv kot so vodna direktiva (2006/60/ES), habitatna direktiva (92/43/EGS), direktiva o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (2004/35/ES), direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) ipd. ERM pa pridobivajo pomen tudi v regionalni politiki in postajajo razvojna usmeritev nekaterih občin ali regij. Tako na območju JV Slovenije poteka projekt »Trajnostni razvoj JVS z ekoremediacijami«, ki je financiran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Geografsko heterogeno območje JV Slovenije ima velik delež zaščitenih območij Natura 2000 ter poleg naravne tudi bogato kulturno dediščino. Za območje je značilna razpršena poselitev in pretežno kmetijska dejavnost, ki pogosto predstavljata razpršene vire onesnaženja. Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda kot tudi prestrezanje razpršenih virov onesnaženja iz kmetijske dejavnosti marsikje v regiji še nista urejena. Predstavitev okoljskih problemov ter možnih ERM rešitev je podana v študiji »Regionalne značilnosti JV Slovenije in evidenca okoljskih problemov ter možnih ERM rešitev«, ki je bila izdelana v prvi fazi projekta »Trajnostni razvoj JVS z ekoremediacijami«. Zaradi pomena in uporabnosti ERM pri doseganju trajnostnega razvoja JV Slovenije je ključnega pomena pravilno razumevanje koncepta ERM, delovanja ERM sistemov ter njihove implementacije v okolju. V ta namen je bila v sklopu projekta predvidena tudi postavitev učnega poligona za prikaz različnih ERM sistemov na Zavodu Grm Novo mesto. Učni poligon je namenjen raziskovanju, spoznavanju in učenju o ERM za doseganje trajnostnega razvoja. Glavni učni cilj izobraževanja na ERM poligonu je spoznavanje in razumevanje procesov, ki potekajo v naravnih ekosistemih, in njihov prenos v ERM sisteme. Poznavanje delovanja in zgradbe naravnih VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 5 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. ekosistemov je nujna podlaga za razumevanje delovanja ERM. V prvi vrsti je poligon namenjen otrokom, učencem, dijakom in študentom različnih usmeritev, prav tako pa se na poligonu lahko o ERM izobražujejo druge ciljne skupine kot so lokalno prebivalstvo, nosilci razvoja v občinah, podjetniki, predstavniki nevladnih organizacij, društev, turisti ter ponudniki turističnih storitev ipd. Na učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto se bodo lahko o ERM izobraževali pedagoški, vodstveni in drugi delavci iz vzgojno-izobraževalnih zavodov ter strokovni in drugi kadri javnih zavodov, agencij, ministrstev ipd. ERM poligon bo predstavljal pomemben učni center ne samo za Zavod GRM Novo mesto, ampak tudi za druge srednje in osnovne šole iz območja JV Slovenije pa tudi iz drugih regij. ERM poligon bo predvsem interesanten za šole, ki izvajajo naravoslovne in naravovarstvene programe, in sicer za izvedbo obvezne prakse, izbirnih vsebin, praktičnega pouka, terenskega dela in ekskurzij. Na ERM objektih v sklopu poligona bo možno izvajati tudi zahtevnejša raziskovalna dela v sklopu diplomskih in magistrskih nalog, saj so ERM sistemi na poligonu zasnovani večinoma kot pilotni objekti, na katerih je za potrebe poskusov mogoče spreminjati vhodne parametre, obratovanje in/ali konstituente sistema, kar omogoča vrednotenje vloge posameznih komponent (npr. rastlin in medija), proučevanje reakcije sistema na spremembe (npr. povečana hidravlična obremenitev) ter prenos sistema v druga okolja. Bistvo učnega poligona je omogočanje avtentičnega okolja za pridobivanje neposrednih izkušenj iz narave, pridobljeno znanje na osnovi izkušenj pa bo direktno uporabno v praksi. ERM poligon bo tako učilnica v naravi, kjer se bodo dijaki in učenci praktično udejstvovali in ne zgolj opazovali. Na učnem poligonu ob Zavodu GRM Novo mesto bodo v realnem okolju predstavljeni ERM objekti za reševanje konkretnih okoljskih problemov prisotnih v JV Sloveniji. V sklopu projekta sta se naročnik in nosilec projekta odločila za prikaz ekoremediacijskega jarka na kmetijskih površinah, protiprašne bariere, rastlinske čistilne naprave za vinsko klet, pilotne ureditve vodne akumulacije in predstavitev naravnih ERM oz. naravnih ekosistemov. Ideja o vzpostavljanju učnih poligonov za raziskovanje in spoznavanje ERM sistemov je stara že več let. Prvi izobraževalni poligon oz. ekoremediacijska učna pot je bila narejena ob reki Dragonji in je prikazovala naravne ERM v rečnem ekosistemu, ki so osnova za vzpostavljanje samočistilnih in biodiverzitetnih funkcij ter zadrževanja vode pri rastlinskih čistilnih napravah in revitalizacijah vodotokov. Do razmaha ERM učnih poligonov pa je prišlo v lanskem letu, ko smo v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru vzpostavili ERM izobraževalni poligon v Modražah (Projekt »Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj«, nosilec Limnos d.o.o., financiran s strani MŠŠ in ESS). Za potrebe poligona smo uredili 17 edukacijskih okolij, ki predstavljajo predvsem različne naravne ekosisteme, ki so podlaga za razumevanje grajenih ERM sistemov, 3 modelne naprave, ki omogočajo izvajanje poskusov in podrobnejše spoznavanje procesov, ki potekajo v ERM sistemih, ter 7 ekosistemskih tehnologij oz. grajenih ERM, ki predstavljajo kompleksnejše objekte za sanacijo ali preprečevanje onesnaženja. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 6 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Slika 1: Model rastlinske čistilne naprave na ekoremediacijskem izobraževalnem poligonu v Modražah. Podobno kot ERM poligon v Modražah bo oblikovan tudi učni poligon na Zavodu GRM Novo mesto, le da bo v prvi fazi število edukacijskih objektov manjše, le-ti pa bodo, kot že omenjeno, vezani na specifiko lokalnega okolja JV Slovenije. Lokacija učnega poligona je vezana na neposredno bližino šolskega poslopja, kar omogoča hiter dostop dijakom in študentom za potrebe izvajanja pouka v naravi, samostojnega dela med odmori ali po pouku. Ker je ozemlje šole veliko in ker so na voljo še številne druge ERM, je možno učni poligon v prihodnosti razširiti z vzpostavitvijo novih ERM učnih objektov, ki bi razširili dejavnosti na poligonu in učni program. Tako se npr. lahko uredijo naslednji ERM sistemi: - prikaz različnih sonaravnih načinov kompostiranja na obstoječi kompostarni; - vegetacijski pas za zaščito akumulacije pred razpršenimi viri onesnaženja iz vinogradov oz. sadovnjaka; - ERM sistem za čiščenje meteornih vod iz streh in/ali cestišč z zbiranjem vode za ponovno uporabo; - pilotni objekt za sanacijo sedimentov iz akumulacije; - prikaz naravnih ERM na bližnjem potoku (brzica, tolmun, hitri tok) ipd. Na ERM učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto bodo dijaki in študentje lahko spremljali učinkovitost delovanja ERM sistemov (npr. kakovost vode na dotoku in iztoku iz RČN, na dotoku in iztoku iz ERM jarka, kakovost vode v akumulaciji na različnih merilnih mestih), spoznavali dodatne ekosistemske funkcije (npr. povečevanje biodiverzitete, reguliranje vodnih količin, pridobivanje biomase, izboljšanje krajinskega izgleda), spoznavali vzdrževanje ERM objektov in se učili o njihovi zgradbi. Preko spoznavanja učinkovitosti ERM sistemov bodo dijaki in učenci spoznavali procese, ki omogočajo razgradnjo, pretvorbo ali zadrževanje različnih onesnažil. Učni VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 7 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. poligon je zasnovan tako, da omogoča spoznavanje naravnih ekosistemov kot ERM, ki so izhodišče za razvoj oz. spoznavanje novih antropogenih oblik ERM za zaščito in obnovo okolja. Z izvajanjem omenjenih aktivnosti je povezano tudi spoznavanje in ravnanje z ustrezno terensko opremo in merilnimi inštrumenti, zbiranje in analiza dobljenih podatkov, priprava poročil, razlaga in predstavitev rezultatov. Zaradi lokacije poligona v neposredni bližini šole, bo želene parametre mogoče spremljati v daljšem časovnem obdobju in oblikovati bazo podatkov o delovanju ERM sistemov. S tem bodo dijaki in študentje dobili vpogled v sezonsko dinamiko ERM sistemov ter sledili večletne spremembe, ki se dogajajo s staranjem sistemov (ERM sistemi so živi sistemi, katerih karakteristike se z leti lahko spreminjajo). Z oblikovanjem skupne baze podatkov bodo dijaki in študentje dobili izkušnje skupinskega dela in izmenjave informacij. Njihovo delo bo tudi osnova za predstavitve za javnost ter prenašanje primerov dobrih praks v druga lokalna okolja. Poleg praktičnega dela se bodo dijaki in študente na učnem poligonu lahko tudi seznanili s postopki priprave dokumentacije za umeščanje v prostor in izgradnjo ERM objektov. Vzpostavitev učnega poligona na Zavodu GRM Novo mesto bo signifikantno povečala poznavanje ERM sistemov, tako njihove zgradbe kot delovanja, ne samo pri direktnih uporabnikih (osnovne in srednje šole, fakultete), pač pa tudi pri ostalih ciljnih skupinah, ki se bodo z ERM seznanile z neposrednim obiskom poligona ali pa prek promocije le-tega. Poleg prepoznavnosti ERM bo poligon pomembno izboljšal izobraževalne programe. Predmet Ekoremediacije je vključen v izobraževalne programe biotehniških šol, ki pa večinoma v bližini nimajo na voljo učilnice v naravi oz. poligona, kjer bi dijaki lahko neposredno spoznavali ERM sisteme. Vzpostavitev novega (drugega v Sloveniji) ERM poligona se bo tako izboljšala kakovost izobraževanja o ERM ter omogočila kakovostne ekskurzije in terensko delo. ERM poligon bo tudi popestril turistično ponudbo kraja. Učni poligon bo namreč dostopen vsem interesentom, ERM objekti pa bodo na informativnih tablah razloženi na način, razumljiv široki populaciji. Izobraževanje dijakov o ERM sistemih za doseganje trajnostnega razvoja ima dolgoročno velik vpliv na prepričanje in trajnostno usmeritev celotne družbe, saj le s pravilnim vzgajanjem mladih generacij lahko dosežemo korenite spremembe v odnosu do okolja in naravnih virov. Za ustrezno delovanje učnega poligona kot izobraževalne enote in doseganje zgoraj navedenih ciljev, je pri vzpostavitvi poligona je ključnega pomena: - pravilna vzpostavitev izobraževalnih ERM objektov (dimenzije, uporabljeni materiali, zasaditev); - poznavanje procesov, ki potekajo v ERM; - poznavanje ekosistemskih funkcij ERM; - nazorna in pravilna predstavitev delovanja ERM v izobraževalnih gradivih; - strokovna usposobljenost osebja, ki vodi izobraževanje na poligonu; VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 8 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. - razpoložljivost ustrezne terenske opreme in merilnih inštrumentov, ki so pravilno umerjeni; pravilno vzdrževanje ERM objektov. V pričujočih Strokovnih podlagah za postavitev učnega poligona na Zavodu GRM Novo mesto želimo predstaviti edukacijske objekte, ki tvorijo poligon, praktične vaje in naloge, ki jih učenci, dijaki in študentje lahko izvajajo na posameznih objektih ter za to potrebno edukacijsko opremo. Edukacijski objekti predstavljajo različne ekosistemske tehnologije oz. ekoremediacije in so med seboj povezani z učno potjo v smiselno celoto (poligon za izkustveno izobraževanje o ekoremediacijah). Ker je poligon namenjen izobraževanju o ERM in ker je poznavanje ERM ključnega pomena za doseganje ciljev poligona, v nadaljevanju podajamo kratek opis ERM. ERM ponujajo ekosistemski pristop k reševanju okoljskih problemov ter trajnostno upravljanje z naravnimi viri ter ekosistemi, tako vodnimi kot tudi kopenskimi. Izhajajo iz temeljnih principov delovanja ekosistemov, ki imajo izredno pufersko, samočistilno, samoobnovitveno sposobnost ter biotsko raznovrstnost, ki zagotavlja naravno ravnovesje v ekosistemu. Za reševanje okoljskih problemov je razvitih veliko pristopov, ki pogosto vključujejo visoko tehnologijo, vendar so ti pristopi, kljub njihovi učinkovitosti, predragi, operativno prezahtevni ter pogosto dolgoročno ne sledijo načelom trajnostnega razvoja. Na drugi strani ERM z ekonomskega, ekološkega in predvsem dolgoročnega vidika predstavljajo enega izmed najuspešnejših načinov varovanja okolja. Poleg tega ERM ponujajo številne preventivne ukrepe, ki preprečujejo in omilijo nastanek vrste ekoloških škod (poplave, suše, erozija tal, plazovi itd.). Sanacija le-teh za marsikatero občino lahko predstavlja veliko finančno breme. ERM tehnologije so uporabne pri odstranjevanju posledic onesnaževanja, kot tudi pri preprečevanju nadaljnje degradacije okolja. Z njimi lahko zmanjšujemo in preprečujemo točkovne (npr. industrijski obrati, naselja itd.), linijske (promet) in netočkovne vire (npr. kmetijstvo) onesnaževanja okolja. Na drugi strani z ekoremediacijami obnavljamo degradirane ekosisteme (npr. regulirane rečne struge, onesnažene zemljine, izsušena mokrišča, divja odlagališča itd.), tako da jim povrnemo prvotne t.i. ekosistemske funkcije, kot so: samočistilna sposobnost, visoka puferska sposobnost (zadrževanje vode), biotska pestrost, vezava CO 2 ter tvorba kisika in zelene biomase. Med najpogostejše ERM pristope za varovanje in obnovo okolja vključujemo: rastlinske čistilne naprave za čiščenje različnih vrst odpadnih voda: - komunalne odpadne vode, - industrijske odpadne vode, VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 9 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. - onesnaženi viri pitne vode, - izcedne vode iz odlagališč odpadkov, - izcedne vode iz cestišč; revitalizacije degradiranih vodotokov, jezer, gramoznic, glinokopov, kalov itd.; sonaravne sanacije deponij komunalnih odpadkov in blažilne vegetacijske cone in pasove (preprečevanje vetrne in vodne erozije, izboljšanje kakovosti zraka v urbaniziranih območjih, zmanjšanje jakosti vetra itd.) Slika 2: Shema ekoremediacijskega sistema LIMNOTOP® za sanacijo deponije komunalnih odpadkov (vir: arhiv LIMNOS). Poleg naštetega se ERM uporabljajo prav tako za: čiščenje odpadnih voda iz netočkovnih virov obremenjevanja okolja (meteorne vode, intenzivno kmetijstvo) s sonaravnim vzdrževanjem melioracijskih jarkov, zelenih ponikovalnic, deževnih vrtov, zelenih cestišč itd., terciarno oz. dopolnilno čiščenje komunalnih, živinorejskih, industrijskih in drugih odpadnih voda, kondicioniranje vode za recikliranje in večnamensko uporabo (zalivanje, namakanje, itd.), zaščito naravovarstvenih območij, vodnih zajetij, vodovarstvenih območij, zaščito pred dotokom onesnaženih voda v stoječe in tekoče vode, VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 10 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. čiščenje onesnaženih zemljin, izgradnjo oz. obnovo ekosistemov za redke in ogrožene vrste rastlin in živali itd. Ekoremediacijske dajejo okolju izredno dodano vrednost in ponujajo vrsto prednosti: so poceni in okolju prijazne (sonaravne v funkcionalnem in estetskem pogledu); imajo večnamenske učinke (zadrževanje vode, zmanjšanje onesnaževanja, obnavljanje in ustvarjanje ekosistemov in biološke pestrosti, vezava CO2, tvorba kisika in večnamensko uporabne zelene biomase); vključujejo preproste, ljudem razumljive in naravovarstveno sprejemljive pristope; delujejo kot dodatek obstoječim sistemom za preprečevanje onesnaženja (npr. terciarno čiščenje, zaprtje greznic in usedalnikov); omogočajo kondicioniranje pitne vode in vode za recikliranje (npr. namakanje, splakovanje stranišč); preprečujejo izsuševanje, uravnavajo zračno vlago in temperaturo; ustvarjajo blažilna (puferska) območja (zračne bariere); sistemsko zadržujejo vodo in bogatijo podtalnico. V nadaljevanju so predstavljeni edukacijski ERM objekti, ki bodo postavljeni na učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto. Za vsak objekt je najprej opisana problematika, ki jo s posameznim ERM ukrepom rešujemo. Temu sledi predlog reševanja s poudarkom na ERM rešitvah. Izbrana je najbolj primerna ERM rešitev in opisan princip delovanja. Opisano je stanje oz. vhodni podatki za vzpostavitev učnega objekta na Zavodu GRM Novo mesto vključno z izbrano lokacijo. Lokacije objektov so prikazane tudi na zemljevidu v prilogi. Lokacije objektov so bile določene v sodelovanju z vodstvom šole. Za vsak edukacijski objekt so podane tudi tehnične specifikacije in finančni okvir. V nadaljevanju je za vsak objekt opisana potrebna edukacijska oprema za spremljanje delovanja in spoznavanje ERM ter podan nabor praktičnih nalog, ki se na vsakem objektu lahko izvajajo. Strokovne podlage v grafičnih prilogah podajajo idejne načrte za vzpostavitev edukacijskih okolij. Pri tem je potrebno poudariti, da pri izvedbah v naravi lahko pogosto pride do nepredvidljivih oz. nepričakovanih dogodkov, kot so npr. geomorfološka podlaga, nivo podtalnice, vremenski dejavniki, sprememba namembnosti prostora. V takih primerih se izvedba pilotnega ERM sistema prilagodi dani situaciji, zato je pri izvedbi objektov na poligonu možno določeno odstopanje od idejnih načrtov oz. Strokovnih podlag v skladu z razmerami na terenu in željami uporabnika. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 11 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 2 JAREK NA KMETIJSKIH POVRŠINAH 2.1 Problematika Melioracijski jarki za izsuševanje kmetijske zemlje so razširjeni po več sto tisoč hektarjev zemlje zahodne in vzhodne Evrope, prav tako tudi v Sloveniji na območjih z intenzivnim kmetijstvom. Omogočajo osuševanje kmetijske zemlje v predelih, kjer je talna voda visoka. Glede na odvodnjo ločimo več tipov melioracij. Za odvodnjo odvečnih površinskih vod se uporablja površinska drenaža, ki jo običajno predstavljajo odprti umetni ali naravni kanali, kamor se steka voda iz kmetijskih površin. Za lažje odtekanje vode so kmetijske površine lahko umetno nagnjene proti kanalom. Za odvodnjo talne vode iz cone korenin pa se uporablja t.i. podpovršinska drenaža. Lahko je v obliki odprtih jaškov ali cevi na globini 1 do 3 m. Pri tem tipu melioracije, odvečna voda odteka podzemno do kanalov oz. cevi. Na ta način se lahko kontrolira nivo talne vode. Hkrati z vodo se iz tal odstranijo tudi odvečne soli. Melioracije v kombinaciji z namakanjem se uporabljajo tudi za odstranjevanje odvečnih soli iz zemlje. Pri tem se v zemljo dovaja več vode za namakanje kot je potrebno za rast rastlin. Odvečna voda ponika skozi sfero korenin, raztaplja soli in jih odvaja v zbirne kanale. Ena od prednosti melioracij oz. sistemov za odvodnjavanje je izboljšanje prezračenosti prsti in s tem večja produktivnost poljščin ali travnika, ker: - rastline se lahko globlje zakoreninjajo, - je na voljo večja izbira poljščin, - je manj plevela, - se izboljša uporaba (učinkovitost) gnojil, - je manj denitrifikacije, - je boljša travnata ruša, - se poveča aktivnost mikrofavne, - se izboljša struktura tal, - se poveča temperatura tal, zato rastline lahko prej odženejo ipd. Zaradi očiščenosti imajo melioracijski jarki zgolj funkcijo odvajanja vode, medtem ko so druge ekosistemske funkcije zanemarljive (npr. samočistilna sposobnost, biodiverziteta, skladiščenje biomase). Kljub temu pa drenažni jarek v okolju, kjer prej ni bilo odprte vodne površine, predstavlja nov ekosistem – vodno telo, kjer se lahko naselijo določeni vodni organizmi. Prav tako ima prioritete kot vsaka stoječa voda, zato ga moramo tudi temu primerno vzdrževati. Poleg pozitivnih prispevkov melioracij k večji donosnosti pridelka, pa imajo melioracije tudi negativne posledice za okolje in naravne ekosisteme. Z drenažo talne ali površinske vode iz kmetijskih zemljišč se v melioracijske kanale iztekajo tudi velike količine gnojil in VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 12 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. fitofarmacevtskih sredstev. Melioracijski kanali so po ustaljeni praksi goli (brez rastlinja) zemljeni jaški, namenjeni zgolj odtekanju vode. Zaradi nizke biodiverzitete in homogene zgradbe, je čiščenje vode v melioracijskih jarkih minimalno. Onesnažena drenažna voda iz kmetijskih površin se tako izliva neposredno v površinska vodna telesa (potoke, reke, jezera, močvirja), ter slabša njihovo kakovost. Hkrati pa zaradi neposrednega stika s podtalnico vpliva tudi na kakovost podzemnih voda ter prek pitne vode na zdravje ljudi in živali. Glavna onesnažila, ki izvirajo iz kmetijstva (poljedelstva) so nitrati in druge dušikove spojine, patogeni organizmi, ostanki fitofarmacevtskih sredstev in težke kovine. Na vnos onesnažil v tla vpliva predvsem kmetijska praksa. Nepravilna uporaba pesticidov kot je uporaba neustrezne opreme za nanašanje pesticida, preventivno škropljenje namesto po programu glede na zahteve pridelkov in škropljenje pred močnejšimi padavinami so dejavniki, ki povečajo vnos onesnažil. Na izpiranje onesnažil pa vplivajo predvsem fizikalne in kemijske značilnosti tal, raba tal, pokrovnost z vegetacijo ter morebitna uporaba namakanja. Za izpiranje nitrata so najbolj dovzetna peščena tla z nizko vsebnostjo organskih snovi. Ker se nitrat iz takih tal hitro izpira, so možnosti rastlinskega privzema ali denitrifikacije omejene. Ker so taka tla revna, jih kmetje, da bi dosegli želeni pridelek, pogosto dodajajo še večje količine gnojil. Dušik se bolj učinkovito zadržuje v ilovnatih tleh, ki vsebujejo velike količine organskih snovi, vendar kljub temu tudi v teh tleh prihaja do izpiranja. Onesnaženje z nitrati pogosto sovpada z onesnaženjem s pesticidi. Do vnosa patogenih organizmov prihaja predvsem z uporabo organskih gnojil, saj lahko vsebujejo veliko količino patogenih organizmov (do 106 na gram blata) kot so bakterije, virusi, praživali in gliste. Število živih organizmov se lahko močno zmanjša s skladiščenjem gnojila pred uporabo. Tla običajno predstavljajo učinkovito oviro pri prehajanju patogenov v podtalnico. Zaradi hitrega umiranja patogenov pod površjem je število živih patogenov v podtalnici običajno nizko. Onesnaževanje podtalnice s patogeni je predvsem problematično na območjih s tanko ali brez plasti prsti čez skalnato podlago ali kraški teren. 2.2 Predlog reševanja – nabor rešitev in možni ERM ukrepi Ker so melioracijski jarki marsikje potrebni za zagotavljanje ustrezne rodovitnosti tal in povečevanje donosa pridelka za potrebe hrane, hkrati pa želimo ohraniti kakovostno pitno vodo ter površinske vode, je potreben nov tip melioracijskih jarkov, ki bodo poleg odvajanja odvečne vode omogočali tudi čiščenje drenažne vode ter s tem zaščito virov pitne vode. Čistilne enote se lahko oblikujejo že znotraj obstoječih melioracijskih jarkov, pri čemer moramo upoštevati hidravlično prevodnosti sistema. Melioracijski jarki z dodano samočistilno ter drugimi ekosistemskimi funkcijami so imenovani tudi ekoremediacijski (ERM) melioracijski jarki. ERM VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 13 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. melioracijski jarki so različni po svoji strukturi in funkciji ter se prilagajajo potrebam na specifični lokaciji. V osnovi pa ločimo ERM jarke, ki so namenjeni predvsem zaščiti sprejemnih vodnih teles, kamor se jarek odvaja ter ERM jarke, ki poleg čiščenja vode omogočajo tudi povečanje biodiverzitete in omogočajo upočasnjeno odvodnjavanje, kjer se pojavlja suša. Jarki, ki so namenjeni zaščiti sprejemnih vodnih teles so podobni klasičnim melioracijskim jarkom, le da imajo na koncu pred iztokov v sprejemnik oblikovano čistilno gredo, ki omogoča zadrževanje in odstranjevanje onesnažil iz vode. Večnamenski ERM melioracijski jarki pa so kompleksnejši in so razdeljeni na tri ali več podenot, pri čemer je v vsaki enoti poudarjena ena funkcija (del za zadrževanje vode, čistilni del in biodiverzitetni del). Na spodnji sliki je predstavljen ERM melioracijski jarek za zaščito sprejemnika, medtem ko bo na učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto postavljen tridelni večnamenski ERM jarek. Slika 3: Skica ekoremediacijskega melioracijskega jarka s čistilno enoto pred iztokom v sprejemno vodno telo. 2.2.1 Princip delovanja Glavna funkcija ERM melioracijskega jarka je odvodnja in čiščenje vode. Od klasičnih melioracijskih jarkov se ta tip ERM jarka razlikuje po eni ali več čistilnih enotah, revitalizacijskih ukrepih kot so pragovi in tolmuni in ukrepih za povečanje biodiverzitete (zasaditev ustreznih rastlin). Sredinski del jarka (približno polovica celotne dolžine) je čistilni del, napolnjen s peskom in zasajen z močvirskimi rastlinami (predvidoma trstičjem). Pred čistilnim delom je običajno zadrževalnik za usedanje suspendiranih delcev in na koncu biodiverzitetni del, ki se bo nadaljeval v zadnji del, ki združuje vse predhodne funkcije. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 14 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Princip čiščenja vode v ERM jarku: Suspendirane snovi se deloma odstranijo že v predhodnem usedalnem bazenu, preostanek pa se odstrani s filtracijo skozi medij. Raztopljena onesnažila kot so težke kovine in druge strupene snovi se odstranijo z adsorpcijo na medij ter površino korenin. Rastlinske korenine so pomembno okolje za rast in razvoj mikroorganizmov, ki sodelujejo pri razgradnji organskih snovi ter pretvorbi hranil (nitrifikacija, denitrifikacija) in nekaterih drugih onesnažil. Nitrati in fosfati pa se iz vode odstranjujejo tudi z rastlinskim privzemom in vgradnjo v rastlinsko biomaso. Patogeni organizmi se odstranijo iz vode prek filtracije skozi medij ter z inaktivacijo s pomočjo izločkov rastlinskih korenin ter mikrobne združbe na mediju. Iz čistilne grede se prečiščena voda nato izliva v odvodnik. Z ERM melioracijskimi jarki na različnih kmetijskih površinah na splošno kjerkoli jih izvedemo povečujemo tudi tako imenovano biološko zaščito pred »škodljivci« kar znatno vpliva na porabo fitofarmacevtskih sredstev in tako na izpiranje le teh v osnovne odvodnike. Jarek kot sekundarni biotopi imajo velik ekološki pomen, predvsem kot rastišče rastlinskih in prebivališče živalskih vrst. Tako oblikovani ERM melioracijski jarek ščiti podtalnico in vodotoke pred onesnaženjem, ter zmanjšuje vplive suš in vetra, vodo, ki se v njem zadržuje. Prav tako so ERM jarki dobri učni prikaz, da nam lahko služi tudi za namakanje. Zaradi teh funkcij neposredno vplivamo na povečanje kmetijskega pridelka, pripomore k varovanju zdravja in estetskemu izgledu krajine. Poleg tega lahko jarek služi kot napajalnik za divje prehodne živali. Tako imajo močvirske rastline znotraj jarka in ob obrežju določen namen pri čiščenju vode, povečajo biodiverziteto vodnih in kopenskih življenskih skupnosti ter v primeru visokih padavinskih vod odpravlja možnost poplavljanja kmetijske površine. 2.3 Pregled terena in nabor vhodnih podatkov Na kmetijskih površinah na posestvu Zavoda GRM Novo mesto se odvečna talna voda ne pojavlja. Ekoremediacijskega melioracijskega jarka zato ni mogoče postaviti direktno na poljskih površinah, razen če bi se za potrebe izobraževanja in prikaza delovanja ERM sistema v ERM sistem uredil dovod vode. Ker pa se na območju Zavodu GRM nahaja kompostarna, kjer nastajajo onesnažene izcedne vode, smo se z naročnikom odločili, da pilotni ERM jarek postavimo na robu kompostarne za zbiranje in čiščenje teh vod. Pilotni ERM jarek na kmetijskih površinah bo zato namenjen čiščenju in odvajanju izcedne vode iz kompostarne, ki bodo predstavljale tako meteorni odtok kot tudi izcedno vodo iz kompostnih kupov. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 15 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Kompostarna na Zavodu GRM Novo mesto predstavlja urejen prostor za odlaganje in pasivno kompostiranje organskih odpadkov. Odlagalni prostor je v bližini gozda in oddaljen od zgradb. Širjenje morebitnih neprijetnih vonjav tako ni moteče. Velikost obstoječega prostora za kompostiranje je okvirno 2000 m2. Površina odlagalnega prostora skupaj s količino padavin in odtočnim količnikom določa količino meteornega odtoka, ki se bo čistil na kompostarni. Odlagalni prostor je nekoliko dvignjen nad ostalim terenom z nasutjem. Odvajanje izcednih vod za enkrat ni posebej urejeno. Vode pronicajo skozi nasutje, na dnu pa se nahaja nepropustna izolacija. Kup z odloženimi organskimi odpadki 4 do 5-krat letno preobrnejo v skladu s pravili pasivnega kompostiranja. Zrel kompost je odložen na ločeni lokaciji. Slika 4: Kompostarna na Zavodu GRM Novo mesto, od koder se izcejajo metabolne in meteorne vode v ekoremediacijskih jarek. Količina in tip odloženega organskega materiala v kompostarni vpliva na karakteristike vode, ki se bo čistila v ERM melioracijskem jarku. Na posestvu letno proizvedejo približno 150 m 3 komposta. Vhodni substrat komposta predstavlja: - 1/3 - konjski gnoj - 1/3 - silosni ostanki in druga odpadna krma - 1/3 - ostanki iz predelave jabolk in ostali material. Predvidevamo lahko, da je letno odloženega vhodnega substrata od 25 do 50% več v primerjavi s končno količino komposta: - Konjski gnoj: 70 – 100 m3 - Silosni ostanki in druga odpadna krma: 70 – 100 m3 - Ostanki iz predelave jabolk in preostali organski odpadki: 70 – 100 m3. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 16 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Ekoremediacijski melioracijski jarek bo potekal ob vznožju kompostarne na meji s travnikom v dolžini okvirno 40 m in širini 0,6 m. Voda se bo gravitacijsko stekala iz kompostarne v ERM jarek. Zgradba in delovanje ERM jarka sta v principu enaka kot pri podobnih jarkih za odvajanje in čiščenje odvečne talne vode na kmetijskih površinah. ERM jarek na poligonu Zavoda GRM Novo mesto bo sestavljen iz treh enot, ki omogočajo večnamensko funkcijo jarka, in sicer čiščenje vode, reguliranje količine vode ter povečanje biodiverzitete na samem območju. Omenjene funkcije so med seboj povezane – povečanje biodiverzitete in s tem raznolika združba rastlin in živali v ekosistemu imajo večji potencial razgradnje ali pretvorbe različnih onesnažil ter boljšo sposobnost prilagajanja okoljskim spremembam kot združba z nizko biodiverziteto. Zadrževanje vode in s tem reguliranje vodnih količin poveča zadrževalni čas vode v jarku ter s tem čas, v katerem potekajo čistilni procesi. Slika 5: Lokacija za postavitev ekoremediacijskega jarka na kmetijski površini pred posegom. Za vzpostavitev treh odsekov jarka na učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto, kamor bo pritekala voda iz kompostarne onesnažena z organskimi hranili, je potrebno v jarku oblikovati poglobitev, narediti lesena pragova, ki bosta ločila dele med seboj ter vzpostaviti čistilno gredo v srednjem delu. Čistilno gredo predstavlja prod specifičnih frakcij, v katerem je zasajeno trstičje. Rezultati raziskav namreč jasno nakazujejo, da so trstične grede eden najučinkovitejših sistemov čiščenja različnih vrst odpadnih voda. Zadnji del jarka se oblikuje po principu revitalizirane struge, in sicer kot kanal, v katerega vgradimo elemente revitalizacije (pragovi, prodišče, tolmun). Z elementi revitalizacije tako povečamo vsebnost kisika v vodi, kar privede do hitrejših procesov čiščenja – predvsem nitrifikacije in razgradnje organskih snovi; denitrifikacija pa bo potekala predvsem v sedimentu in čistilni gredi. Glavno funkcijo čiščenja izcedne vode iz kompostarne imajo mikroorganizmi, ki predvsem razgrajujejo organske snovi iz komposta, oksidirajo amonij v nitrat ter reducirajo nitrat v plinasti dušik. Močvirske rastline zasajene v čistilnem delu jarka bodo omogočale ustrezen habitat za naselitev mikroorganizmov, izmenjavo oksičnih in anoksičnih con VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 17 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. v sferi korenin ter privzem hranil (amonij, nitrate, nitrite, fosfor) ter drugih onesnažil kot so težke kovine in morebitni pesticidi. Rastline pod površje dovajajo kisik, ki preko listov in stebla prihaja v sfero korenin iz ozračja. Brežine ERM melioracijskega jarka se stabilizirajo z vrbovimi popleti, dodatno se lahko zasadi obrežna vegetacija. Z zasaditvijo obrežne vegetacije ob melioracijskih jarkih pripomoremo k pestrejšemu obvodnemu in vodnemu ekosistemu, ki predstavlja ugoden habitat za naselitev žuželk, ptic in drugih živali. Obrežna vegetacija vpliva na mikroklimo okolja: poleti s senčenjem in izhlapevanjem vode hladi okolico, pozimi pa oddaja akumulirano toploto. Prek koreninskega sistema obrežna vegetacija tudi prispeva k samočistilni sposobnosti ERM sistema. Jarek na učnem poligonu Zavoda GRM bo tako omogočal tudi opazovanje obrežnih in drugih rastlin, ki bodo črpale vodo in hranila iz izcedne vode iz kompostarne, ki bo delovala kot gnojilo. Slika 6: Primer vrbovega popleta na brežini potoka. Opisane funkcije ERM jarka ob kompostarni na Zavodu GRM Novo mesto bodo preprečile onesnaženje okolice ter talne vode z izcednimi vodami iz kompostarne, povečale biodiverziteto na dani lokaciji ter blažile temperaturna nihanja. 2.4 Predlog lokacije Lokacija pilotnega ERM jarka za kmetijske površine na učnem poligonu je prikazana na sliki v Prilogi 1, mikrolokacija pa je prikazana v Prilogi 2. Pilotni ERM jarek za kmetijske površine je lociran v območju Zavoda GRM Novo mesto. Točna lokacija ERM jarka je na parcelni številki 1701, katastrska občina Ždinja vas 1457. Lastnik parcele je Republika Slovenija, Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana, začasni upravljalec parcele pa je Ministrstvo za šolstvo in šport, Masarykova cesta 16, Ljubljana. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 18 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Koordinate objekta: Začetek jarka: GKY: 515535 GKX: 76540 Konec jarka: GKY: 515517 GKX: 76492 Slika 7: Fotografija lokacije postavitve ekoremediacijskega jarka na kmetijski površini (modra linija). 2.5 Tehnične specifikacije in finančni okvir 2.5.1 Idejni načrt objekta Idejni načrt ERM jarka za kmetijske površine je prikazan v Prilogi 2 in detajli za postavitev učnega objekta ERM jarka v Prilogi 3. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 19 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 2.5.2 Popis materiala JAREK NA KMETIJSKIH POVRŠINAH poz. popis enota količina I. Material Rastline Navadni trs (Phragmites australis) korenike 1 kos 80 2 Nakup in dobava substrata 4-8/8-16/16-32 v razmerju 1:2:1 - frakcija 4-8 - frakcija 8-16 - frakcija 16-32 m3 m3 m3 m3 12 3 6 3 3 4 5 6 7 7 9 11 Leseni kostanjevi piloti (premer cca 8cm)- za leseni prag Vrbove veje Živi vrbovi količki Kokosova mreža ali juta Vrbove veje za fiksacijo kokosove mreže Drevnine za zasadnjo okolice Geotekstil (200g) Travnato seme kos kos kos m2 kos kos m2 kg 7 110 10 50 24 15 35 10 II. Delo 1 Strojni odriv humusne plasti na celotni površini lokacije jarka m2 40 m3 12 3 Strojni izkop gradbene jame za izdelavo jarka dolžina=40m, širina=0.5 m globina=0.5-0,7 m. Brežine 2:1 Odvoz odvečnega materiala na ustrezno deponijo m3 9 4 Ureditev brežin (utrditev brežin s kokosovo mrežo in posejanje trave) ur 20 6 7 8 Izdelava vrbovih popletov za ureditev brežin Nasutje substrata Zasaditev navadnega trsa ur m3 kos 30 12 80 2 VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 20 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. TEHNIČNO POROČILO STROJNI IZKOP Strojni izkop za ERM jarek na kmetijskih površinah se izvede po predlagani skici (Priloga 2). Točna lokacija začetka in konca jarka je opredeljena s Gauss–Krüger-jevimi koordinatami. V kolikor bo pri strojnem izkopu prišlo do vidne nestabilnosti desnega brega izkopne jame, se del jarka prestavi bolj proti obstoječi njivi. Izkop se izvede z strojno mehanizacijo, ki ima nagibno škarpirko (planirko). Gradbena jama je globoka od 0,5 do 0,7 m. Nakloni brežin so 2:1. Na območju zaprtega dela so lahko brežine večjih nagibov, kajti gradbena jama bo v zaključni fazi zasuta z mešanico peskov in tako bodo tudi brežine stabilne. Na vrhu gradbene jame, se izvedejo brežine nižjih naklonov (1:2 ali 1.3) zaradi preprečevanja erozije. ODPRTI DEL (dolžina 8m) Prvi del ERM jarka je odprti del, kjer se voda steka z vseh strani v jarek. Brežine so manjših naklonov zaradi erozije in stabilnosti, kot na ostalih delih jarka. Na brežinah odprtega dela jarka se izdelajo vrbovi popleti. Vrbovi poleti se izdelajo po priloženih skicah (grafična priloga 3). V začetnih fazah je potrebno zagotoviti zadostno vlažnost zemlje, da se žive veje vrb zakoreninijo. ZAPRTI/ČISTILNI DEL (dolžina 15m) Zaprti del predstavlja glavno čistilno funkcijo jarka. Za zagotovitev optimalnih pogojev je potrebno v gradbeno jamo naprej vgraditi geotekstil (200 g). S tem se prepreči spiranje zemljine v peščeni filter. Na začetku in na koncu zaprtega dela se izvedejo vrbovi plotovi, ki preprečujejo, da bi substrat prehajal v druge dele ERM jarka. Vrbovi plotovi se izvedejo z živimi vejami in živimi vrbovimi količki, ki se bodo prav tako kot vrbove veje ukoreninili. Izdelava vrbovih plotov je vidna v grafični Prilogi 3. Na položen geotekstil se nasuje substrat. Substrat je mešanica rečnega proda različnih granulacij. Za obstoječ objekt je potrebno narediti homogeno mešanico 4-8/8-16/16-32 v razmerju 1:2:1. Tako pripravljen substrat se vgradi v gradbeno jamo s filcem. Po končani vgradnji se v substrat posadijo korenike navadnega trsa (Phragmites australis). DEL POVEČANE BIODIVERZITETE (dolžina 17m) Brežine zadnjega dela jarka se pred erozijo zavarujejo s kokosovo mrežo ali juto. Kokosova mreža se položi v 2 metrskem pasu na vsako brežino. Fiksiranje kokosove mreže se izvede z vrbovimi palicami. Palice je potrebno zabiti v tla, tako da ne bodo moteče pri vzdrževanju objekta. Znotraj struge se izdela leseni prag (grafična prilog 3), tolmun in prodišče. Prag je potrebno fiksirati v tla in brežine. Fiksacijo pragu dosežemo z lesenimi kostanjevimi piloti, ki so tudi del pragu, v tla (cca. 0,8m) in v brežine (cca. 0,5). Tolmun za pragom se bo izoblikoval sam s časoma. Izvedba prodišča se naredi s frakcije peska 16-32. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 21 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 2.5.3 Finančni okvir Dobava materiala in izvedba ERM jarka za kmetijske površine je ocenjen na 2.300,00 in 3.000,00 EUR (brez DDV). 2.6 Vzdrževanje ERM sistema Po zasaditvi vseh močvirskih rastlin in drevesnih vrst na ERM objekte, je potrebno vsaj v začetnem obdobju zagotavljati zalivanje dokler se rastline ne zakoreninijo in pridobijo ustrezne fiziološke odpornosti na okoljske dejavnike. Odprti del jarka Vzdrževanje začetnega odprtega dela jarka na učnem poligonu Zavoda GRM Novo mesto obsega odstranjevanje sedimentiranega mulja in urejanje obrežne vegetacije, kar omogoča večjo prevodnost jarka in ustrezno zadrževanje in odtekanje vode. Vzpostavitev novega ERM melioracijskega jarka kjerkoli na kmetijski površini je hidrotehnični poseg v okolje, zato so kljub pasivnemu delovanju ERM potrebna določena vzdrževalna dela. Glavna vzdrževalna dela so: - obrezovanje vrbovih popletov vsako jesen, - potrebna košnja brežin trikrat letno, - čiščenje struge (jeseni odpadlo listje, možna erodirana zemlja itd.) z ohranjanjem habitata - košnja in, v kolikor je potrebno, mulčenje brežine proti obstoječemu kompostu. Ob primeru visokih padavinskih vod se lahko na obrežju jarka sproži erozija, kar privede do hitrega zamuljevanja posteljice jarka. Zato je v tem primeru zelo pomembna zasaditev obrežja melioracijskega jarka z vlagoljubnimi rastlinami ter ureditev vrbovih popletov. Vrbov poplet, ki bo narejen na odprtem delu ERM jarka na učnem poligonu bo površinsko zaščitil zdrs zemlje ter s tem upočasni zbiranje sedimenta v jarku. Sedimentacija v prvem delu jarka se lahko poveča tudi po večjih padavinah, ki povzročajo spiranje delcev iz prispevne površine kompostarne. V tem primeru je potrebno odvečno blato odstraniti. Ker je jarek razmeroma majhen, lahko nakopičen sediment odstranimo ročno z lopato. Pri odstranjevanju sedimenta pazimo, da ne poškodujemo koreninskega dela močvirskih oz. obvodnih rastlin. V kolikor se na dnu jarka v sedimentu zarastejo vodne rastline, je njihova odstranitev pri odstranjevanju sedimenta neizbežna. Izkopane rastline lahko ločimo od izkopanega sedimenta in jih po opravljenem delu delno zasadimo nazaj. Rastline v odprtem delu jarka pospešujejo sedimentacijo, kar je iz vidika čiščenja vode pozitiven doprinos. Seveda pa je zaradi pospešene sedimentacije potrebno pogosteje odstranjevati nakopičeni mulj. Odstranjen VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 22 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. sediment odložimo na ustrezen prostor na kompostarni, saj se bo iz njega izcejala izcedna voda s povečanimi koncentracijami hranil in drugih onesnažil. Odlaganje nakopičenega sedimenta neposredno na kmetijsko zemljišče je nedopustno, saj pomeni direkten vnos onesnažil v okolje. Če se nakopičenega sedimenta ne odstranjujemo iz ERM melioracijskega jarka, se čistilna funkcija jarka zmanjša, pride pa lahko tudi do zamuljenja čistilne grede. Čistilni del jarka Glavna vzdrževalna dela na čistilnem/zaprtem delu jarka: - jeseni (po prvi zmrzali) košnja posajenega trsta, - odstranitev odpadlega listja, travnatih ruš na površini zaprtega dela, - košnja brežin trikrat letno. Z leti delovanja čistilnega jarka ali ob ekstremnih vremenskih dogodkih, ki povečajo vnos suspendiranih snovi v jarek, lahko pride do zamuljenja čistilne grede. Zamuljenje čistilne grede opazimo z zmanjšano prepustnostjo grede, kasneje pa se na vrhu grede lahko pojavi površinska voda. Zamuljena čistilna greda ne opravlja več svoje funkcije, zato je potrebno izvesti sanacijski ukrep. Iz čistilne grede je potrebno izkopati ves pesek in ga nadomestiti z novim. Trstičje, ki raste na gredi, presadimo v nov pesek. Ob pravilnem vzdrževanju jarka (rednem čiščenju začetnega odprtega dela) pričakujemo, da se zamuljenost čistilne grede lahko pojavi v roku 10 let od pričetka obratovanja, odvisno od karakteristik dotočne vode. Čistilni del jarka bo zasajen s trstičjem, lahko pa se pojavijo tudi druge rastline: predvsem v začetku, preden se trst popolnoma razraste, se lahko pojavljajo različni pleveli in trave, kasneje pa tudi druge močvirske rastline kot je rogoz, pa tudi šaši in ločki. Trave in plevele je potrebno iz čistilne grede odstranjevati, medtem ko močvirske rastline lahko pustimo. Ob koncu poletja vsako leto pokosimo močvirske rastline na čistilni gredi. Pokošeno biomaso pustimo čez zimo na gredi ter s tem gredo toplotno izoliramo. Spomladi pred vegetacijsko sezono odmrlo biomaso pograbimo in jo odložimo na kompostni kup. Vzdrževanje obrežne in vodne vegetacije Zaradi ugodnega okolja (zadosti vode in hranil) se močvirske rastline v ERM jarku lahko hitro in močno razrastejo. Zaraščanje ERM jarka z obrežno in vodno vegetacijo je naraven proces, ki lahko precej spremeni podobo pa tudi funkcionalnost jarka. Ker želimo na izobraževalnem poligonu opazovati sistem delovanja jarka, je potrebno zaraščanje regulirati in s tem vzdrževati prvotno prevodnost in funkcionalnost jarka. Presoja, kdaj je sistem zadosti zaraščen, da je potrebno odstranjevanje vegetacije, naj temelji predvsem na vzdrževanju ustrezne hidravlične prevodnosti jarka. Pri odstranjevanju odvečne vodne vegetacije ter obrezovanju obrežne VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 23 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. vegetacije pazimo na vsa živa bitja v in ob jarku (žabe, pupki, ptice, žuželke itd). Vodne rastline odstranimo s korenino, olesenele obrežne rastline (vrbe) pa obrezujemo. Pri vzdrževanju vegetacije ERM jarka je potrebno paziti tudi, da se ne razrastejo invazivne rastlinske vrste (npr. japonski dresnik, rudbekija). Invazivne vrste je potrebno popolnoma odstraniti, kar je včasih lahko zahteven in dolgotrajen proces. Vzdrževanje dela s povečano biodiverziteto Najpomemnejša vzdrževalna dela na tretjem delu jarka so: - košnja brežin trikrat letno, - čiščenje struge (jeseni odpadlo listje, možna erodirana zemlja itd.) z ohranjanjem habitata, - v primeru trohnenja lesa pri vrbovih plotovih in lesenem pragu je potrebno les zamenjati, - ohranjanje prodišč in manjših meandrov (v kolikor je potrebno čez čas vzpostaviti prvotno stanje). Občasno bo potrebna obnova ali revitalizacija strukturnih delov jarka kot so leseni pragovi, prodišče in vrbovi popleti. V primeru velikega naliva in dolgotrajne prisotnosti visoke meteorne vode je potrebno poleg zamuljenosti pregledati tudi stabilnost strukturnih elementov in jih popraviti oz. nadomestiti z novimi. Sovinc in sod. (1995) v svojem raziskovalnem projektu Ekološko sprejemljivejši način izvajanja vzdrževalnih del na odvodnikih Ljubljanskega barja podaja smernice za čiščenje melioracijskih jarkov, ki ne prizadene rastlinskih in živalskih vrst tako kot klasični načini vzdrževalnih del. Omenjena publikacija se lahko uporabi za smernice in izobraževanje dijakov in študentov pri vzdrževanju jarka, vendar seveda z obzirom, da je jarek na učnem poligonu ekoremediacijsko oblikovan jarek in ne klasični melioracijski jarek. Z vzdrževanjem ERM jarka na Zavodu GRM Novo mesto se dijaki in študentje lahko priučijo, kako se izvaja so-naravno vzdrževanje melioracijskih jarkov na različno opredeljenih kmetijskih zemljiščih. 2.7 Didaktične usmeritve Namen in cilji učnega objekta Učni objekt ERM melioracijski jarek je namenjen za spoznavanje naravnih procesov, ki se odvijajo v ERM jarku kot antropogenem objektu ekoremediacijske tehnologije ter za spoznavanje strukture in principa delovanja ERM jarka ter njegovih ključnih funkcij. Njegova vzpostavitev temelji na pomenu spoznavanja in razumevanja problematike melioracij ter urejanja klasičnih VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 24 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. melioracijskih jarkov, ki danes opravljajo zgolj enostransko funkcijo – odvodnjavanje in kot taki za okolje predstavljajo veliko obremenitev, saj se vanj stekajo onesnaževala iz kmetijskih površin, cestišč, izcednih voda iz divjih odlagališč, kompostarne itd. Učni objekt bo v sosledju obiskovalcu omogočil vpogled v okoljsko problematiko urejanja klasičnih melioracijskih jarkov, ga seznanil s posledicami takšnega urejanja jarkov na okolje ter predstavil možnosti reševanja problema s pomočjo sonaravne ureditve jarkov, t. i. ERM jarkov. S pomočjo objekta se bodo lahko uresničevali sledeči učni cilji: - razumeti namen melioracijskih jarkov ter spoznati aktualno problematiko v zvezi z vzdrževanjem melioracijskih jarkov, - spoznati tipe melioriacij, - razumeti negativne posledice klasičnih melioracijskih jarkov na okolje in naravne ekosisteme, - spoznati in razumeti strukturo in princip delovanja ERM melioracijskih jarkov, - razumeti princip čiščenja vode v ERM jarku, - razumeti osnovne ekoremediacijske funkcije ERM melioracijskih jarkov, - spoznati karakteristike izcednih voda iz kompostarne, - spoznati princip čiščenja izcedne vode iz kompostarne s pomočjo ERM jarka, - spoznati pristop umeščanja ERM jarkov v prostor, - spoznati pristope urejanja in vzdrževanja ERM jarkov. Predlogi učnih programov - Negativni vplivi na okolje intenzivnega kmetijstva in melioracij Struktura in princip delovanja ERM jarkov Sonaravni pristop urejanja in vzdrževanja ERM jarkov Umestitev ERM jarkov v prostor Predlogi izvajanja praktičnih vaj in dejavnosti (predlogi za pouk) - popis združbe rastlin v ERM jarku in primerjava rezultatov s popisom združb rastlin v klasičnem ERM jarku (primerjalna analiza); popis združb rastlin v ERM jarku gorvodno, dolvodno oz. v različnih delih jarka; ugotavljanje parametrov izcedne vode iz kompostarne (merilno mesto na iztoku izcedne vode iz kompostarne ter v samem ERM jarku): merjenje temperature vode, določanje trdote vode, merjenje v vodi raztopljenega kisika in nasičenosti vode s kisikom, merjenje prevodnosti vode, merjenje pH vode, določanje BPK5, določanje koncentracije nitritnega, nitratnega in amonijevega dušika, določanje koncentracije ortofosfatnih ionov, določanje VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 25 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. - sušine, določanje skupne suspendirane snovi (lebdeči material v vodi), določanje skupnih raztopljenih snovi (TDS) (bistrost vode) in ugotavljanje vonja in barve vode; opazovanje in popis združb nevretenčarjev; meritev količine vode v različnih razdaljah od ERM jarka; prikaz zaščite jarka pred erozijo; določitev potencialnega vpliva postavitve ERM jarka na izgled pokrajine; opredelitev finančnih prihrankov na račun učinkovite zaščite; ugotavljanje tipov in strukture tal in prsti v ERM melioracijskem jarku. Vzorčna mesta za opravljanje praktičnih vaj (monitoringa) se določijo po vzpostavitvi objekta oz. ko objekt prične opravljati svojo funkcijo. Medpredmetne povezave in vsebine Spoznavanje ekosistemov (antropogenih); izvajanje dejavnosti v prostoru, ekoremediacije; kmetijstvo; trajnostni razvoj; kompostiranje; hortikultura; kemija; biologija; varstvo okolja, krajinska arhitektura, krajinska ekologija, varstvena biologija itd. 2.7.1 Predlog vsebine splošne informativne učne table Ob učnem objektu ERM jarek je lahko postavljena splošna informativna učna tabla, ki bo predstavila pomen in princip delovanja ERM jarka. Učna tabla bo edukacijska oprema v podporo samostojnemu in vodenemu procesu izobraževanja, prepoznavanju strukture in principa delovanja ERM jarka in tako podlaga za izvajanje praktičnih vaj in učnih programov. Na drugi strani bo informativna učna tabla obiskovalcu učne poti nudila osnovne informacije o učnem objektu ter ga usmerjala k razmišljanju o predstavljeni problematiki. Tabla oz. njena vsebina je lahko predstavljena tudi na skupni atrijski tabli na izhodišču učne poti, ki potemtakem vsebuje opise učne poti ter vseh objektov, ki jih le-ta obsega. Tabla bo vsebovala tekstualni in grafični del. Sestavljena bo iz več zaporednih delov, in sicer: - zaščitni znak za osnovno identifikacijo izobraževalnega poligona. Le-ta znak bo prepoznavni znak učnega poligona, - ime izobraževalnega poligona, - vsebina (tekstualni in grafični del), - znaki za osveščanje o ravnanju v naravi v skladu z navodili, - logotipi: Razvojni center Novo mesto d. o. o., Zavod GRM Novo mesto, LIMNOS d. o. o. in IPVO ter logotipi sofinancerjev projekta SVLR in Naložba v prihodnost v skladu z navodili in smernicami za informiranje in osveščanje v sklopu operacij projektov “Razvoj regij” VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 26 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Predlog vsebine informativne table Informativna učna tabla bo predstavila problematiko, ki jo rešujemo s pomočjo ERM učnega objekta, kratek opis ERM jarka, strukturo in namen ERM jarka. Tabla vsebuje tekstualni in grafični del. ERM melioracijski jarek Klasični melioracijski jarki predstavljajo z naravovarstvenega vidika negativni vpliv na okolje. Melioracijski kanali so po ustaljeni praksi goli (brez rastlinja) zemljeni jaški, namenjeni zgolj odtekanju vode. Zaradi nizke biodiverzitete in homogene zgradbe, je čiščenje vode v melioracijskih jarkih minimalno. Onesnažena drenažna voda iz kmetijskih površin se tako izliva neposredno v površinska vodna telesa (potoke, reke, jezera, močvirja), ter slabša njihovo kakovost. Hkrati pa zaradi neposrednega stika s podtalnico vpliva tudi na kakovost podzemnih voda ter kot vir pitne vode na zdravje ljudi in živali. Ekoremedicijski melioracijski jarki s specifično strukturo in zasaditvijo omogočajo poleg odvodnjavanja tudi čiščenje vode. Struktura sonaravno urejenih melioracijskih jarkov je tako sestavljena iz več izmenično zaporednih vzpostavljenih čistilnih con: rastlinskih filtrirnih con, napolnjenih s peskom in zasajenimi močvirskimi rastlinami ter zadrževalnikov za usedanje suspendiranih delcev. ERM melioracijski jarki tako poleg čistilne funkcije nudijo še vrsto drugih ekoremediacijskih funkcij kot so: povečanje biodiverzitete, zadrževanje vode ob viških, itd. Razmislite, katere rastlinske vrste bi uporabili za zasadnjo ERM melioracijskih jarkov? Predlog slik za vključitev na informativno tablo VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 27 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Slika 8: Shemi in sliki melioracijskih jarkov. 3 PROTIPRAŠNA BARIERA 3.1 Problematika Kakovost zraka je zelo pomembna za zdravje ljudi, pa tudi za rastlinstvo, živalstvo in za neživo naravo. Onesnaženost zraka v veliki meri negativno vpliva na zdravje ljudi in drugih živih bitji. Meritve kakovosti zraka v Sloveniji upravlja Agencija za okolje. Rezultati meritev se iz leta v leto spreminjajo in razlikujejo glede na merilno mesto in glede na letni čas. V zadnjih letih predstavljajo mikroskopski delci v zraku velik problem, ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugje po Evropi in svetu. Delci so lahko naravnega izvora (cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel) ali antropogenega izvora (energetski objekti v najširšem pomenu, industrija, promet, poljedelstvo). Kemijska sestava teh delcev je raznolika in odvisna od vira. V delcih najdemo predvsem natrij, kalij, magnezij, kalcij, klorid, sulfat, amonij, nitrat, organski ogljik, elementarni ogljik, težke kovine in organska topila (benzen). Delci pomembno vplivajo na zdravje ljudi, kakor tudi na klimo, vidnost itd. V zadnjem desetletju se večina raziskav, v katerih se ukvarjajo s problematiko zraka in zdravja, usmerja v iskanje povezave med izpostavljenostjo prebivalcem prašnim delcem manjšim od 10 μm (PM10) in v zadnjih letih predvsem delcem manjšim od 2.5 μm (PM2.5), ki lahko prodrejo najgloblje v pljuča (v pljučne mešičke). Na območju JV Slovenije je količina delcev PM10 VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 28 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. povečana v UE Novo mesto (Slika 10), kar je predvsem posledica prometa. Pri tem ARSO navaja zgolj celokupno količino delcev PM10 sproščenih v ozračje v enem letu. Kljub 200-500 tonam sproščenih PM10 v ozračje na območju UE Novo mesto, pa mejne vrednosti v Novem mestu niso bile presežene. Občasno povečane koncentracije PM10 so bile zabeležene v Krškem in Črnomlju (Slika 8). Zakonsko predpisana 24-urna mejna vrednost za delce PM10 je 50 μg/m3. Le-ta je lahko presežena 35-krat v koledarskem letu. Kjer je število preseganj višje od dovoljenega, je potrebno izdelati programe za zmanjšanje emisij in redukcijske scenarije in s tem zaščititi zdravje ljudi ter drugih živih bitij. Glavni onesnaževalec zraka v Evropi je promet, ki ga je težko oz. praktično nemogoče omejiti. Koncentracije delcev PM10 so v glavnem posledica lokalnih virov emisije, ki jih je največ na gosteje poseljenih območjih. Onesnaženemu zraku je stalno ali občasno izpostavljen vsak prebivalec velikih mest Evrope, še več: v Evropi je cca 90% mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim prašnih delcev, NO2, O3 in benzena. Slika 9: Emisije delcev PM10 po upravnih enotah v letu 2006 (vir: ARSO, 2010). VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 29 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Slika 10: Območja onesnaženosti zraka z delci PM10. 3.2 Predlog reševanja – nabor rešitev in možni ERM ukrepi Odprte površine brez drevesne in grmovne vegetacije omogočajo prosto širjenje prašnih delcev, pa tudi vonjav ter zvoka. Omenjeni dejavniki, predvsem pa prašni delci, so pogosto moteči ali celo škodljivi za zdravje. Ustrezno oblikovane vegetacijske ovire z izbranimi rastlinskimi vrstami lahko uspešno zadržujejo delce PM2,5 do PM10. Poleg tega tudi zmanjšujejo hrup ter pozitivno vplivajo na izgled pokrajine. Ker so protiprašne bariere za območje JV Slovenije priporočljiv ERM ukrep, sta njihova postavitev in delovanje prikazana tudi na ERM poligonu na Zavodu GRM Novo mesto. Postavitev protiprašnih barier v JV Sloveniji je priporočljiva predvsem za občini Črnomelj in Krško, saj se tam občasno pojavljajo povišane koncentracije delcev PM10. Prav tako bi bila postavitev smiselna v Novem mestu, saj ima največjo celokupno letno emisijo delcev PM10. Protiprašne bariere se postavljajo bodisi v neposredno bližino vira prahu, bodisi ob mestu, kjer se ljudje največ zadržujejo (ob hišah, trgih itd.) Protiprašne vegetacijske bariere so tip vegetacijskih pasov. Vegetacijski pasovi so ožji in širši pasovi drevesne, grmovne, travnate in mešane vegetacije. Postavljamo oziroma sadimo jih na naslednjih območjih: na mejo med posameznimi kmetijskimi zemljišči (mejice), ob rekah, potokih in jezerih (filtrirni vegetacijski pas), VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 30 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. ob cestah in industrijskih objektih (protiprašne in protihrupne bariere, žive meje, živice), ob virih pitne vode (zaščitni vegetacijski pas), kot zelene površine okrog mest ali večjih monokulturnih kmetijskih območjih (blažilne cone in koridorji) ipd. Poleg osnovne funkcije zadrževanja prašnih delcev, imajo protiprašne bariere tudi druge ekosistemske funkcije vegetacijskih pasov, in sicer: preprečujejo erozijo (vetrno – vetrni raznos prašnih delcev, vodno – vodna erozija tal), omogočajo izboljšanje kvalitete vode, zraka in tal (čistilna funkcija), pester preplet vegetacije prispeva k večji biološki pestrosti, saj izboljša pogoje za prehranjevanje in naselitev različnih živalskih in rastlinskih vrst, z zadrževanjem in evapotranspiracijo vode prispevajo k uravnavanju vodnih viškov (protipoplavni pasovi in ravnice), vplivajo na mikroklimo, omilijo širjenje neprijetnih vonjav, zmanjšujejo jakost hrupa, zmanjšujejo temperaturna nihanja, prispevajo k vezavi CO2 v podzemno in nadzemno rastlinsko biomaso, sproščajo kisik v okolje, tvorijo uporabno rastlinsko biomaso, predstavljajo estetski naravni element v okolju, itd. Večino teh funkcij bo mogoče opazovati na protiprašni barieri na učnem poligonu Zavoda GRM Novo mesto. Postopki oz. praktične vaje so opisane v poglavju o edukacijski opremi. Vegetacijski pas povečuje samočistilno sposobnost okolja in predstavlja nadomestni habitat za številne živali in tako prispeva k večji vrstni pestrosti. Vpliva tudi na mikroklimo z zadrževanjem vode in blaženjem temperaturnih nihanj. Vegetacijski pas je sestavljen iz drevesne in grmovne vegetacije, lahko pa vključuje tudi pas enoletnih rastlin. Nižje rastline rastejo na obeh robovih vegetacijskega pasu, v notranjost sledijo grmovne vrste in na sredini pasu višje lesne rastline. Izbor rastlinskih vrst, ki sestavljajo vegetacijski pas, se pripravi na podlagi popisa rastlin v okolici. Prednost imajo hitrorastoče pionirske vrste z globokim koreninskim sistemom, vrste s plodovi užitnimi za ptice ter vrste z večjo estetsko vrednostjo. Optimalna sestava vegetacije in najbolj efektivna širina vegetacijskega pasu variirajo od primera do primera in so odvisne od lastnosti odpadnih voda (obremenitev, sestava, dinamika ipd.), količine padavin ter pogojev rasti in uspevanja rastlin. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 31 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Rastline vegetacijskega pasu prevzemajo hranila in druga onesnažila in jih vežejo v biomaso ali zadržijo v sferi korenin, kjer poteka tudi mikrobna razgradnja in adsorpcija na delce tal. 3.2.1 Princip delovanja Pri zmanjševanju prašnih delcev iz zraka imajo pomembno vlogo rastline. Prašni delci se ujamejo med izrastke na listnih ploskvah, lahko pa se prilepijo oz. vgradijo tudi v voskasto kutikulo. Znano je, da so rastlinske vrste, katerih listi imajo več epidermalnih struktur (izrastkov) zadržijo več prašnih delcev v primerjavi z listi, ki imajo gladko površino. Prav tako so v zadrževanju prašnih delcev bolj učinkovite rastline z večjimi listnimi ploskvami kot tiste z manjšimi. Prašni delci se tako ujamejo na površino listov. Hidrofobni delci pa se lahko vgradijo tudi v listno kutikulo (voskasta plast na površini). Ob padavinah se večina delcev, ki so se nabrali na listnih površinah, spere na tla, kjer so podvrženi biološki razgradnji in akumuliranju. Delci, ki so se vgradili v kutikulo, pa se ob padavinah ne sperejo. Ti preidejo v tla ob odpadanju listov. Pri izbiri ustreznih rastlinskih vrst za zasaditev protiprašne bariere je pomembna tudi izbira med zimzelenimi in listopadnimi vrstami. Zimzelene namreč lahko zadržujejo prašne delce preko celega leta. Protiprašne vegetacijske bariere lahko uporabljamo za preprečevanje točkovnega ali razpršenega vira prašnih delcev. Za preprečevanje točkovnega vira prahu (npr. ob industrijskih in kmetijskih obratih) postavimo bariero ob samem viru onesnaženja in tako preprečimo nadaljnje širjenje prahu. Kadar pa želimo zmanjšati vsebnost prašnih delcev, ki ne izhaja iz specifičnega vira, bariero postavimo ob mestu, ki ga želimo zaščititi – npr. rob vrta. Bariera mora biti postavljena skladno z najpogostejšo smerjo vetra, ki s seboj prinaša prašne delce. 3.3 Pregled terena in nabor vhodnih podatkov Na ozemlju Zavoda GRM Novo mesto je več manjših virov prašnih delcev. V zrak se sproščajo predvsem ob strojni obdelavi tal, delih na kmetijskih posestvih in vožnji po makadamskih cestiščih. Predvsem gre za večje anorganske delce, ki so sicer manj nevarni od PM10 in PM2.5, vendar toliko bolj neprijetni. Za postavitev pilotne protiprašne vegetacijske bariere predlagamo pas ob cesti mimo kompostarne in prostora za piknik nasproti kozolca. Bariera bo namenjena lovljenju prašnih delcev, ki se dvigajo zaradi delovanja strojev na kompostarni ter vožnje traktorjev in vozil po makadamski cesti. Dvigajoči prah je moteč za piknike in druga srečanja, ki občasno potekajo ob hišici na drugi strani ceste. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 32 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 3.4 Predlog lokacije Lokacija postavitve pilotne protiprašne vegetacijske bariere je določena med obstoječim prostorom kompostarne in makadamsko cesto. Lokacija protiprašne bariere na učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto je prikazana v Prilogi 1 ter mikrolokacija v Prilogi 4. Protiprašno bariero se postavi na parcelo 1701, katastrska občina Ždinja vas 1457. Lastnik parcele je Republika Slovenija, Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana, začasni upravljalec parcele pa je Ministrstvo za šolstvo in šport , Masarykova cesta 16, Ljubljana. Koordinate objekta: Začetek bariere: GKY: 515484 GKX: 76570 Konec bariere: GKY: 515520 GKX:76552 Slika 11: Fotografija lokacija postavitve protiprašne bariere pred zasaditvijo. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 33 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 3.5 Tehnične specifikacije in finančni okvir 3.5.1 Idejni načrt objekta Idejni načrt protiprašne bariere kot učnega objekta na poligonu Zavoda GRM Novo mesto je podan v Prilogi 4. 3.5.2 Popis materiala Protiprašna vegetacijska bariera se bo raztezala v dolžini približno 30 m in je zasajena v treh pasovih. Za zasaditev so bile uporabljene naslednje drevesne in grmovne vrste: - Tisa (Taxus baccata) je zimzeleni iglavec, ki omogoča zadrževanje prahu tudi v zimskem času. Ker ima izrazito kutikulo, lahko zadržuje hidrofobne delce. Tiso lahko strižemo in vzdržujemo obliko grma ali pustimo, da zraste v drevo. Rastlina je strupena z izjemo rdeče semenske ovojnice, ki je hrana pticam. Tisa je avtohtona in raste v pretežno bukovih gozdovih. Pogosto jo gojijo kot okrasni grm. Vključitev tise v protiprašno bariero na učnem poligonu je pomembna za spoznavanje in izobraževanje o pomenu zimzelenih vrst pri lovljenje prahu pozimi, vgrajevanju prašnih delcev v kutikulo, povečanju biodiverzitete (ptice, ki se hranijo s semeni) in ne nazadnje tudi za spoznanje, da tisa ni zgolj okrasen grm pač pa tudi avtohtono slovensko drevo. - Navadna kalina (Ligustrum vulgare) je najpogosteje uporabljena vrsta za oblikovanje živih mej v Sloveniji. V Sloveniji je avtohtona in raste v listnatih gozdovih in grmiščih. Njeni majhni listi sicer niso želena lastnost vrst v protiprašni barieri, pač pa imajo debelo kutikulo, ki omogoča zadrževanje hidrofobnih delcev. Učinkovitost zadrževanja prašnih delcev kaline bo mogoče primerjati z drugimi vrstami v protiprašni barieri. Vključitev kaline v protiprašno bariero na učnem poligonu je pomembna za spoznavanje učinkovitosti kaline pri lovljenju prašnih delcev, povečanju biodiverzitete na dani lokaciji in izboljšanje estetskega izgleda bariere. Podobno kot pri tisi kalino lahko strižemo in oblikujemo striženo živo mejo, lahko pa pustimo da prosto raste. Za izobraževalne VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 34 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. namene na učnem poligonu kot tudi zaradi bolj naravnega izgleda priporočamo, da se kalina in tisa ne strižeta. Ne malo obiskovalcev poligona bo tako prvič videlo kalino in tiso v naravni obliki in ne kot okrasni grm. - Puhasti hrast (Quercus pubescens) je toploljubja avtohtona vrsta, ki raste na prisojnih kamnitih pobočjih in grmovnatih krajih. Za protiprašno bariero je bil puhasti hrast izbran zaradi odlačenih listov, ki lahko uspešno lovijo prašne delce. Puhasti hrast zraste v visoko drevo in omogoča lovljenje delcev v višjih plasteh, medtem ko bodo grmovne vrste v barieri lovile delce v spodnjih plasteh. - Navadni mokovec (Sorbus aria) ima razmeroma velike liste, ki so na spodnji strani porasli z gostimi dlačicami, kar listu daje žameten izgled in otip. Zgornja stran listov je svetleča in brez dlačic. Mokovec je avtohtona grmovnica, ki raste v svetlih gozdovih in prisojnih suhih območjih. Poleg odlačenih listov je bil za uporabo v protiprašni barieri na učnem poligonu izbran tudi zaradi lepih belih socvetij, ki privabljajo opraševalce in užitnih plodov, ki privabljajo ptice. Plodovi so užitni tudi za človeka - lahko jih uživamo surove ali posušimo, skuhamo marmelado ipd., ponekod pa iz plodov kuhajo žganje. Čeprav listi mokovca na spodnji strani zgledajo kot posuti z moko, je rastlina dobila ime zaradi drugega razloga; včasih so namreč iz posušenih plodov mleli moko. Učenci, dijaki in študentje bodo tako na protiprašni barieri spoznali ne le učinkovitost mokovca pri lovljenju in zadrževanju prašnih delcev pač pa tudi spoznali rastlinsko vrsto in njene ekosistemske funkcije. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 35 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. - Dobrovita (Viburnum lantana) je na prvi pogled podobna mokovcu, vendar si rastlini nista v bližnjem sorodu. Dobrovita je avtohtona grmovnica, ki raste na gozdnih robovih. Pogosto jo gojijo kot okrasni grm. Za uporabo v protiprašni barieri je bila izbrana zaradi razmeroma velikih dlakavih listov. Za razliko od mokovca so pri dobroviti listi odlačeni na obeh straneh. Tudi na dobroviti bodo obiskovalci poligona lahko spoznali več ekosistemskih funkcij: poleg učinkovitega lovljenja in zadrževanja prašnih delcev bo dobrovita prispevala k biodiverziteti protiptašne bariere na učnem poligonu, z belimi cvetovi privabljala opraševalce in krasila izgled bariere tudi s sprva rdečimi in nato črnimi plodovi, ki pa sicer niso užitni. - Brogovita (Viburnum opulus) je avtohton grm, soroden dobroviti in raste pretežno v vlažnih listnatih gozdovih. Ker ima razmeroma velike liste, ki so na spodnji strani dlakavi, je bila brogovita izbrana za zasaditev v protiprašni barieri. Kot druge izbrane rastline pa ima poleg lovljenja in zadrževanja prahu tudi druge ekosistemske funkcije, kot so estetski element (velika bela socvetja in rdeči plodovi), povečevanje biodiverzitete, privabljanje opraševalcev in ptičev. Vse omenjene funkcije bodo obiskovalci učnega poligona lahko spoznavali na protiprašni barieri. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 36 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. - Puhastolistno kosteničevje (Lonicera xylosteum) je avtohtona grmovnica, katere listi so po obeh straneh gosto dlakavi, kar ji daje potencial pri lovljenju in zadrževanju prašnih delcev in uporabo v protiprašni barieri. Žametni eliptični listi, beli mesnati cvetovi in rdeče jagode dajejo kosteničevju pomembno estetsko funkcijo. Kot ostale vrste tudi kosteničevje prispeva k povečevanju biodiverzitete na dani lokaciji in privablja opraševalce. Njegovi plodovi pa so strupeni. Obiskovalci učnega poligona na Zavodu GRM bodo lahko spoznavali vse naštete funkcije. Za vzpostavitev protiptašne bariere se na območju zasaditve izbranih rastlin najprej odstrani vsa odvečna in moteča obstoječa vegetacija. Nato se izkopljejo luknje za zasaditev grmovnih in drevesnih vrst. Luknje morajo biti dovolj prostorne, da lahko vanjo položimo celoten koreninski sistem rastline, ki jo sadimo (korenine morajo biti čim bolj iztegnjene). Rastline se postavijo v izkopane luknje, čvrsto zasujejo z zemljo in zalijejo. Dokler so sadike mlade protiprašno bariero v sušnih obdobjih redno zalivamo. Kasneje, ko rastline pridobijo potrebno odpornost, zalivanje večinoma ni potrebno. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 37 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. PROTIPRAŠNA BARIERA poz. popis I. Material 1 2 3 4 5 6 7 Drevnine Tisa (Taxus baccata) 100-150 cm Navadna kalian (Ligustrum vulgare) 80-100 cm Puhasti hrast (Quercus pubescens) 100-150 cm Navadni mokovec (Sorbus aria) 60-80 cm Dobrovita (Viburnum lantana) 50-70 cm Brogovita (Viburnum opulus) 50-70 cm Puhastolistno kosteničevje (Lonicera xylosteum) 50-70 cm 8 9 Zemlja za presajanje Leseni količki za oporo (Tisa in Puhasti hrast) II. Delo 1 2 3 4 6 7 Strojni izkop gradbenih jam za tiso in puhasti hrast 50x50x50 cm Strojni izkop gradbenih jam za ostale drevnine 40x40x40 cm Vgradnja zemlje za presajanje Zasaditev, ročna dela Odvoz odvečnega materiala na ustrezno deponijo Ročna ureditev okolice enota količina kos kos kos kos kos kos 10 8 5 12 4 4 kos 4 L kos 940 15 kos 15 kos 32 L ur 940 40 m3 2 ur 16 VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 38 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 3.5.3 Finančni okvir Dobava materiala in izvedba protiprašne bariere je ocenjena na 1.200,00 in 2.900,00 EUR (brez DDV). 3.6 Vzdrževanje objekta Za zagotavljanje trajnosti protiprašne bariere na učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto so potrebna občasna manjša vzdrževalna dela. Nekoliko več vložka je potrebnega v prvi vegetacijski sezoni, ko so zasajene rastline še mlade: - v sušnih obdobjih je potrebno redno zalivanje; - redno spremljamo rast rastlin in jih zaščitimo pred napadi škodljivcev (če je potrebno uporabimo okolju prijazna fitofarmacevtska sredstva); - pri sajenju drevnin se pogosto zgodi, da nekatere sadike propadejo, zato jih moramo nadomestiti z novimi; - za izboljšano rast lahko rastline pognojimo. Kasnejše redno vzdrževanje vegetacijske bariere obsega odstranjevanje odmrle biomase (npr. posušene veje, listje) in obrezovanje. Obrezovanje naj bo minimalno, saj želimo vzpostaviti kar se da naraven videz vegetacijske bariere. Zato tudi ne oblikujemo grmovnic, ki se sicer uporabljajo v živih mejah (tisa, kalina). Z obrezovanjem le rahlo omejimo rast prekomerno razraščenih rastlin. Drevesa in grme obrezujemo spomladi. S rastjo in staranjem grmov in dreves protiprašne bariere je občasno potrebna tudi sečnja izbranih lesnih rastlin, ki se jih nato nadomesti z novimi sadikami. Pridobljeno biomaso tako iz sečnje kot obrezovanja ustrezno uporabimo (pridobivanje energije, gradbeni material, izdelki iz lesa itd.). Vzdrževanje protiprašne bariere obsega tudi odstranjevanje morebitnih invazivnih tujerodnih rastlin (npr. japonski dresnik) ter plevelov. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 39 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Slika 12: Invazivni tujerodni vrsti: japonski dresnik (levo) in kanadska zlata rozga (desno). 3.7 Didaktične usmeritve Namen in cilji učnega objekta Učni objekt protiprašna bariera je namenjen spoznavanju principa delovanja vegetacijske bariere (pasova) kot blažilne cone za preprečevanje prašnih učinkov dejavnosti v okolju npr. s strani prometa, industrije, kmetovanja itd. S pomočjo učnega objekta se bodo uresničevali sledeči učni cilji: spoznati pomen blažilnih con, spoznati in razumeti pomen vegetacije oz. posameznih rastlinskih vrst za zmanjševanje prenosa prašnih delcev v okolju, spoznati značilnosti in morfologijo posameznih rastlinskih vrst, ki prispevajo k zmanjševanju prenosa prašnih delcev v okolju, spoznati ekosistemske in ekoremediacijske funkcije protiprašne bariere, spoznati pristope vzpostavitve blažilnih con ter vzdrževanja le-teh, spoznati problematiko umeščanja tujerodnih vrst oz. vnašanje invazivnih vrst v naše okolje, spoznati pomen avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst v okolju. Predlogi učnih programov - Dejavnosti in vplivi prašnih delcev na okolje, Struktura in princip delovanja protiprašne bariere, Sonaravni pristop urejanja in vzdrževanja protiprašne bariere, VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 40 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. - Umestitev protiprašne bariere v prostor. Predlogi izvajanja praktičnih vaj in dejavnosti (predlogi za pouk) - vrednotenje količine ujetega prahu na listih različnih rastlinskih vrst v barieri, primerjava učinkovitosti različnih rastlinskih vrst med seboj (glede na listno površino, habitus, sezonskost) vrednotenje dodatnih ekosistemskih funkcij protiprašne bariere in posameznih rastlinskih vrst v njej, popisi rastlinskih in živalskih vrst posameznih tipov blažilnih con ter izvajanje medsebojnih primerjav, vrednotenje ekološko ugodnega stanja protiprašne bariere, priprava načrta vzpostavitve blažilnih con v različne namene in v namen protiprašne bariere, ugotavljanje vsebnosti vlage v tleh, pH itd. na različnih mestih protiprašne bariere (glede na vrsto, gostoto zasaditve itd.), popisi avtohtonih rastlinskih vrst, popisi morebitnih invazivnih vrst ter spoznavanje načinov in pristopov odstranjevanja le-teh, prikaz prehoda rastlinskih in živalskih vrst z ene strani vegetacijske bariere na drugo stran bariere itd. Vzorčna mesta za opravljanje praktičnih vaj (monitoringa) se določijo po vzpostavitvi objekta oz. ko objekt prične opravljati svojo funkcijo. Medpredmetne povezave in vsebine Spoznavanje ekosistemov (antropogenih); izvajanje dejavnosti v prostoru, ekoremediacije; kmetijstvo; trajnostni razvoj; hortikultura; kemija; biologija; varstvo okolja, lesna biomasa, obnovljivi viri energije; tehnika; gozdarstvo; onesnaženost zraka itd. 3.7.1 Predlog vsebine splošne informativne učne table Ob učnem objektu protiprašni barieri bo vzpostavljena splošna informativna učna tabla, ki bo predstavila pomen in princip delovanja protiprašne bariere ter njene ključne funkcije. Učna tabla bo edukacijska oprema v podporo samostojnemu in vodenemu procesu izobraževanja, prepoznavanju strukture in principa delovanja protiprašne bariere in tako podlaga za izvajanje praktičnih vaj in učnih programov. Na drugi strani bo informativna učna tabla obiskovalcu učne poti nudila osnovne informacije o učnem objektu ter ga usmerjala k razmišljanju o predstavljeni VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 41 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. problematiki – onesnaženosti zraka s prašnimi delci, negativnimi vplivi prometa, industrije, kmetijstva in drugih dejavnosti. Tabla oz. njena vsebina je lahko predstavljena tudi na skupni atrijski tabli na izhodišču učne poti, ki potemtakem vsebuje opise učne poti ter vseh objektov, ki jih le-ta obsega. Predlog vsebine informativne table Protiprašna bariera Onesnaženost zraka v veliki meri negativno vpliva na zdravje ljudi in drugih živih bitji. Zadrževanje in prenašanje prašnih delcev lahko učinkovito omilimo z ustrezno oblikovanimi protiprašnimi barierami – ožjimi in širšimi pasovi izbrane drevesne, grmovne, travnate ali mešane vegetacije – umeščenimi ob cestiščih, industrijskih obratih, farmah itd. Rastline protiprašne bariere prevzemajo hranila in druga onesnažila, ki jih vežejo v biomaso ali zadržijo v sferi korenin. Protiprašna bariera se razteza v dolžini 30 m z zasaditvijo treh pasov drevesnih in grmovnih vrst: tise (Taxus baccata), navadne kaline (Ligustrum vulgare), puhastega hrasta (Quercus pubescens), navadnega mokovca (Sorbus aria), dobrovite (Viburnum lantana), brogovite (Viburnum opulus) in/ali puhastolistnega kosteničevja (Lonicera xylosteum). Protiprašne bariere hkrati zagotavljajo zmanjševanje hrupa, širjenja neprijetnih vonjav, pozitivno vplivajo na mikroklimo, preprečujejo erozijo, povečujejo samočistilno sposobnost okolja in vrstno pestrost. Prispevajo k vezavi CO2 in sproščanju kisika v okolje ter predstavljajo privlačen krajinski izgled. Katere dejavnike bi upoštevali pri umestitvi protiprašne bariere v prostor? VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 42 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Predlog slik za vključitev na informativno tablo Slika 13: Primeri protiprašnih barier in vegetacijskih pasov. 4 RASTLINSKA ČISTILNA NAPRAVA ZA VINSKO KLET 4.1 Problematika Čiščenje odpadnih voda je bistvenega pomena pri varstvu okolja. Komunalne odpadne vode predstavljajo velik delež pri onesnaževanju površinskih in pitnih voda, kar vpliva na bivalne in življenjske razmere za vsa živa bitja. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Tipična komunalna odpadna voda predstavlja onesnaženje z 120 g KPK, VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 43 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 11 g skupnega dušika, 1,8 g skupnega fosforja ter 60 g BPK5 na osebo na dan. Po evropskih standardih ena oseba proizvede približno 150 L odpadne vode na dan. V Sloveniji skoraj 60% ljudi živi v naseljih manjših od 5000 prebivalcev, veliko naselij je manjših od 500 prebivalcev, številne pa so tudi osamljene kmetije in stanovanjski objekti. Razpršena poselitev predstavlja problem tako pri oskrbi z vodo kot čiščenju odpadnih voda. Kljub temu, da je čiščenje odpadnih voda osnova pri varstvu okolja je v Sloveniji s čistilnimi napravami povezanih le 14% gospodinjstev. Predvsem gre za večja mesta, ki imajo danes že urejeno bolj ali manj učinkovito čiščenje. Glede na Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur. l. RS št. 105/2002 s popravki Ur. l. RS št. 50/2004, 109/2007) bo potrebno s komunalno infrastrukturo in čistilnimi napravami opremiti poselitvena območja med 50 in 2000 PE do konca leta 2017. V primeru občutljivih območij pa mora biti čiščenje komunalne odpadne vode iz območij z več kot 50 PE zagotovljeno že do konca 2015 ter do konca 2018 za individualne stavbe izven naselij. Ne glede na zakonodajo, pa je glede za odgovorno in trajnostno ravnanje z okoljem nujno potrebno zagotoviti odvajanje in čiščenje odpadnih voda objektom in to v čim krajšem času, saj je izpust neočiščene odpadne vode eden največjih pritiskov na okolje. Individualne stavbe izven naselij so tudi zidanice. Zidanice predstavljajo samostojne objekte v vinorodnih območjih. Drugi samostojni objekti v slovenski krajini so tradicionalno le še kozolci ter samotne kmetije v hribovitih in gorskih območjih. Na območju Dolenjske in Bele krajine naj bi bilo okoli 17.400 zidanic, kar je polovica vseh zidanic v Sloveniji. Velika večina teh objektov je brez sistemov čiščenja odpadne vode – odpadna voda se zbira v greznicah. Zidanice predstavljajo velik turistični potencial za JV Slovenijo. Z vinskim turizmom in geografskim poreklom vina se trži celotna regija JV Slovenije z vsemi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, zgodovino in tradicijo. Vino in turizem se prepletata z naravno in kulturno dediščino: pestro pokrajino in etnografskimi značilnostmi podeželskih območij, odličnimi vini in kulinariko. Turistična ponudba je vezana na območja celotnih vinogradniških pokrajin, zgodovino vinarstva, zidanice, vinske kleti in vinsko tradicijo. Turistična ponudba vključuje tudi izobraževalni moment, saj obiskovanje vinskih kleti ter zidanic pomaga graditi zavedanje o vinu in vinogradništvu, medtem ko je znanje in zanimanje obiskovalcev opazno v povečanju turističnih povpraševanj v okolici zidanic. Povprečna zidanica je sestavljena vsaj iz treh prostorov: vinske kleti, prostora za druženje, v katerega je vključena tudi manjša kuhinja ter sanitarij. Zunaj pred zidanico ali pa nekje v bližini je še prostor za žar in pod brajdo ali nadstreškom prostor za druženje. Zidanice predstavljajo zagotovilo razvoja številnih oblik turizma, skladnega regionalnega razvoja, razvoja podeželja, ohranjevanja kulturne dediščine, podlago za oblikovanje drugih turističnih produktov in ustvarjanja zdrave konkurenčnosti. Zidanice v ruralnem okolju ponujajo avtohtone in na tradicionalen način ustvarjene dobrine, ki z vidika povpraševanja po turističnih doživetjih predstavljajo še ne odkrito zanimivost. Čeprav je turistični potencial zidanic že dolgo znan, so do VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 44 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. danes ostale kot velika neizkoriščena posebnost in atrakcija slovenske turistične ponudbe. Zidaniški turizem se mora pojavljati kot celoviti turistični produkt, ki zagotavlja najširšo podlago, pogoje in okolje za vključevanje kulturne in naravne dediščine v turistično ponudbo. Ponujajo se že turistični produkti oziroma storitve zidaniškega turizma, ki združujejo ponudbo bivanja v ruralnih zidanicah z izvirno, avtohtono kulinariko v sami zidanici ali izven (gostilne), sprehode in rekreativne aktivnosti, nabiranje gozdnih sadežev, atraktivne dogodke in prireditve (trgatve, martinovanja) ter storitve zdraviliškega turizma v številnih okoliških termalnih središčih. Glede na potrebo po trajnostnem razvoju JV Slovenije pa je v celostno ponudbo zidaniškega turizma nujno vključiti tudi možnost izobraževanja o ukrepih za doseganje trajnostnega razvoja ter izvajanje turistične dejavnosti zasnovati na načelih trajnostnega razvoja. V skladu s tem je potrebno zmanjšati ekološki odtis zidanice kot turističnega objekta ter obiskovalce izobraziti o načelih trajnostnega razvoja. Del pristopov oz. ukrepov za zagotavljanje trajnostnega razvoja bodo lahko spoznali z obiskom učnega poligona na Zavodu GRM Novo mesto, kjer so predstavljeni različni ekoremeidacijski objekt. Pomemben del osveščanja o trajnostnem razvoju pa je sama ekološka naravnanost zidanice, npr. z rastlinsko čistilno napravo, ki omogoča čiščenje odpadne vode brez strojne opreme in brez porabe električne energije, prečiščena voda pa se lahko uporabi za zalivanje ali namakanje. Preostali del izobraževalnih aktivnosti pa je lahko vezan na informativne plakate ali učne točke v zidanicah in drugih turističnih objektih in stimulira obiskovalce k ekološki osveščenosti (izklapljanje električnih naprav, ko jih ne potrebujemo, uporaba varčnih žarnic, navodila za ekonomično ogrevanje prostorov, ločevanje in recikliranje odpadkov, varčevanje z vodo itd.). 4.2 Predlog reševanja – nabor rešitev in možni ERM ukrepi Raziskave in izkušnje kažejo, da je odpadne vode na območjih razpršene poselitve bolj ekonomično in učinkovito čistiti na samem mestu nastanka, to je v majhnih čistilnih napravah, kot pa graditi dolge kanalizacijske sisteme do velikih centralnih čistilnih naprav. Za čiščenje komunalne odpadne vode iz individualnih hiš in manjših naselij je na voljo več različnih tipov malih komunalnih čistilnih naprav. V naseljih z majhnim številom prebivalcev, ali z razpršeno poselitvijo je prevladujoči način tretiranja odpadnih vod greznični sistem, ki je finančno najbolj dostopen lokalnemu prebivalstvu. Poleg tega se vse bolj uveljavljajo tudi individualne čistilne naprave v obliki bodisi kompaktnih bioloških sistemov bodisi rastlinskih čistilnih naprav. Rastlinske čistilne naprave (RČN) delujejo po enakih zakonitostih kot naravna močvirja, le da lahko pogoje veliko bolj kontroliramo. Mokrišča so idealna okolja za kemične pretvorbe zaradi velikega spektra oksidacijskih stanj, ki se običajno pojavlja v takih tleh. Že v mnogih starejših VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 45 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. kulturah so v močvirja odvajali obremenjene vode. Prvi poskusi namenske uporabe grajenih močvirij za čiščenje odpadnih vod segajo v leto 1973 (ZDA), zanimanje pa je naraslo po letu 1980. V Sloveniji je bila prva RČN zgrajena v Ajdovščini leta 1989. RČN so danes razširjene po celem svetu, predvsem za čiščenje komunalnih odpadnih vod. Njihova prednost je enostavna tehnologija in princip, zanesljivo delovanje in možnost odstranjevanja skupnega dušika s sočasnim potekom nitrifikacije in denitrifikacije. Ker so rastlinske čistilne naprave živi sistemi, na procese čiščenja vplivajo zunanji dejavniki kot so temperatura, vlaga, sončno sevanje itd., zato se zlasti v zmernih klimatih pojavlja sezonsko nihanje. Slika 14: Shema rastlinske čistilne naprave s horizontalnim podpovršinskim tokom. Slika 15: Rastlinska čistilna naprava za čiščenje komunalne odpadne vode iz naselja Sveti Tomaž. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 46 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 4.2.1 Princip delovanja Rastlinske čistilne naprave delujejo po enakih zakonitostih kot naravna močvirja, le da lahko pogoje veliko bolj kontroliramo. Glavni nosilci čiščenja v RČN so mikroorganizmi, medij in rastline. Pri čiščenju vode sodeluje več med seboj povezanih procesov: - usedanje ali sedimentacija neraztopljenih delcev na dno, na delce medija in na rastlinske dele, - filtracija, - kemično obarjanje, - adsorpcija in ionska izmenjava na površinah rastlin, rastlinskih ostankov, medija in sedimenta, - kemične pretvorbe, - razgradnja, pretvorbe in vgrajevanje onesnaževal in hranil z mikroorganizmi in rastlinami, - predacija in naravno odmiranje patogenih organizmov. V RČN rastline prispevajo približno 20% čiščenja, preostalih 80% čiščenja poteka s pomočjo mikroorganizmov in precejanja skozi substrat. Rastline skupaj s substratom in mikroorganizmi tvorijo odličen puferski sistem in so posredniki med biotskimi in abiotskimi faktorji. Rastline prispevajo k čiščenju predvsem s svojimi fizikalnimi učinki (precejanje skozi korenine, ustvarjanje habitata za mikroorganizme, preprečevanje erozije in mašenja itd.), pomemben pa je tudi njihov metabolizem (vgrajevanje snovi – predvsem dušikovih, fosforjevih hranil in kalija). Poleg tega so rastline pomembne zaradi estetskega izgleda, kot bivališče različnih živali, zaradi zmanjševanja vetra in hrupa in imajo tako tudi ekološki učinek. Rastline, ki zrastejo na RČN, lahko uporabljamo kot vir biomase. Rezultat čiščenja na RČN je očiščena odpadna voda (komunalna, industrijska voda ali izcedna voda iz deponij). Glede na način pretoka vode ločimo več tipov RČN: - sistemi s prosto vodno površino, ki se lahko delijo na sisteme s prosto plavajočimi makrofiti in sisteme s potopljenimi makrofiti - sistemi s podpovršinskim tokom vode, ki so zasajeni z ukoreninjenimi emergentnimi makrofiti. Te sisteme nadalje delimo glede na pretok vode na: o sisteme s horizontalnim tokom vode, o sisteme z vertikalnim tokom vode in o hibridne sisteme. V našem okolju se uporabljajo predvsem sistemi s podpovršinskim tokom vode, ki bolje prenašajo hladne zime in potrebujejo nekoliko manjše površine kot sistemi s površinskim tokom. Ker ni proste vodne površine ni možnosti za pojav insektov ali smradu. Bazeni (grede) RČN so globoki 0,5 do 0,8 m in zapolnjeni z mešanico gramoza, peska, mivke, zemlje in šote v primernih VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 47 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. razmerjih. Za zasaditev se najpogosteje uporabljajo navadni trst (Phragmites australis), sitec (Scirpus spp.) in rogoz (Typha spp.). Pojavljajo se tudi Phalaris arundinacea in Glyceria maxima. Sprva so bili razširjeni predvsem sistemi s horizontalnim tokom vode, zaradi boljšega odstranjevanja dušikovih spojin pa so danes v ospredju sistemi z vertikalnim tokom. Pri RČN z vertikalnim tokom se voda v sistem dovajala pulzno, zato je potrebno pred vtokom namestiti črpališče. Prednosti uporabe RČN: Stroški izgradnje in vzdrževanja so veliko nižji kot za konvencionalne čistilne naprave. Skrbno izbrane rastline, substrat in mikroorganizmi nadomestijo drago opremo. Za kontroliranje delovanja praviloma zadostujejo občasni pregledi. Ob primerni konfiguraciji terena lahko delujejo povsem na bazi naravnih procesov in na osnovi gravitacije. Lepo se vklapljajo v naravno okolje. Obliko RČN lahko zelo lepo prilagajamo glede na relief krajine. Sisteme lahko namestimo na terasah, v obcestnih jarkih, pa tudi na strehah bivalnih zgradb ipd. Velika puferska kapaciteta. Praviloma ni smradu, zato so RČN primerne tudi za v bližino naselij. Vodo po obdelavi na RČN lahko recikliramo, jo uporabimo za namakanje, gašenje požarov ipd. Izkazujejo zadovoljivo delovanje tudi v hladnejšem delu leta in hladnejših klimatih. Pokošeno biomaso lahko uporabljamo za produkcijo metana. Šibke strani: Potrebujejo relativno večjo površino kot konvencionalne čistilne naprave. Za 1 PE potrebujemo od 2 do 3 m2 površine RČN. V preteklosti je bilo pogosto mašenje sistemov. Z uporabo pravilnih mešanic substrata in ustreznim načinom izgradnje pa se danes ta problem praviloma ne pojavlja več. Delovanje je teže kontrolirati kot pri konvencionalnih sistemih. 4.3 Pregled terena in nabor vhodnih podatkov Na ozemlju izobraževalnega poligona je odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod urejeno z javnim kanalizacijskim sistemom, na katerega je priključena šola s pripadajočimi objekti. V nasprotju s tem pa je v bližnjih goricah odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod še pomanjkljivo. Odpadne vode se zbirajo v greznicah in se občasno odvažajo na centralno čistilno VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 48 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. napravo. Številne greznice so neurejene in obremenjujejo okolje z izpusti odplak. Dodaten problem predstavlja periodična in sezonska obremenitev večine objektov, saj gre za zidanice in ne za stanovanjske objekte. Občasno nastajanje odpadne vode predstavlja problem za delovanje kompaktnih bioloških čistilnih naprav, medtem ko imajo RČN veliko pufersko sposobnost in ob nihanju količine vode kot tudi koncentracije onesnažil še vedno omogočajo učinkovito čiščenje. V sklopu projekta Trajnostni razvoj JV Slovenije z ERM bo tako v okviru vzpostavitve učnega poligona na Zavodu GRM Novo mesto postavljena RČN pri zidanici na Trški Gori, ki je v lasti šole. Zidanica (Slika 13) je v fazi obnove in bo namenjena v turistične namene (predvidoma brez prenočišč), opravljanje praktičnega pouka ter kot skladišče za orodja. V zidanici bodo spravljene tudi manjše količine vina, saj ima šola klet za nego in shrambo vina na drugi lokaciji. V zidanici bodo dvoje sanitarije ter kopalnica s tuš kabino, odpadna voda pa bo nastajala tudi v kuhinji. Natančna določitev količine odpadne vode zaradi dinamike v številu obiskovalcev ni mogoča. Za zagotavljanje ustrezne puferske sposobnosti RČN tako z vidika hidravlične kot polucijske dinamike, načrtujemo kapaciteto RČN za 15 PE. Ker so RČN sestavljene iz več gred in se lahko prilagajajo razpoložljivemu prostoru, bomo RČN lahko v primeru povečanih kapacitet v zidanici tudi ustrezno nadgradili. Slika 16: Zidanica za katero bo postavljena rastlinska čistilna naprava za čiščenje komunalnih odpadnih vod. Glede na to, da so zidanice pomembne za razvoj podeželja in za ohranjanje kulturne dediščine ter da je potrebno zagotoviti načelom trajnostnega razvoja, je sonaravno čiščenje komunalne odpadne vode zelo pomembno. Rastlinska čistilna naprava poleg rešitve za odvajanje in čiščenje odpadne vode, ponuja tudi možnost ponovne uporabe vode ter s tem prihranek vode. Voda, ki VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 49 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. priteče iz RČN se lahko ponovno uporabi za zalivanje trsnih nasadov ali za spiranje orodja. Prav tako se lahko uredi okrasni zadrževalnik, ki se lepo vklaplja v naravo in predstavlja dodaten krajinski element ter poveča biodiverziteto. 4.4 Predlog lokacije Lokacija RČN za komunalne odpadne vode je prikazana v Prilogi 1. Nahajala se bo ob zidanici na Trški gori, ki je last Zavoda GRM Novo mesto. Zidanica je v fazi obnove, sistem za odvajanje, zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode še ni narejen. Zidanica ima 2 stranišči in eno tuš kad. Obstoječe odpadne vode so bile speljane v pretočno greznico. Rastlinska čistilna naprava je projektirana za 15 PE, kar predstavlja 2,2 m3 odpadne vode na dan. Usedalnik je dvoprekatni velikosti 3 m3. RČN bo omogočala čiščenje komunalne odpadne vode, ki bo nastajala v zidanici. Brez tega ERM ukrepa, bi se komunalna odpadna voda zbirala v greznici, pri čemer obstaja možnost nekontroliranega pronicanja v okolico. Neočiščena odpadna voda bi tako lahko povzročila onesnaženje virov pitne vode ter površinskih vodotokov. Čiščenje odpadne vode iz zidanice na RČN bo omogočalo tudi ponovno uporabo očiščene vode, in sicer za zalivanje trte ali okolice zidanice, pranje orodja ipd., s čimer bodo upravljavci zidanice prihranili na celokupni porabi vode. RČN bo tudi omogočala čiščenje odpadne vode brez porabe električne energije, kar prav tako omogoča prihranek tako finančnih sredstev kot energije in ustreza načelom trajnostnega razvoja. Ker je zidanica v fazi prenove in okolica še ni idejno dokončana, lahko prihaja pri realizaciji do manjših sprememb, in sicer spremenjene so lahko koordinate vtoka in iztoka. Velikost in tehnologija RČN bo ostala enaka. Kljub možni spremembi se bo RČN zgradila za zidanico z naslovom Trška Gora 8, 8000 Novo mesto. Locirana na parcelo 1556, katastrska občina Ždinja vas 1457. Lastnik parcele je Zavodu GRM Novo mesto, Sevno 13, 8000 Novo mesto, začasni upravljalec parcele pa je Ministrstvo za šolstvo in šport, Masarykova cesta 16, Ljubljana. Koordinate objekta: Vtok v RČN: GKY: 515060 GKX: 77283 Iztok iz RČN: GKY: 515056 GKX: 77268 Mikrolokacija RČN je prikazana tudi v grafični Prilogi 5. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 50 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Slika 17: Fotografija lokacije postavitve rastlinske čistilne naprave za čiščenje komunalnih odpadnih vod iz zidanice. Slika 18: Fotografija lokacije postavitve rastlinske čistilne naprave za čiščenje komunalnih odpadnih vod iz zidanice. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 51 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 4.5 Tehnične specifikacije in finančni okvir 4.5.1 Idejni načrt objekta Idejni načrt RČN za komunalne odpadne vode iz zidanice na Trški gori je prikazan v Prilogi 5. Tekom izgradnje RČN LIMNOWET® na Trški gori lahko prihaja do določenih odstopanj od predloženih idejnih načrtov, saj je okolica zidanice še v izdelavi. Postavitev sistema LIMNOWET® se bo prilagodila na način, da se RČN najbolje integrira v okolico objekta. 4.5.2 Popis materiala RASTLINSKA ČISTILNA NAPRAVA LIMNOWET® Trška Gora, 15 PE poz. popis enota količina I. PREDDELA in ZAKLJUČNA DELA 1 Zakoličba osi profilov m 15 2 Vzpostavitev trase, postavitev gradbenih prečnih profilov in zavarovanje le teh izven operativnega pasu ur 9 3 Razprostiranje odvečnega izkopanega deponiranega materiala. m3 27 4 Posejanje površin čistilne naprave, nasipov, razplaniranega materiala in poškodovanih površin, s travnim semenom z dodatkom umetnega gnojila m2 105 II. ČISTILNA NAPRAVA A. ZEMELJSKA DELA 1 Strojni odriv zgornje humusne plasti na področju za izvedbo čistilne naprave v začasno deponijo ob trasi m3 16 VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 52 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 2 Strojni izkop gradbene jame za izvedbo "gred" čistilne naprave, v predvidenih naklonih in niveleti dna v materialu III-IV. ktg. m3 30 4 Strojni izkop za usedalnik in jaške v materialu III-IV. ktg. primeren za kasnejši zasip objektov po končani vgradnji, z odmetom v začasno deponijo ob trasi. m3 5 5 Strojni izkop za " PEHD" cevi, z odmetom ob trasi v začasno deponijo, za kasnejši zasip v materialu III. - IV. m3 ktg. 2 6 Vgradnja " boljšega materiala" iz začasne deponije v nasip za izvedbo čistilne naprave, v predvidenih naklonih in komprimiranje v plasteh do predpisane zbitosti. m3 15 7 Zasip jaškov, usedalnika z materialom iz začasne deponije ob trasi, komprimiranje v plasteh do predpisane zbitost. m3 5 8 Zasip kanala izkopanega za cevi "PEHD" z materialom iz začasne deponije ob trasi, komprimiranje v plasteh do predpisane zbitost. Upoštevano je zaščita cevi z drobnim peskom (0-8) v debelini 10cm ob ceveh. m3 2 9 Izvedba obrobnega jarka za odvod meteorne vode m1 20 10 Razplaniranje humusnega materiala iz začasne deponije ob trasi. m3 13 B. GREDE ČISTILNE NAPRAVE 1 Dobava in vgradnja substrata za spodnji sloj (10cm) v gredah čistilne naprave, pesek granulacije 16-32. m3 4 Dobava in vgradnja substrata spodnji sloj gred čistilne naprave. Od tega v: - filtrirna greda pesek granulacije (16-32) m3 2 m3 3 VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 53 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. - čistilna greda pesek granulacije (4-8/8-16/16-32) in v m3 razmerju 1:2:1. 15 -polirna greda pesek granulacije (2-4/4-8/8-16) v razmerju 1:2:1 m3 3 3 Dobava, izdelava perforiranih cevi ( 6 lukenj fi12 na obod (na 15 cm)) in vgradnja cevi PE Ø100 v grede čistilne naprave. m1 30 4 Dobava, in vgradnja polnih cevi PE Ø100 v povezavo gred čistilne naprave in jaški, v povezavo med usedalnikom in jaškom in izvedba priključka čistilne naprave na kanalizacijo. m1 10 5 Dobava in polaganjeEPDM folije debeline 1.52mm v grede čistilne naprave in dobava in vgradnja podložnega filca m2 85 6 Dobava in montaža T členov za povezavo perforiranih in polnih cevi PE Ø100 kom 3 7 Dobava in montaža kolenov za čistilne jaške PE Ø80 kom 3 8 Dobava in zasadite navadnega trsa (12 rastlin na m2) m2 84,5 C. JAŠKI in USEDALNIKI 1 Dobava in vgradnja razdelilnega jaška v filtrirni in polirni gredi 200x200x200 mm. kom 2 2 Dobava in vgradnja jaška med gredami za uravnavanje nivoja vode PE 400x400 mm (h=120 - 1 kom, h=90 - 2 kom kom), skupaj s pokrovom. 2 3 Dobava, montaža usedalnika V=3 m3 1 kom VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 54 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 4.5.3 Finančni okvir Dobava materiala in izvedba rastlinske čistilne naprave je ocenjena na 24.000,00 in 25.400,00 EUR (brez DDV). 4.6 Vzdrževanje objekta Vzdrževanje rastlinske čistilne naprave za čiščenje komunalne odpadne vode iz zidanice na Trški gori obsega: 1. Pregled usedalnika: Usedalnik se pregleda enkrat na mesec, usedlina, ki se nabere na dnu se predvidoma enkrat letno (zakonsko določeno enkrat na 4 leta) odpelje na centralno komunalno čistilno napravo primerno za odvzem mulja. Hkrati se preveri tudi pretočnost cevi v usedalniku zaradi možnosti zamašitve. S tem bi bil onemogočen pretok vode iz usedalnika do rastlinske čistilne naprave. 2. Pregled pretokov in nivoje vode v čistilnih gredah: Enkrat mesečno se pregleda pretoke na dotoku in iztoku iz LIMNOWET® sistema, ki morajo biti enaki. Pregleda se nivoje vode v gredah, da voda ni vidna na površini in se le-ta pretaka približno 5 do 10 cm pod površino substrata. Nivo vode se lahko na iztoku kontrolira v jašku za zadrževanje vode. 3. Pregled jaškov, cevi: Enkrat mesečno se pregleda vse polne in perforirane cevi v sistemu in se jih v primeru zamašitve očisti. V kolikor so cevi zamašene, pride do površinskega toka vode ali do zastoja vode v jašku. Preko čistilnih jaškov se lahko očisti perforirane cevi na iztoku iz gred. 4. Pregled rastlinja na LIMNOWET® sistemu: Košnja trstičja na višini 15-20 cm nad tlemi v mesecu oktobru ali novembru oz. najbolje je to storiti po prvi zmrzali. Trst se pokosi s koso, srpom ali kosilnico za žive meje, ter VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 55 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. odstrani z LIMNOWET® sistema. Lahko se ga odloži na kompostnik ali mesto za shranjevanje organskih odpadkov. Rastline se popolnoma razrastejo šele po drugi vegetacijski sezoni. V kolikor je potrebno, se rastline po drugem letu dosadi. Morebitni večji plevel, ki se pojavi na LIMNOWET® sistemu se ročno odstrani. Če se LIMNOWET® sistem nahaja v bližini dreves, ki jeseni odvržejo listje, se listje s površine sistema odstrani. 5. Okolica LIMNOWET sistema: Potrebno je urejanje okolice s košnjo trave. Prepreči se vnos zemljin na LIMNOWET® sistem. V primeru, da se v bližini LIMNOWET® sistema pasejo živali, se RČN zaščiti z ograjo saj obstaja verjetnost, da živali popasejo rastlinje oz. da poteptajo površino sistema. 4.7 Didaktične usmeritve Namen in cilji učnega objekta Rastlinska čistilna naprava predstavlja odličen učni objekt za proučevanje načina odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz individualnih objektov (hiš) kot je zidanica. Omogoča kontrolirane pogoje in zagotavlja izvajanje vrsto eksperimentalnih nalog. Ob konkretni rastlinski čistilni napravi lahko spoznavamo strukturo, funkcijo in princip delovanja rastlinske čistilne naprave. Sistematično periodično lahko spremljajo učinkovitost rastlinske čistilne naprave z opravljanjem fizikalno-kemijskih meritev. Skozi redno vzdrževanje rastlinske čistilne naprave za zidanico tako spoznavamo in osvajamo postopek rednega vzdrževanja in upravljanja z rastlinsko čistilno napravo. S pomočjo učnega objekta se bodo uresničevali sledeči učni cilji: spoznati glavna izhodišča uporabe rastlinskih čistilnih naprav (razpršena poselitev, vodovarstvena območja, manjša naselja, hribovita območja, (za)varovana območja, ne stalno poseljena območja, zidanice, vikendi), razumeti funkcije in delovanje rastlinskih čistilnih naprav, spoznati onesnaževala, ki jih lahko očistimo z rastlinsko čistilno napravo, ovrednotiti prednosti rastlinskih čistilnih naprav, spoznati možnosti uporabe rastlinskih čistilnih naprav, seznaniti se z zakonodajo, ki narekuje ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda, VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 56 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. izvedeti meritve kakovosti vode na vtoku in iztoku vode iz rastlinske čistilne naprave (obratovalni monitoringi), spoznati potrebo po ustreznem vzdrževanju in upravljanju z rastlinskimi čistilnimi napravami. Predlogi učnih programov Rastlinska čistilna naprava – struktura in princip delovanja Postopek pridobitve projektne dokumentacije za izgradnjo rastlinske čistilne naprave Postopek izgradnje rastlinske čistilne naprave Upravljanje in vzdrževanje rastlinskih čistilnih naprav Obratovalni monitoring za ugotavljanje učinkovitosti rastlinskih čistilnih naprav Predlogi izvajanja praktičnih vaj in dejavnosti (predlogi za pouk) uvodna motivacija v učno vsebino, ki jo ponuja učni objekt (slikovno gradivo) – odpadne vode, ki se neočiščene stekajo v potoke, onesnaženost površinskih in podzemnih voda, centralne čistilne naprave itd. karakteristike odpadnih voda, načini odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Sloveniji – primeri (slikovno gradivo) – greznice, centralne čistilne naprave, male biološke čistilne naprave, rastlinske čistilne naprave, opis zgradbe rastlinske čistilne naprave s pomočjo RČN za zidanico, monitoring na vtoku in iztoku iz RČN (odvzemi vzorcev, fizikalno-kemijske meritve, zbiranje rezultatov, interpetacija), KPK, BPK (mejne vrednosti po zakonodaji), spoznati pomen substrata (prepustnost substrata) – laboratorijska naprava za ugotavljanje različne prepustnosti različnih vrst frakcij peska (različni peščeni filtri), popis rastlin ob mlaki, mokrišču in prenos znanja o določenih rastlinah s pomočjo rastlinskih ključev, da se le-te lahko uporabljajo za čiščenje odpadne vode na RČN, spoznanje značilnosti vlagoljubnih rastlin, izračun potrebne velikosti rastlinske čistilne naprave – izmera zgrajene rastlinske čistilne naprave ter izrisi tlorisa, izračun volumna rastlinske čistilne naprave (razmerje med substratom in količino vode v RČN), izdelava modela RČN (utrjevanje znanja), postopek zasaditve rastlin na RČN, vloga rastlin na RČN VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 57 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. pomen rastlin na RČN za vezavo CO2 in primerjava z drugimi sistemi čiščenja odpadne vode (diskusija) priprava poslovnika za vzdrževanje rastlinske čistilne naprave, ravnanje z blatom, muljem iz čistilnih naprav (kompostiranje), izdelava načrta za izgradnjo RČN za individualno hišo (4-članska družina). Vzorčna mesta za opravljanje praktičnih vaj (monitoringa) se določijo po vzpostavitvi objekta oz. ko objekt prične opravljati svojo funkcijo. Medpredmetne povezave in vsebine Spoznavanje ekosistemov (naravnih in antropogenih); naravna mokrišča in njihova funkcija; izvajanje dejavnosti v prostoru, ekoremediacije; kmetijstvo; trajnostni razvoj; hortikultura; kemija; biologija; varstvo okolja; gospodarjenje z odpadnimi vodami; upravljanje z rastlinskimi čistilnimi napravami; ekološke analize in monitoringi; kemija, biologija, tehnika, matematika; kompostiranje mulja iz usedalnikov rastlinske čistilne naprave itd. 4.7.1 Predlog vsebine splošne informativne učne table Ob učnem objektu rastlinski čistilni napravi za zidanico bo vzpostavljena splošna informativna učna tabla, ki bo predstavila strukturo in princip delovanja rastlinske čistilne naprave (RČN) za zidanico. Učna tabla bo edukacijska oprema v podporo samostojnemu in vodenemu procesu izobraževanja, prepoznavanju strukture in principa delovanja RČN in tako podlaga za izvajanje praktičnih vaj in učnih programov. Na drugi strani bo informativna učna tabla obiskovalcu učne poti nudila osnovne informacije o učnem objektu ter ga usmerjala k razmišljanju o predstavljeni problematiki, v tem primeru: kako očistiti odpadne vode na razpršenih območjih poselitve in bolj ranljivih okoljih. Tabla oz. njena vsebina je lahko predstavljena tudi na skupni atrijski tabli na izhodišču učne poti, ki potemtakem vsebuje opise učne poti ter vseh objektov, ki jih le-ta obsega. Predlog vsebine informativne table Rastlinska čistilna naprava za zidanico Neprečiščene odpadne vode na razgibanih območjih razpršene poselitve Jugovzhodne Slovenije predstavljajo veliko grožnjo našim rekam, jezerom, podtalnici in s tem posledično tudi našim virom pitne vode. Odpadne komunalne vode lahko očistimo s pomočjo rastlinskih čistilnih naprav, ki delujejo po principu samočistilnih sposobnosti naravnih ekosistemov. Za izredno občutljiva območja z razpršeno poselitvijo se kažejo rastlinske čistilne naprav kot dolgoročna in trajnostna rešitev odvajanja in VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 58 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. čiščenja odpadnih voda. Rastlinska čistilna naprava omogoča čiščenje odpadnih komunalnih voda iz zidanice brez porabe električne energije ter možnostjo ponovne uporabe prečiščene vode. Naprava je zgrajena iz usedalnika, treh zaporednih vodotesnih gred, nasutih z različnimi frakcijami peska ter zasajenimi močvirskimi rastlinami. Ob sodelovanju mikroorganizmov, ki se naselijo na koreninske cone rastlin, se učinkovito odstranijo spojine dušika, fosforja, težkih kovin in drugih strupenih snovi iz odpadne vode. Razmislite, kaj se zgodi s strupenimi snovmi v procesu čiščenja odpadne vode skozi rastlinsko čistilno napravo? Katere rastlinske vrste bi uporabili za zasadnjo rastlinske čistilne naprave? Predlog slik za vključitev na informativno tablo Slika 19: Primer rastlinske čistilne naprave za cca. 15 PE. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 59 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Slika 20: Shema delovanja rastlinske čistilne naprave za individualno hišo. 5 PILOTNA UREDITEV VODNE AKUMULACIJE 5.1 Problematika Vodna akumulacija je umetno ali naravno vodno območje, ki se uporablja za shranjevanje vode za različne potrebe (energetika, kmetijstvo, pitna voda, industrija ipd.). V kmetijskih območjih se vodne akumulacije pogosto gradijo z namenom zbiranja vode za namakanje pridelovalnih površin. Za dotok vode v akumulacijo se uporabljajo izviri, potoki, del rečne vode ali meteorna voda s streh stanovanjskih in gospodarskih poslopij. V primerih ko dotok vode ni stalen ali kadar so tla prepustna je akumulacijo potrebno obložiti s nepropustno folijo in s tem preprečiti izgubo vode s pronicanjem v tla. Akumulacije lahko predstavljajo na novo vzpostavljen ekosistem stoječe vode na mestu predhodnega terestričnega sistema. V akumulacijo se sčasoma naselijo vodni organizmi, ki uspevajo v stoječih vodah. Hitrost poselitve in vrste organizmov so odvisne od bližine drugi stoječih vodnih teles. Veliko akumulacij pa je oblikovanih kot pretočna in zajezitvena jezera na manjših potokih in rekah. Akumulacije se razlikujejo od naravnih jezer po toplotnih lastnostih, po vsebnosti hranil ter po rastlinstvu in živalstvu. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 60 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Poleg problemov v zvezi s stratifikacijo je za dobro gospodarjenje z zadrževalnikom potrebno poznati in preprečevati tudi prehiter razvoj evtrofikacije, ki v zadrževalnikih običajno poteka veliko hitreje kot v naravnih jezerih. Evtrofikacija je naraven proces staranja jezera, ki pa ga žal človek s svojo dejavnostjo pospešuje. Glavni biološki kazalci evtrofnosti so kvantitativne spremembe, spremembe v dinamiki, kvalitativne spremembe in zmanjšanje raznolikosti vrst. Produktivnost vodnega biotopa se poveča, kar v končni fazi pripelje do t.i. cvetenja, to je množičnega pojavljanja posameznih vrst planktonskih alg oz. cianobakterij (npr. Oscillatoria rubescens, Anabaena flos-aquae). Povečana produktivnost je posledica naraščanja hranilnih snovi v jezeru. Povečanje primarne produkcije preko prehranjevalnih verig vpliva tudi na povečanje sekundarne produkcije. Povečanje biomase v jezerskem ekosistemu povzroči niz verižnih sprememb. Vedno več odmrlega organskega materiala tone proti dnu. Dvigovanje dna pomeni povečevanje plasti vode z višjo temperaturo. Poveča se aktivnost aerobnih bakterij, ki razgrajujejo organski material. Posledica aerobne razgradnje pa je pomanjkanje kisika v hipolimniju in tvorba H2S. Deficit kisika pa še poslabša stanje, saj se v anaerobnih razmerah iz sedimenta začne sproščati fosfor, ki sodi med glavne generatorje evtrofikacije. Izgradnja vodnih zadrževalnikov je izjemno obsežen poseg v vodotok z različnimi posledicami na kemijske, hidrološke, klimatske, krajinske, gospodarske in ne nazadnje biološke značilnosti in lastnosti spremenjenega odseka reke ali potoka, različni vplivi pa se kažejo tudi daleč dolvodno. Vodni zadrževalniki oz. akumulacije imajo dvojen vpliv na habitatne tipe in na lokalno značilno floro in favno. Pod jezom akumulacije je vodni režim spremenjen v tolikšnem obsegu, da povzroči delne spremembe favne in flore. Za mnoge vodne organizme je kljub izgradnji ribjih stez pregrada na reki ali potoku nepremagljiva ovira in so prekinjene vsakršne migracije. Druga oblika vpliva je posredna. V mirujoči vodni akumulaciji se skoraj v celoti spremeni vrstna sestava vodne favne ali vsaj delež posameznih vrst. K tem spremembam prispeva postopna evtrofikacija vode. Enako se na obrežju akumulacije začne sipati brežina oz. zemljina iz pobočja (erozija), ki prav tako pripomore k hitrejši evtrofikaciji. V plitvih delih akumulacij se zaradi sedimentacije počasi začnejo naseljevati vodni makrofiti. Manjše vodne akumulacije, ki so oblikovane kot samostojna nepretočna jezera, se večinoma uporabljajo za potrebe namakanja v kmetijstvu, ribogojstvo ali vir vode za zasneževanje smučarskih površin. Razširjene so po celi Sloveniji in ena takih se nahaja tudi na ozemlju Zavoda GRM Novo mesto. Tovrstne akumulacije so večinoma so oblikovane kot enostavne kotanje okroglih oblik in obložene z nepropustno folijo ali kot pravokotni betonski bazeni. Pogosto so razmeroma globoke, s čimer je preprečena rast makrofitov (močvirskih rastlin) na substratu (sedimentu), ki se sčasoma nabere na dnu. Akumulacije , ki so obdane s folijo ali drugim umetnim nepropustnim materialom, sicer dobro zadržujejo vodo, preprečene pa so druge ekosistemske funkcije, kot so biodiverziteta, samočistilna sposobnost, reguliranje mikroklime, kroženje snovi in kulturne funkcije. Vodnega in obvodnega rastlinja ni, povezava med vodnim in kopenskim VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 61 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. ekosistemom ni vzpostavljena. Ker ni obvodnega rastlinja, ni senčenja vodne površine in posledično so temperaturna nihanja v akumulaciji močno povečana. Obvodna vegetacija tudi preprečuje vnose onesnažil iz prispevnih površin v vodno telo. Take akumulacije so torej ekološko močno okrnjene. Posledično je zmanjšana kakovost vode, kar negativno vpliva na samo uporabo zadržane vode (vnos onesnažil v druga okolja, mašenje hidravličnih sistemov). 5.2 Predlog reševanja – nabor rešitev in možni ERM ukrepi Za preprečevanje zgoraj opisane problematike, je ključna sonaravna ureditev vodnih akumulacij. To pomeni, da poskušamo umetno vodno telo oblikovati po principu naravnih jezer in v akumulaciji zagotoviti potek procesov, ki se odvijajo v naravi, in vzpostaviti življenjska okolja primerna za organizme, ki naseljujejo naravne stoječe vodne ekosisteme. »Zdravi« ekosistemi so strukturno in funkcijsko pestri ekosistemi. Revitalizacija akumulacij je način upravljanja z vodnim telesom, ki upošteva strukturno in funkcijsko povezanost ekosistemov. Z revitalizacijo obnovimo ekološko ravnovesje z ustreznimi vodnogospodarskimi posegi. Način revitalizacije se izbere glede na namen in na prostorske zmožnosti okolja. Izboljšanje habitatne in biotske pestrosti in s tem povezanosti ekosistemov na območjih kmetijstva je pomembno z vidika povečanja samočistilne sposobnosti akumulacije ter zadrževalne funkcije. V nadaljevanju podajamo nabor ekoremediacijskih pristopov za sanacijo akumulacij ter s tem tudi nabor možnih rešitev za ekoremediacijsko ureditev akumulacije na ozemlju Zavoda GRM Novo mesto. 5.2.1 Princip delovanja ERM pristopi za sanacijo stoječih vodnih teles temeljijo predvsem na delovanju rastlin in mikroorganizmov ter posnemajo naravna močvirja in obrežne ekosisteme. Rastline vežejo nitrate, fosfate in pesticide ter tako zmanjšajo količino hranil in strupenih snovi, ki pritekajo v akumulacijo. Mokrišča so vodni ekosistemi z veliko vrstno pestrostjo, ki opravljajo številne funkcije v korist človeka: zagotavljajo zaloge pitne vode, zadržujejo vodo v pokrajini, čistijo vodo – tudi izcedne in odpadne vode, uravnavajo vodostaj v rekah ter blažijo posledice visokih voda in suše, obenem pa so tudi pomembna območja za rekreacijo. Poleg sanacijskih ukrepov na brežinah, dotoku in iztoku, obstajajo tudi revitalizacijski ukrepi, ki so vezani na prosto vodno površino. Ti so izvedbeno zahtevnejši, vendar lahko bistveno izboljšajo ekološko stanje vodnega telesa. Nabor ERM ukrepov za sanacijo akumulacij: VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 62 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. - Ureditev dotočnega in odtočnega dela z ERM sistemi, ki vzpostavljajo ekosistemske funkcije, predvsem čiščenje vode, pretvorbe hranil in povečevanje biodiverzitete. Večinoma gre pri tem za postavitev trstičnih čistilnih gred na dotoku in iztoku. - Razgibanje brežin akumulacije poveča raznolikost habitatov in s tem samočistilno sposobnost ter biodiverziteto. Na podoben princip razgibano oblikujemo tudi morebitne otoke (nizki ali visoki otoki, ki vplivajo na obvodni in vodni habitat). - Ukrepi za zmanjšanje evtrofikacije so različni in jih izberemo glede na stopnjo evtrofikacije. V akutnih primerih je možna uporaba železovih in aluminijevih soli ali karbonatov, ki vežejo fosfor, prezračevanje, postavitev plavajočih otokov na naravnih algicidnih materialih ipd. Za preprečevanje evtrofikacije pa so ustrezni vsi ERM sistemi oz. njihove kombinacije. - Nabiranje mulja na dnu akumulacije lahko zmanjšamo z zadrževanjem mulja na dotoku. V ta namen se na dotoku oblikuje manjši zadrževalnik ali rastlinski filter, ki polovi suspendirane delce. Z zmanjšanjem vnosa suspendiranih snovi v akumulacijo zmanjšamo tudi vnos hranil in organskih snovi v vodno telo. - Predvsem pri akumulacijah z naravnimi brežinami je smiselna protierozijska zasaditev brežin, s čimer preprečimo spiranje brežin ter s tem dodaten vnos hranil v sistem. Možno je stopničasto oblikovanje brežin in zasaditev, protierozijska zaščita z biorogoznico, kokosova vlakna, semenske preproge, vrbovi popleti, fašine ipd. - Na obrežju je smiselna postavitev blažilnih vegetacijskih pasov, ki preprečujejo dotok onesnažil iz prispevnih površin v akumulacijo. Blažilni pas je oblikovan iz drevesne in grmovne vegetacije, lahko pa je tudi travnat. Slednji daje možnost rekreacije ob jezeru in odpira pogled na vodno površino (estetski vidik). Travnati pas se ne kosi. - Na obrežju akumulacije se lahko oblikujejo močvirja, ki se napolnijo z vodo iz akumulacije ob padavinah (ob dvigu gladine). Akumulirana voda se kasneje počasi po naravni poti odvaja v akumulacijo in jo bogati z vodo. Voda, ki se je zadržala v močvirju, je čista, saj imajo močvirja visoko samočistilno sposobnost. S tem se poveča zadrževanje vode v akumulaciji in samočistilna sposobnost. - Na odprti vodni površini lahko uredimo plavajoče otoke ali mokrišča. Gre za zasaditev močvirskih rastlin na plavajoče nosilce, ki jih namestimo na specifičen del vodnega telesa (npr. ob dotoku). Otoki so lahko zasidrani ali privezani na določenem mestu. Rastlinske korenine prosto plavajo v vodi, jo filtrirajo in iz nje črpajo hranila. Pomemben delež pri VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 63 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. čiščenju imajo tudi mikroorganizmi, ki se razvijejo na koreninah. Otoki tudi pomembno prispevajo k povečevanju biodiverzitete. Plavajoči otoki ali mokrišča so umetni sistemi, ki so zasnovani za okrepitev procesov in interakcije, ki se pojavljajo v naravnih mokriščih med vodo, rastlinam, mikroorganizmi, tlemi (usedline) in med ozračjem. Plavajoča mokrišča se uporabljajo z namenom, da bi odpravili onesnažila iz onesnaženih voda na razmeroma pasiven in naraven način. Zgrajena plavajoča mokrišča v največji meri uporabljamo za čiščenje evtrofikacije v stoječih vodah. Plavajoča mokrišča lahko tudi zavirajo rast alg s pomočjo senčenja, zmanjšajo obrežno erozijo in zagotavljajo dodatne habitate za življenje rib, ptic in žuželk, kar je velikega pomena za umetno narejene vodne akumulacije. Prispevajo k preprečevanju razrasti alg. Vse pa je seveda odvisno tudi od velikosti vodne akumulacije, da ne nasičimo prostora preveč in s tem poslabšamo razmere za življenje rib, ki so trenutno prisotne v danem jezeru. Vloga plavajočih rastlin je največja v času vegetacijske sezone, torej v času najverjetnejšega pojavljanja evtrofikacije v vodni akumulaciji. V jesenskem času se lahko rastlinske otočke iz akumulacije odstrani in s tem odstrani tudi hranilne snovi (dušik, fosfor), ki so se naložili v rastline. Slika 21: Plavajoči otok / močvirje. Pri vseh zasaditvah se uporabljajo avtohtone vrste rastlin. Za zasaditve brežin z visoko vsebnostjo talne vode se uporabljajo različne močvirske rastline kot so trstičje, rogoz, ločje, plavajoče združbe makrofitov (lokvanji, blatniki, dristavci). Plavajoče in potopljene rastline prispevajo k boljši sedimentaciji suspendiranih delcev, predstavljajo površino za naselitev mikrooorganizmov, privzamejo hranilne in strupene snovi, uvajajo kisik v koreninsko cono, kar omogoča nitrifikacijo in aerobno razgradnjo snovi, ter ustvarjajo tako življenjski prostor novim živalim in organizmom. Paziti moramo, da ne zasadimo preveč rastlin, ker bi lahko prišlo do prevelike razrasti, ker se s tem zmanjša akumulacija vode. Kadar so brežine utrjene s folijo, se čeznjo lahko položi prevleka iz kokosovih vlaken ali semenska zastirka. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 64 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 5.3 Pregled terena in nabor vhodnih podatkov Na posestvu Zavoda GRM Novo mesto se nahaja vodna akumulacija, ki se napaja iz bližnjega potoka. Namenjena je namakanju kmetijskih površin na posestvu oz. zalivanju rastlin v rastlinjakih. Zaradi strmih brežin je ograjena z ograjo. Velikost akumulacije je približno 20x30 m. Dno in brežine so pokrite s folijo. V zimskem času je dovolj dotoka in ni problemov z zamuljanjem, poleti pa se količina vode v odvzemnem potoku zmanjša in posledično tudi dotok v akumulacijo. Zadrževalnik je tako v tem času odvisen samo od količine padavinske vode. Takrat se občasno pojavijo tudi težave z zamuljanjem odvodnih cevi. Dovod v namakalni sistem je bil najprej speljan iz dna akumulacije, preko filtrov, ki so se zaradi zamuljenosti zamašili. V akumulaciji postopno narašča tudi količina odmrlih rastlinskih delov in blata na dnu akumulacije, kar povzroča manjšanje prostornine in postopne evtrofikacije. Kopičenje in resuspendiranje mulja v akumulaciji pospešujejo tudi krapi in amurji, ki so bili umetno naseljeni v sistem. Cev za namakanje je bila kasneje prestavljena na vodno gladino, kar bistveno zmanjšuje težave z muljem. V vodni akumulaciji močno niha tudi vodna gladina zaradi slabega pritoka. Ribe so v akumulaciji še vedno prisotne. Njihov prispevek je predvsem pri zmanjševanju populacije komarjev. Dolgoročna prognoza vseh umetnih akumulacij in s tem tudi akumualcije na Zavodu GRM Novo mesto je postopno zamuljevanje, bogatenje s hranili ter posledično postopne evtrofikacije. Kakovost dotočne vode, dejavnosti v prispevnem območju, procesi v akumulaciji ter upravljanje z njo pa vplivajo na to kako hitro (počasi) bo do tega prišlo. Evtrofikacijske procese v akumulaciji na Zavodu GRM pospešuje odsotnost samočistilnih procesov v vodnem telesu, saj ni ustrezne združbe rastlin in živali, ki bi to omogočala. V poletnem času se zaradi zmanjšanja dotoka nivo vode v akumulaciji zniža, voda se še bolj segreje kar pospeši procese razgradnje organskih snovi, porabe kisika ter sproščanje hranil. Večja količina hranilnih snovi omogoči hitro razmnoževanje alg, večinoma modrozelenih cepljivk, ki prerastejo površino vodnega telesa. Ta množica alg tudi množično odmira in ob bakterijski razgradnji odmrlega organskega materiala se intenzivno porablja kisik. To povzroči znižanje koncentracije kisika v vodnem telesu, ki postane nezadostna za preživetje drugih organizmov (žuželk, rib ipd.). Njihovo odmiranje še pospeši evtrofikacijo. Posledice evtrofikacije vodne akumulacije na učnem poligonu Zavoda GRM lahko privedejo do: poslabšanje estetskega videza vode, zmanjšanje uporabnosti vode za potencialno napajanje živine zmanjšanje uporabnosti vode za tehnološko vodo, zastrupitve zaradi toksičnost nekaterih modro-zelenih alg za rastline in živali, dnevno-nočno nihanje koncentracije kisika zaradi fotosinteze in respiracije (od 0 do 200%), odmiranje višjih organizmov (rib) zaradi pomanjkanja kisika ponoči, itd. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 65 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Slika 22: Vodna akumulacija za potrebe namakanja na Zavodu GRM Novo mesto. Uvedba ERM sistemov na akumulaciji v sklopu učnega poligona na Zavodu GRM Novo mesto bo omogočila vključevanje naravnih procesov za izboljšanje ekološkega stanja akumulacije. Odstranjevanje dušika v akumulaciji bo potekalo predvsem z denitrifikacijo, biološkim privzemom in sedimentacijo. Mehanizmi zadrževanja fosforja bodo predvsem posedanje suspendiranih delcev, vezava v sediment in biološki privzem. Pomemben prispevek bodo imele ERM na dotoku, saj bodo zmanjšale dotok sedimentov v akumulacijo. Vegetacijski pasovi oz. obrežna vegetacija bo poleg samočistilne funkcije zadrževala vodo in nudila habitat številnim živalskim in rastlinskim vrstam, kar bo večalo biodiverziteto. Obrežna vegetacija ob akumulaciji na učnem poligonu Zavoda GRM je funkcionalna tudi v smislu zaščite proti eroziji bregov in odnašanja hranilnih snovi, kar zmanjša proces evtrofikacije. Kvaliteta vode je navadno boljša, če je prisoten širok pas obvodnega koridorja. S pomočjo postavitve plavajočega otočka v samo akumulacijo se upočasni ali prepreči proces evtrofikacije. Tudi plavajoče in potopljene rastline, ki niso vezane na otočke, prispevajo k samočistilni sposobnosti. Vodne rastline izboljšajo pogoje za sedimentacijo suspendiranih delcev, predstavljajo površino za naselitev mikroorganizmov, privzemajo hranilne in strupene snovi, uvajajo kisik v koreninsko cono, kar omogoča aerobno razgradnjo snovi in nitrifikacijo ter ustvarjajo življenjski prostor za druge organizme. Poleg že vseh naštetih ekoremediacijskih izboljšav glede same akumulacije, bo okolica akumulacije na poligonu Zavoda GRM dodala estetski vidik. Prav tako bodo učenci dobili praktični vidik zakaj ekoremediacijski pristopi izboljšajo stoječe vode, kjer ni velikega pretoka. Spoznavali bodo tudi namen avtohtone rastlinske vrste, kot zaščito in ustvarjanje novega habitata. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 66 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Za učinkovito delovanje vodne akumulacije v prihodnosti ter vzpostavljanja in vzdrževanja dodatnih funkcij objekta predlagamo, da se izdela priročnik za vzdrževanje akumulacije. Priročnik bi vključeval smernice za upravljanje z vodno in obvodno vegetacijo ter ravnanje z nakopičenim sedimentom (izčrpavanje in odlaganje sedimenta). Za izdelavo priročnika bi bila potrebna analiza kakovosti vode ter sedimenta v daljšem časovnem obdobju. Smernice za vzdrževanje so podane v nadaljevanju. 5.4 Predlog lokacije Lokacija vodne akumulacije na Zavodu GRM Novo mesto je prikazana v Prilogi 1. Postavitev ERM objektov za prikaz pilotne ERM ureditve vodne akumulacije bo vezana na dotok v akumulacijo, brežine na južnem delu akumulacije ter prosto vodno površino. Natančne lokacije posameznih ERM ukrepov so vidne v idejnem načrtu v Prilogi 6. Slika 23: Brežina vodna akumulacija za potrebe namakanja na Zavodu GRM Novo mesto. 5.5 Tehnične specifikacije in finančni okvir 5.5.1 Idejni načrt objekta Akumulacija je potrebna obnove v večnamenskem smislu. Idejni načrt pilotne revitalizacije akumulacije z ERM na učnem poligonu Zavoda GRM Novo mesto je prikazan v Prilogi 6. Detajli VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 67 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. posega so razdelani v načrtu v Prilogi 7. Za revitalizacijo vodne akumulacije na posestvu kmetijske šole načrtujemo: - Zasaditev dotočnega dela z navadnim trstom (Phragmites australis). Trst je zaradi svoje odpornosti, prilagodljivosti in hitre rasti najpogosteje uporabljena rastlinska vrsta za povečevanje samočistilnih sposobnosti vodih ekosistemov. Rastline za zasaditev se lahko presadijo iz bližnjega naravnega habitata (jarki, močvirja). Slika 24: Navadni trst (Phragmites australis) je zaradi svoje odpornosti in prilagodljivosti najpogosteje uporabljena rastlinska vrsta pri ekoremediacijah. - Zasaditev dela brežine za povečanje biodiverzitete in samočistilnih sposobnosti. Za zasaditev morajo biti uporabljene avtohtonih močvirske in vodne rastline. Natančen načrt zasaditve je prikazan v načrtu v Prilogi 6. Kot plavajočo rastlino predlagamo vodno dresen (Polygonum amphybium), ki bo s svojimi vijoličastimi cvetovi olepšala vodno površino. Raste na globini 20-50 cm. Na drugem mestu (označeno v načrtu v Prilogi 6) pa zasadimo pokončne močvirske rastline kot so šaši (Carex sp.), ločki (Juncus sp.), bički (Schoenoplectus sp.), sitci (Scirpus sp.) in ježki (Sparganium sp.). Izbor rastlin naj temelji na vrstah, ki so naravno prisotne v okoliških močvirjih in logih. Potreben je sprehod po okolici in izbor rastlin, ki jih želimo imeti v akumulaciji. S prenosom rastlin iz neposrednega okolja bomo omogočili najbolj učinkovito vklapljanje umetnega vodnega telesa v naravno okolje tako po izgledu kot tudi po življenjski združbi, ki se bo v vodnem telesu vzpostavila. - Zasaditev grmovne obrežne vegetacije na manjšem delu brežine, za prikaz vpliva obrežne vegetacije na vodno telo (senčenje, temperature vode in zraka, zračna vlaga). Predlagamo VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 68 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. zasaditev obrežnih rastlin v dveh skupinah, med katerima bo omogočen dostop do vode. Razporeditev rastlinskih vrst je prikazana v načrtu v Prilogi 6. V prvi vrsti – najbliže vodnemu telesu bodo zasajene vlagoljubne vrste, in sicer vrbovolistna medvejka (Spiraea salicifolia) ter rožmarinolistna vrba (Salix rosmarinifolia). Nekoliko stran od vode pa bosta v prvi skupini zasajena rumeni dren (Cornus mas) in brogovita (Viburnum lantana) ter v drugi skupini beka (Salix viminalis) in češmin (Berberis vulgaris). Vse rastline so avtohtone in so bile izbrane z namenom povečanja biodiverzitete, izboljšanja habitatne strukture ter estetike akumulacije. - V samo akumulacijo lahko umestimo dva manjša plavajoča otočka. Substratna preproga je iz lahke kovinske konstrukcije ter iz vlaken jute, lahko pa se uporabi plastične nosilce. V substrat se zasadijo pokončne močvirske rastline, značilne za lokalno okolje. Predlagamo mešanico trsta, šašov in ločkov. Na posameznih delih se lahko vključi tudi vodna perunika (Iris pseudacorus), ki z rumenimi cvetovi polepša izgled plavajočih otočkov. Plavajoči otočki s pomočjo rastlinskih korenin pripomorejo črpanju hranil iz vode, povečajo samočistilno sposobnost, dovajajo kisik v nižje plasti ter povečajo biodiverziteto s skrivališči za živali ter s prehranjevalnimi viri. Detajli vzpostavitve plavajočih otokov na akumulaciji Zavoda GRM Novo mesto so prikazani v načrtu v Prilogi 7. - Na drugem delu brežine naj se uredi podvodna vrbova fašina, ki prikazuje možen način utrditve brežine z uporabo naravnega materiala. Poleg utrditve brežine vrbova fašina omogoča tudi izboljšanje habitatne strukture ekosistema. Detajli postavitve podvodne vrbove fašine na akumulaciji Zavoda GRM so prikazani v načrtu v Prilogi 7. - V sklopu revitalizacije akumulacije na Zavodu GRM Novo mesto v okviru učnega poligona predlagamo tudi postavitev kokosove mreže na brežini akumulacije (lokacija prikazana v Prilogi 6), ki bo omogočala izhod živalim, ki zaradi strmih brežin ne morejo iz vode (npr. dvoživke, ujeti glodavci). Za zasaditve bo na določenih mestih potrebno predhodno zagotoviti ustrezen substrat na plastični foliji. Pri tem svetujemo uporabo kokosovih mrež. Uvedba opisanih ukrepov za ekoremediacijsko ureditev vodne akumulacije v sklopu učnega poligona na Zavodu GRM Novo mesto bo izboljšala kakovost vode v akumulaciji in zmanjšala pojav cvetenja. Izboljšala se bo habitatna struktura akumulacije, zaradi česar se bodo tu lahko naselile vodne in obvodne živali (predvsem ličinke žuželk na vodni vegetaciji ter ptice v obrežni vegetaciji ter na otokih). Ustvarjanje novega habitata ter povečanje biodiverzitete ponuja številne možnosti opazovanja živali ter spreminjanja ekosistema iz povsem umetnega v bolj naravnega. Obrežna vegetacija bo omogočala delno senčenje vode ter s tem vsaj lokalno ublažila VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 69 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. dnevno-nočna ter sezonska temperaturna nihanja. Temperaturna nihanja namreč negativno vplivajo na organizme v vodnem okolju. 5.5.2 Popis materiala UREDITEV VODNE AKUMULACIJE poz. popis I. Material 1 2 3 4 5 6 7 Drevnine Različne vrste drevnin za zasaditev brežine (grmovnice) - Vrbovolistna medvejka (Spiraea salicifolia) - Rožmarinolistna vrba (Salix rosmarinifolia) - Beka (Salix viminalis) - Dobrovita oz. Brogovita (Viburnum lantana) - Rumeni dren (Cornus mas) - Češmin (Berberis vulgaris) Vodna dresen (Polygonum amphibium) Navadni trs (Phragmites communis) Širokolistni rogoz (Typha latifolia) Šaš (Carex sp.) Vrbove veje za izvedbo fašin Različne vrste rastlin za zasaditev plavajočih otokov -Šaš (avtohtono vrsto) - Carex sp. - Navadno ločje (Juncus effusus) - Najmanjši rogoz (Typha minima) - Širokolistni rogoz (Thypa latifolia) - Močvirska perunika (Iris pseudacorus) - Navadni biček (Schoenoplectus sp.) - Gozdni sitec (Scirpis lacustris) - Navadna vodna zlatica (Ranunculus aquatilis) - Vodna meta (Mentha aquatica) - Navadni mrzličnik (Menyanthes trifoliata) - Močvirska spominčica (Mysotis scorpioides) enota količina kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos 18 3 3 3 3 3 3 37 220 90 70 600 61 5 5 5 5 4 4 5 5 5 3 5 VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 70 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 9 10 11 - Pravi kolmež (Acorus calmus) - Kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus) Nosilna konstrukcija za plavajoče otočke (cevi) - alkaten 5/4 tlačne cevi - Inox vijaki M12 z podložko in matico Kokosova mreža Zemlja za presajanje+glinopor+zeolit Leseni količki za fašine (Vrba) II. Delo 1 Strojni izkop gradbenih jam za zasadnjo brežin 50x50x50 cm kos 18 2 3 Strojni izkop-priprava za zasaditev močvirskih rastlin Izdelava plavajočih otokov - termična obdelava alkaten cevi na koncu (tesnenje) - termično spajanje alkaten cevi v mrežo (20x20cm) - polaganje in fiksacija kokosove mreže na konstrukcijo kos m2 ur ur ur 25 75 80 20 32 - vgradnja mešanice za zasaditev (zemlja, glinopor ter zeolit) ur 20 4 Vgradnja kokosove mreže za pomoč pri izhodu ujetih živali ur 10 5 Zasadnja plavajočih otokov ter obvodne vegetacije-ročna dela ur 320 6 7 Izdelava fašin Ročno ureditev okolice ur ur 72 50 8 kos kos m2 m kos m2 l kos 5 5 75 570 50 100 1.800 30 5.5.3 Finančni okvir Dobava materiala in izvedba ureditev akumulacije je ocenjena na 15.000,00 in 19.600,00 (brez DDV). 5.6 Vzdrževanje objekta Pri vzdrževanju vodnih zemljišč je potrebno vzpostaviti čas vzdrževalnih del, način odstanjevanja vegetacije ter sonaravno urejanje erodiranih bregov. Vzdrževanje prav tako obsega ohranjanje in vzpostavljanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov v sami akumulaciji kot tudi v njeni okolici. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 71 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Izhodišča za priročnik vzdrževanja akumulacije z ERM objekti na učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto: Načelne usmeritve vzdrževanja in upravljanja z akumulacijo na učnem poligonu: Vzdrževanje vodne akumulacije se izvaja na način in v takem obsegu, da se populacije rastlinskih in živalskih vrst pretežno ohranijo. Na tak način in v obsegu se izvaja tudi odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije. Izjema so invazivne tujerodne vrste, ki jih je potrebno odstraniti v celoti. Ne izvajamo del, ki bi slabšala kvaliteto vode ali spreminjala temperaturo vode. Temperaturo vode lahko spremeni že odstranitev obrežne vegetacije, na spremenjeno kvaliteto vode pa lahko vplivajo vse dejavnosti, ki jih izvajamo v okolici akumulacije (npr. gnojenje kmetijskih površin). Rekreacijske in izobraževalne aktivnosti se izvaja tako, da se ne poškoduje ali spremeni lastnosti akumulacije. Sestave biocenoze se ne spreminja z naseljevanjem živali tujerodnih vrst, prav tako ne z sajenjem tujerodnih vrst rastlin. Raziskovalno- izobraževalno poseganje ali poseganje pred sanacijo se izvaja tako, da se s posegom ne poslabša zdravstveno stanje dreves in grmičevja Habitatni tipi zunaj in znotraj akumulacije se ohranja v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti na območjih habitatnih tipov načrtujejo in izvajajo na način, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se opravljanje dejavnosti ne ali v čim manjši možni meri sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti. Zlasti v času reprodukcije, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih oblik, prezimovanje, levitve,itd. Ohranja naj se obstoječi vodni režim akumulacije ter se preprečuje izgradnja možnih novih virov onesnaževanja in zatekanja v akumulacijo, kar bi povzročilo oz. pospešilo evtrofikacijo. Ohranjati je potrebno povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst v in ob akumulaciji ter omogočiti ponovno povezanost, če je bila le-ta prekinjena. Vzdrževanje vegetacije v in ob akumulaciji na učnem poligonu: V obrežno vegetacijo se posega tako, da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti obrežja. Obrezovanje in odstranjevanje delov obrežne vegetacije opravimo ročno oz. s čim manjšim vplivom težke mehanizacije, ki bi lahko poškodovala obrežje. Obrežno vegetacijo redno obrezujemo in skrbimo, da mrtve veje ne padajo v akumulacijo ter s tem povečajo vnos hranil v sistem. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 72 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Trstičje na dotoku in pokončne močvirske rastline na brežinah ob koncu vegetacijske sezone pokosimo in odstranimo biomaso ter s tem del hranil iz sistema. Ob koncu vegetacijske sezone se pokosi tudi rastlinje na plavajočih otočkih in odstrani biomasa. Ohranja se sklenjena struktura in vrstna pestrost obvodne vegetacije (sonaravno razmnoževanje in zasaditve). Brežine voda naj se kosi med drugo polovico septembra in začetkom maja (v primeru košnje okoli akumulacije). Ob posegih naj se zasaditev brežin izvede izključno z lokalnimi avtohtonimi vrstami. Upravljanje s sedimentom v akumulaciji na učnem poligonu: Ob povečanju količine sedimenta na dnu akumulacije, je le-tega potrebno odstraniti. Za odstranitev sedimenta se odločimo ob kritičnem poslabšanju kakovosti vode ali debelini sedimenta, ki zmanjša volumen akumulacije pod sprejemljivo mejo. Za odstranjevanje sedimenta akumulacijo izpraznimo in s stroji odstranimo sediment. Pri tem poskušamo ohraniti ostale komponente ekosistema nepoškodovane (brežine, vodne in obvodne rastline). Delo opravimo v čim krajšem času. Izkopan sediment je potrebno ustrezno odložiti. Način odlaganja je odvisen od vsebnosti hranil, težkih kovin in drugih onesnažil v sedimentu, zato je pred odlaganjem sedimenta potrebno opraviti ustrezne kemijske analize. V primeru, da sediment ne vsebuje strupenih snovi, je po stabilizaciji sedimenta možno le-tega uporabiti kot kompost na kmetijskih zemljiščih. Pri tem je potrebno upoštevati Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Ur.l. RS, št. 68/1996). Morebitno praznjenje akumulacije naj se izvede od julija do novembra. Za ohranjanje dobrega ekološkega stanja vodne akumulacije je potrebno ustrezno izvajati tudi kmetijske dejavnosti v okolici akumulacije na Zavodu GRM Novo mesto: - Izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. - Površin v neposredni okolici vodne akumulacije naj se ne gnoji s hlevskim gnojem, naj se ne uporablja mineralnih gnojil, škropiva naj se uporabljajo čim manj in še to samo ekološko označena. - Spodbuja naj se naravno kmetovanje na prispevnih površinah (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava). - Na večjih kmetijskih površinah v okolici vodne akumulacije naj se ohranja ali na novo vzpostavljajo ekoremediacijski pristopi, kot so mejice, koridorji, živice,itd. Smernice za prispevno področje vodne akumulacije: VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 73 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. - - Vodna infrastruktura v prispevnem področju se načrtuje in dograjuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. Urejanje bližinskih vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ekosistema. Preprečuje naj se onesnaženje voda z ustreznimi naravnimi rešitvami ter ustrezno sanira obstoječa onesnaženja. Trdnih in tekočih odpadkov se v bližini akumulacije ne odlaga. V prispevnem področju naj se preprečuje pojavljanje erozije. Po predhodnem strokovnem posvetu se območja erozije ustrezno zasadijo ali drugače sanirajo. Za spremljanje ekološkega stanja akumulacije ter prognozo akumulacije sedimentov ter pojava cvetenja alg, je smiselno na akumulaciji upravljati občasne limnološke analize. Le-te se lahko izvedejo v okviru praktičnega pouka ali raziskovalnih nalog študentov. Limnološke analize obsegajo: - Vzorčenje dotočne vode preko celega leta: predlagamo analize enkrat mesečno, in sicer raztopljen kisik, pH, prevodnost, temperatura, BPK, amonij, nitrit, nitrat ter celotni fosfor. Občasno (enkrat na dve leti) se naredi še analiza težkih kovin. - Analiza vode v akumulaciji na različnih globinah: trikrat letno merjenje kakovosti vode na različnih globinah po transektu čez akumulacijo. Vzorci vode se analizirajo za enake parametre kot dotočna voda. Občasno (enkrat na dve leti) se naredi še analiza težkih kovin. Za vzorčenje vode iz različnih globin se uporablja Ruttnerjev vzorčevalnik. Za vzorčenje potrebujemo čoln. Slika 25: Ruttnerjev vzorčevalnik za vzorčenje vode iz različnih globin. - Spremljanje globine: na različnih delih akumulacije izmerimo globino vode ter Seccijevo globino, ki je pomemben podatek o prosojnosti vode ter s tem posredno o intenziteti primarne produkcije. Meritve izvajamo v transektih čez akumulacijo, da dobimo podatke o variabilnosti odlaganja sedimenta po dnu. Za izvajanje meritev potrebujemo čoln. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 74 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Slika 26: Secchijev disk za merjenje Secchijeve globine. - Analiza sedimentov: na podlagi podatkov o globini vode na različnih mestih akumulacije določimo lokacije za vzorčenje sedimenta. Sediment lahko vzorčimo iz čolna z uporabo Petersonovega vzorčevalnika. Sediment analiziramo na vsebnost organskih snovi in težkih kovin. Analizo sedimenta opravljamo vsakih nekaj let. Slika 27: Petersonov vzorčevalnik za vzorčenje sedimenta. Na podlagi rezultatov naštetih analiz ter skozi večletno opazovanje akumulacije se lahko poda ocena kdaj bo potrebno odstraniti nakopičeni sediment ter opredeliti način odlaganja sedimenta (ali je primeren za kompost oz. ga je treba tretirati kot nevaren odpadek). Omenjene analize tudi omogočajo proučevanje procesa evtrofikacije ter naravnih in antropogenih dejavnikov, ki na to vplivajo. Opravljanje analiz ter obdelava rezultatov so zahtevnejše delo, primerno za študente naravoslovnih smeri pod strokovnim nadzorom, ki zagotavlja pravilno vzorčenje, shrambo vzorcev, laboratorijsko analitiko in interpretacijo rezultatov. Opravljanje opisanih analiz predstavlja osnovo za dolgoročno strategijo opravljanja akumulacije z vidika kakovosti vode in ekološkega stanja. Poleg tega pa imajo omenjene analize velik edukacijski potencial, saj predstavljajo limnološki projekt, prek katerega se študentje naučijo ne le terenske in laboratorijske analitike, pač pa dobijo konkretno znanje o naravnih procesih v VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 75 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. akumulacijah, upravljanju stoječih vodnih teles ter vplivu prispevne površine, kar lahko direktno prenesejo na druga okolja. 5.7 Didaktične usmeritve Namen in cilji učnega objekta Učni objekt pilotne ureditve akumulacije – stoječega vodnega telesa bo omogočal vpogled v spoznavanje osnovnih fizikalno-kemijskih značilnosti stoječih vodnih teles, biotske raznovrstnosti stoječih voda ter pristope k večnamenskemu upravljanju s stoječimi vodnimi telesi s pomočjo revitalizacije, preprečevanju evtrofikacije, zasaditve obrežij akumulacij ter zaščite le-teh pred netočkovnimi viri onesnaževanja s strani zaledja. Raziskovanje in poučevanje bo vezano na spremljanje kakovosti vode, vegetacijsko zarast v in ob akumulaciji, naravne ekosisteme vlagoljubne vegetacije, spoznavanje živih in neživih dejavnikov vodnih akumulacij, spoznavanje ekosistemskih storitev (funkcij) akumulacije itd. S sistematičnim zbiranjem podatkov o posameznih komponentah akumulacije bodo dijaki lahko pridobivali bazo informacij in podatkov, ki bodo osnova za trajnostno načrtovanje in upravljanje z vodno akumulacijo na poligonu. S pomočjo učnega objekta se bodo uresničevali sledeči učni cilji: spoznati fizikalno-kemijske značilnosti stoječih voda - akumulacij, spoznati strukturo (žive in nežive dejavnike) akumulacije, spoznati ontogenezo razvoja jezer, spoznati problematiko enonamenske uporabe stoječih voda antropogenega nastanka, spoznati različne tipe stoječih voda, njihove značilnosti ter značilne rastlinske in živalske vrste, spoznati in razumeti procese, ki se odvijajo v stoječih voda, spoznati gospodarsko-sociološke funkcije akumulacij, spoznati pristope ugotavljanja kakovosti vode v akumulacijah, spoznati pristope pravilnega večnamenskega upravljanja z akumulacijami, spoznati avtohtone rastlinske vrste primerne za zasaditev (obnovo) degradiranih vodnih teles, spoznati ekoremediacijske pristope za sonaravno sanacijo (obnovo) akumulacij, spoznati pristope preprečevanja vnosa (ne)točkovnih virov onesnaževanja v akumulacijo, spoznati načine vzdrževanja vodnih akumulacij, spoznati načine in ukrepe za varovanje vodnih akumulacij, VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 76 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. spoznati zakonodajne zahteve na področju upravljanja z vodami, spoznati pristope oblikovanja brežin ob akumulacijah, spoznati avtohtone in invazivne vrste značilne za vodne akumulacije. Predlogi učnih programov Stoječa vodna telesa – akumulacije (struktura in funkcije) Ekoremediacijska obnova (ureditev) akumulacije Ekoremediacijska ureditev mlake na domačem vrtu Upravljanje in vzdrževanje akumulacij Rastlinski otočki in pristopi zasaditve Predlogi izvajanja praktičnih vaj in dejavnosti (predlogi za pouk) opazovanje procesov, ki se odvijajo znotraj akumulacije (primerjava z opazovanjem procesov v mlakah, naravnih mokriščih itd), analiza kakovosti vode na dotoku in v akumulaciji, analiza kakovosti vode na različnih globinah akumulacije (meritve raztopljenega kisika, koncentracije kisika, pH, prevodnosti, temperature, koncentracije amonijevih, nitritnih in nitratnih ionov, koncentracije ortofosfatnih ionov in celotnega fosforja, merjenje BPK, KPK, TOC, suspendiranih in raztopljenih snovi, klorofila itd. merjenje globine vode in Secchijeve globine ter izdelava profila akumulacije, spremljanje učinkovitosti delovanja zasaditve trstičja na dotoku, spremljanje učinkovitosti delovanja plavajočih rastlinskih otokov, vrednotenje ekosistemskih funkcij vzpostavljenih ERM ukrepov na akumulaciji, popis rastlinskih in živalskih vrst v akumulaciji (primerjava z mlako, ribnikom, naravnim in umetnim močvirjem), spoznavanje značilnosti vodnih rastlin in izbor le-teh za zasaditev akumulacije, opazovanje vpliva rastlin na fizikalno-kemijske razmere v akumulaciji , opazovanje dvoživk in priprava načrta varovanja dvoživk kot ogroženih vrst našega vodnega okolja, vrednotenje eno- ali večnamenske uporabe akumulacij, priprava načrta upravljanja z akumulacijo, priprava načrta revitalizacije akumulacije, vrednotenje različnih tipov stoječih voda, opis nastanka posameznih tipov stoječih voda, izdelava naravovarstvenih smernic za varovanje akumulacije, izdelava ukrepov, priporočil za sanacijo (obnovo) akumulacije, izdelava načrta sanacije brežin akumulacije, VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 77 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. priprava načrta možnosti večnamenskega upravljanja z akumulacijo, predstavitev namena akumulacije širši javnosti, ovrednotenje vpliva človekove dejavnosti na kakovost vode, analiza rabe tal na območju, kjer se nahaja akumulacija (identifikacija (ne)točkovnih virov onesnaževanja), izdelava kriterijev za prostorsko planiranje v obalnem in priobalnem pasu akumulacije, uporaba pripomočkov za urejanje prostora (karte) in uporaba geoinformacijskih sistemov, iskanje informacij o rabi stoječih voda v preteklosti in načinov urejanja, upravljanja itd., opredelitev naravnih in antropogenih vplivov na akumulacijo in gravitacijsko območje, ugotavljanje vpliva rastlin na usedanje delcev, ugotavljanje procesa sedimentacije in izdelava ukrepov za čiščenje onesnaženih sedimentov v akumulaciji, opazovanje sprememb vidnega okolja zaradi morebitne povečane stopnje določenega onesnaževanja vode (pojav alg – evtrofikacija) iskanje indikatorskih organizmov itd. Vzorčna mesta za opravljanje praktičnih vaj (monitoringa) se določijo po vzpostavitvi objekta oz. ko objekt prične opravljati svojo funkcijo. Medpredmetne povezave in vsebine Spoznavanje ekosistemov (naravnih in antropogenih); naravna mokrišča in njihova funkcija; stoječa vodna telesa – struktura in funkcija; izvajanje dejavnosti v prostoru, ekoremediacije; kmetijstvo; ribištvo, turizem, prostorsko planiranje; trajnostni razvoj; hortikultura; kemija; biologija; varstvo okolja; gospodarjenje z odpadnimi vodami; ekološke analize in monitoringi; tehnika; vegetacijski pasovi; blažilne cone; netočkovni viri onesnaževanja; raba tal, kartiranje; botanika; invazivne vrste itd. 5.7.1 Predlog vsebine splošne informativne učne table Ob učnem objektu - vodni akumulaciji bo vzpostavljena splošna informativna učna tabla, ki bo predstavila strukturo, funkcije in namen vodne akumulacije. Učna tabla bo edukacijska oprema v podporo samostojnemu in vodenemu procesu izobraževanja, prepoznavanju strukture in funkcij (ekosistemskih storitev) akumulacij in tako podlaga za izvajanje praktičnih vaj in različnih učnih programov. Na drugi strani bo informativna učna tabla obiskovalcu učne poti nudila osnovne informacije o učnem objektu ter ga usmerjala k razmišljanju o predstavljeni problematiki, in sicer VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 78 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. problematiki onesnaževanja in nepravilnega upravljanja z vodnimi akumulacijami v okolju. Tabla oz. njena vsebina je lahko predstavljena tudi na skupni atrijski tabli na izhodišču učne poti, ki potemtakem vsebuje opise učne poti ter vseh objektov, ki jih le-ta obsega. Tabla bo vsebovala tekstualni in grafični del. Sestavljena bo iz več zaporednih delov, in sicer: - zaščitni znak za osnovno identifikacijo izobraževalnega poligona. Le-ta znak bo prepoznavni znak učnega poligona, - ime izobraževalnega poligona, - vsebina (tekstualni in grafični del), - znaki za osveščanje o ravnanju v naravi v skladu z navodili, - logotipi: Razvojni center Novo mesto d. o. o., Zavod GRM Novo mesto, LIMNOS d. o. o. in IPVO ter logotipi sofinancerjev projekta SVLR in Naložba v prihodnost v skladu z navodili in smernicami za informiranje in osveščanje v sklopu operacij projektov “Razvoj regij” Predlog vsebine informativne table Vodna akumulacija Vodna akumulacija je umetno ali naravno vodno območje, ki se uporablja za shranjevanje vode za različne potrebe (energetika, pitna voda, industrija ipd.). V kmetijstvu predvsem za zbiranje vode za namakanje pridelovalnih površin. Pri upravljanju z vodnimi akumulacijami se kaže ključni problem evtrofikacije – problem pretirane razrasti alg zaradi prevelikih količin vtoka hranilnih snovi v vodno akumulacijo, zlasti fosforja in nitrata. Za preprečevanje evtrofikacije je ključna sonaravna ureditev vodnih akumulacij, ki obsega ekološko obnovo akumulacije na temeljih posnemanja naravnih mokrišč in obrežnih ekosistemov ter delovanja rastlin in mikroorganizmov. Med najpogostejšimi ukrepi sonaravne ureditve vodnih akumulacij se kažejo vzpostavitve umetnih mokrišč kot blažilnih »tamponskih con«, zasadnje obrežja z vegetacijskimi pasovi, vzpostavitve rastlinskih otočkov, rastlinskih filtrov za filtracijo in sedimentacijo suspendiranih delcev, razgibanje brežin akumulacije itd. Razmislite, katere so ekoremediacijske funkcije sonaravno urejenih vodnih akumulacij? Kakšen je družbeno-ekonomski pomen vodnih akumulacij? Kako reševati evtrofikacijo iz točkovnega in netočkovnega vidika? VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 79 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Predlog slik za vključitev na informativno tablo Slika 28: Rastlinski otočki za sonaravno ureditev vodnih akumulacij. Slika 29: Fotografije evtrofnih jezer/akumulacij s cvetenjem alg. 6 NARAVNE EKOREMEDIACIJE 6.1 Problematika Na ozemlju šole je več naravnih, sonaravnih in antropogenih ekosistemov, npr. iglast in mešan gozd, grmišče, integriran in ekološki travnik, vinograd, sadovnjak, njive itd. V vsakem ekosistemu prihaja do kroženja snovi znotraj sistema in pretoka energije skozi sistem. V naravnih ekosistemih hranila in minerali ostajajo znotraj sistema ter krožijo med živimi in neživimi deli. Vnos in iznos snovi sta bolj izjema kot pravilo. Za razliko od naravnih ekosistemov pa v kmetijskih in drugih antropogenih sistemih človek posega v kroženje snovi z odvzemom hranil v obliki lesa, hrane, humusa ipd. Da bi nadomestili odvzeta hranila in minerale, je potrebno te snovi ponovno vnašati v ekosistem v določeni obliki (gnojenje, kolobarjenje). Razlika med naravnimi ekosistemi in sistemi, ki jih je oblikoval človek, ni zgolj v drugačnem kroženju snovi pač pa tudi v sami strukturi ekosistema. Za naravne ekosisteme je značilna velika VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 80 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. vrstna pestrost, medtem ko v antropogenih ekosistemih običajno prevladuje ena sama vrsta (monokultura). Zaradi odsotnosti večjega števila vrst, so v atropogenih ekosistemih okrnjeni tudi procesi kroženja snovi in pretoka energije. Tak sistem je veliko bolj dovzeten za motnje, ki prihajajo iz okolja (npr. naravne katastrofe, onesnaženje). 6.2 Predlog reševanja – nabor rešitev in možni ERM ukrepi Za prikaz razlik med naravnim in kmetijskim (antropogenim) ekosistemom na učnem poligonu Zavoda GRM Novo mesto predlagamo, da se oblikujejo učne točke v gozdu, grmišču in na travniku. Sistemi predstavljajo tri tipe kopenskih ekosistemov, ki se razlikujejo po količini biomase, vrstni sestavi, ekosistemskih funkcijah in načinu upravljanja. 6.2.1 Princip delovanja 6.2.1.1 Grmišče Osnovne karakteristike ekosistema Grmišča predstavljajo habitat na prehodu med travnikom in gozdom, tako imenovana razvojna faza, v kateri se povečuje delež listavcev v podmladku. Nekatera grmišča zaradi naravnih motenj (npr.: požari, plazovi) nikoli ne dosežejo razvojne faze gozda. Veliko število živalskih in rastlinskih vrst je vezanih ravno na ta del ekosistema. Z opuščanjem kmetijskih površin se površina grmišč v Sloveniji povečuje. Danes je depopulacija prisotna predvsem na hribovskem ali drugače omejevanih in obmejnih območjih. Z zaraščanjem nekdanjih travnikov in njiv se spreminja videz kulturne krajine, ki postaja vse manj kultivirana (Žgajnar, 2008). Grmičasta pokrajina je izvzeta iz intenzivnejšega gospodarjenja. Največkrat pomeni most med kultivirano pokrajino in gozdom, tudi fazo v vegetacijskem nasledstvu. Človek zadržuje gozd s požigalništvom, sečnjo, pašo in košnjo. Opuščene njive in gnojene travnike zaraščajo pionirske vrste (robida, robinija, leska). Vresava in makija se pojavljata le fragmentarno, zato za gospodarstvo nista problematični. Sta le dragocena elementa v sklopu življenjskih okolij rastlin in živali. Ekoremediacijske funkcije Z ekološkega vidika obstajajo primeri, ki kažejo na to, da se ranljivost okolja zaradi opustitve pridelave, lahko bistveno poveča. To kažejo predvsem posledice opuščanja pridelave na tistih VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 81 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. zemljiščih, kjer kmetijstvo hkrati s proizvodno opravlja tudi varovalno funkcijo v prostoru. Kot primer lahko navedemo zaraščanje hribovskih travnikov in pašnikov, kjer strokovnjaki ugotavljajo, da je možnost snežnih plazov na zemljiščih z nepokošeno travo bistveno večja kot na obdelanih zemljiščih. Zaradi neobdelanosti se ne nazadnje v naravi tudi povečuje možnost požarov, ki lahko prizadenejo tako sosednja kmetijska kot tudi gozdna zemljišča. Sekundarna sukcesija oziroma zaraščanje ima znaten vpliv na dejavnike okolja. Kar se tiče sprememb vodne bilance pri sekundarni sukcesiji načeloma velja, da se z zaraščanjem (oz. večanjem indeksa listne površine) povečuje intercepcija in evapotranspiracija ter s tem zmanjšuje odtok vode v podtalnico ali po površini. Poraba vode na površino se poveča, kar pomeni, da se zaloge vode za vodne vire zmanjšujejo, kar ima tudi znatne posledice za reke in vodooskrbo prebivalstva v zaledju. Po drugi strani pa zmanjšanje površinskega odtoka zmanjšuje intenziteto poplav, zadrževanje vode v biomasi in evapotranspiracija pa blažita suše in ugodno vplivata na mikroklimo. S pojavom dreves in grmov se spremeni prostorska razporeditev padavin na mikroskali. Evapotranspiracija na z drevjem in grmovjem poraščenih površinah je za 20% večja, od površin s prevladujočo zeliščno vegetacijo, globinski odtok pa je v zaraščenem za skoraj 37% manjši. Ob napredujoči sukcesiji lahko pride do izsuševanja tal. Izboljšave s pomočjo ERM sistema: Na ERM učnem objektu- grmišče se bodo učenci lahko spoznali s pomembnostjo ekosistema, saj je pomembno bivališče za številne ptice in žuželke, ter predstavlja kot gozdni rob, pomemben kulturno-krajinski element. Grmišče bodo lahko preko vaj spoznali kot samostojni ekosistem, ki deluje vzajemno z gozdno in kmetijsko krajino. Spoznali bodo tudi faze razvoja gozda, katerega grmišče je vmesni sukcesijski stadij ter vrste v grmovju, ki nakazujejo naravno trend razvoja gozda. 6.2.1.2 Gozd Osnovne karakteristike ekosistema Listopadni ali mešani gozd je vertikalno strukturiran ekosistem z visoko primarno produkcijo, vendar je večina te produkcije naložena v obliki lesa in kot takšna nedostopna večjemu delu živalske komponente. Količina hrane v obliki plodov in semen je razmeroma majhna (približno 600 do 3.000 kcal ha-1 leto-1), kar je morda eden od vzrokov za dokaj skromno vrstno diverziteto v listopadnem gozdu. Še bolj omejujoč dejavnik je verjetno poudarjena sezonskost v razpoložljivosti dobrin, katere učinek dodatno povečujejo nepredvidljiva večletna nihanja v VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 82 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. plodenju ključnih drevesnih vrst. Mnoge gozdne živali imajo zato širše ekološke niše, kot pa jih lahko realizirajo v klimaksnem (t.j. zrelem) gozdu; mnoge vrste so zato tudi vezane na zgodnejše sukcesijske stadije. Navadni polh (Glis glis) je ena redkih sesalskih vrst z očitnimi adaptacijami na razpoložljivost dobrin v listopadnem gozdu. Poleg hibernacije je pri polhu razmnoževanje sinhronizirano s plodenjem bukve, ki se pojavlja v večletnih ciklih. Pri upravljanju z biodiverziteto listopadnega gozda moramo upoštevati sukcesijsko dinamiko in mozaično strukturo, saj se biodiverziteta zmanjša, ko sistem enkrat doseže klimaksno stanje. Karakteristike čistih smrekovih gozdov Definicija čistih gozdnih sestojev, kjer prevladuje ena drevesna vrsta nad 90% imenujemo čisti gozdni sestoji. V to skupino lahko uvrstimo iglaste gozdove, v kateri prevladuje ena vrsta iglavcev. Nastajanje umetnih čistih gozdnih sestojev je v Evropi, od začetka devetnajstega stoletja naprej, narekoval predvsem gospodarski preudarek. Najpomembnejši vzroki za nastajanje čistih sestojev so v rastišču, izvoru, nastanku in razvoju gozdnih sestojev, v tekmovalni moči drevesne vrste ter v gospodarskih motivih. Gospodarjenje s čistimi sestoji je primerno na rastiščih, kjer se čisti sestoji spontano uveljavljajo. Čiste sestoje se glede na sodobne smernice gojenja gozdov, ne prenašajo na rastišča, kjer jih po naravi ni. Velika tekmovalna moč določene drevesne vrste pripomore k tvorbi bolj ali manj čistih sestojev tudi na poprečnih in odličnih rastiščih, kjer bi lahko potencialno uspevale mnoge druge drevesne vrste. V naravi nastanejo čisti sestoji za prehodno obdobje, kot posledica večjih katastrof ali kalamitet (požar, sneg, žuželke idr.). Razgradnji sestoja sledi naselitev drevesnih vrst po določenem zaporedju in zakonitostih: najprej pionirji, sledijo ključne vrste. Pri snovanju nasadov ne upoštevamo le ekonomskih kazalcev, temveč tudi splošno zdravstveno stanje, vplive na gozdno rastišče itd. Prednosti čistih sestojev so v množični, industrijski pridelavi enakih sortimentov. Predvsem so pri snovanju čistih sestojev v prednosti pomanjkljivosti tega načina gojenja gozdov. Pomanjkljivosti so v: ogroženost sestojev in rastišč, oteženo naravno pomlajevanje, enostranska in nepopolna izraba rastišča in sončne energije, težavno prilagajanje trgu, okrnjeno večnamensko delovanje gozda. Dandanes smrekove monokulture predstavljajo veliko težavo. Ker so to po navadi enomerni gozdovi se velike škode pojavljajo ob vetrolomih in snegolomih. Takšna poškodovana drevesa pa zelo rad napada lubadar, ki se prehranjuje z odmrlim ali odmirajočim lesom. Zaradi takšnih težav, pa je potrebno smrekove monokulture prevzgojiti v raznomerne prebiralne gozdove, kjer prevladujejo drevesne vrste, ki so na tem območju doma in jim takšna rastišča odgovarjajo. Prevzgoje gozdov so zelo dolgotrajen proces, saj drevesa rastejo zelo počasi, uspešnost ukrepa v nekem letu pa se pokaže čez mnogo let, lahko tudi desetletij kasneje. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 83 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Ekoremediacijske funkcije Gozdovi sodelujejo pri: uravnavanju podnebja (blažijo vremenske ujme, hladijo ozračje), kroženju vode in drugih snovi, čiščenju vode, preprečujejo erozijo ter igrajo pomembno vlogo pri blaženju globalnih podnebnih sprememb. Biotska raznolikost gozdov je ena najbogatejših med vsemi kopenskimi ekosistemi. Gozdovi so za človeka že od nekdaj tudi dragocen vir naravnih surovin. Zagotavljajo mu les za gradnjo in kurjavo, za živali pa predstavljajo predvsem hrano (razni sadeži). Gozdove pogosto imenujemo »pljuča Zemlje«. Izraz se je uveljavil zaradi pomembne funkcije gozdov pri kroženju plinov na našem planetu. In čeprav sta dihanje in fotosinteza fiziološko in funkcijsko povsem različna procesa, je podobnost med dihanjem živali in »dihanjem« rastlin. Rastline ob fotosintezi sprejemajo iz zraka ogljikov dioksid in izločajo kisik. Gozd, katerega glavna značilnost in največ biomase so drevesa, naj bi nam zagotavljal kisik za življenje. Za pravilno razumevanje vloge gozda in gozdarstva je zato pomembno, da vedno znova opozarjamo na funkcije, ki jih ima gozd poleg proizvodnje lesa. Med številne funkcije gozda, ki ponazarjajo resnični pomen gozdov in gozdarstva pri varstvu okolja prištevamo zlasti: varstvo človeka in njegovih stvaritev pred naravnimi pojavi in ujmami (erozija in degradacija tal, hudourniki, visoki vodostaji in plazovi), varstvo pred negativnimi vplivi civilizacije (hrup, prah, onesnaževanje voda, pomanjkanja kisika in predelava ogljikovega dioksida), vlogo gozda kot edinega večjega ohranjenega ostanka narave in s tem pomembnega socialnega dejavnika pri iskanju stikov človeka z naravo, vlogo gozda kot temeljnega ogrodja krajine v Sloveniji, ki je regenerator življenjske moči v krajini, je naravno najobstojnejši krajinski element in je nasprotna utež v vse bolj tehnicirani krajini, pomen gozda kot glavnega oskrbovalca Slovenije s čisto vodo, saj je večina vodnih izvirov v gozdovih, kjer je vpliv kemičnega onesnaževanja vode minimalen zaradi filtracijskega delovanja gozda in zaradi načrtne uporabe mineralnih gnojil. Gozd obiskujejo številni in najrazličnejši obiskovalci, od tistih, ki v njem iščejo samo svež zrak in mir, do tistih, ki nabirajo gozdne sadeže. Taki obiski v ničemer ne ogrožajo gozda in njegovih funkcij, dokler so usmerjeni, obiskovalci pa primerno vzgojeni in imajo pravilen odnos do gozda. Nepravilno in čezmerno nabiranje gozdnih sadežev, lomljenje vej in uničevanje mladja pa VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 84 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. nedvomno povzroča v gozdu škodo, ki je zlasti velika na območjih, kjer je večja koncentracija obiskovalcev. Na siromašnih tleh je pod smrekovimi sestoji večje izpiranje, zakisanje, sproščanje aluminija in podzolizacija kot pod mešanimi sestoji. Zavedati se moramo, da ima vsaka drevesna vrsta poseben koreninski sistem, posebne lastnosti listov, posebno strukturo sestojev in s tem tudi svoje specifične vplive na razvoj prsti. Za nami je večstoletna zgodovina odnašanja hranljivih snovi v obliki lesa, stelje, gozdnih sadežev ipd. iz gozda. Tak predrugačen gozd ima zmanjšano ali uničeno sposobnost vrnitve v klimaksno stanje po motnji. Ne smemo pa tudi pozabiti na sinergijske učinke različnih komponent podnebnega sistema in okolja, saj lahko to pripelje do povsem novih in nepredvidljivih posledic. Izboljšave s pomočjo ERM sistema S pomočjo ERM sistema se bo trajno in optimalno izpolnjevalo splošno-koristne funkcije gozda, kot je ohranjanje prostora za oddih prebivalstva in doseganje klimatsko in biološko ugodnih učinkov v okolju. Ob enem se bo s pomočjo izobraževalnih modulov vzpostavilo okolje za spoznavanje delovanje naravnega ekosistema kot je gozd. Opozorilo se bo na problematiko dotičnega gozdnega sestoja, njegova ekološka in gospodarska vloga, ter opredelitev človekovega delovanja. Glede na to, da je izbrani sestoj popolnoma antropogenega nastanka, se bo preko priporočenih vaj, možno poučiti in praktično prikazati pozitivne in negativne vplive takšnega ekosistema. Za predstavitev ekosistema gozda, bo na učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto postavljena učna točka v iglastem gozdu. Učna točka v gozdu bo obiskovalcem omogočala izvajanje meritev obsega in višine drevesa, določitev sociabilnosti sestoja, zdravje in vitalnost sestoja, ter presojanje naravovarstvenega vidika gospodarjenja z takšnim gozdom. 6.2.1.3 Travnik Osnovne karakteristike ekosistema Travnik je s travo porasla zemljiška kategorija, namenjena pridelovanju krme za živino. Kosi se ga povprečno dvakrat do trikrat letno, ponekod tudi do petkrat. Košnja se izvaja v vegetacijski dobi, pozimi pa travnik počiva pod snežno odejo. Število košenj je odvisno od vremena, količine trave in gnojenja. Od pašnika se loči po košnjah in skrbnejši obdelavi, saj se travnik več gnoji. Pašnik prepoznamo tudi takrat, ko se živina ne pase, po na kratko odgriženi travi in iztrebkih, že od daleč pa tudi ponekod ogoljenih tleh in bolj ali manj bujnem rastlinstvu ob napajališčih. Medtem, ko so višinski pašniki namenjeni izključno poletni paši, pasejo v nižinah tudi spomladi in jeseni. Z VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 85 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. gospodarskega vidika razlikujemo vaško pašo (gmajno, komunelo, skuščino) in pašo na daljavo. Gnojen travnik prepoznamo po ozelenitvi pred drugimi travnatimi površinami (naravnimi in antropogenimi, in po temno zeleni barvi travinje. Značilna je majhna pestrost rastlinskih in živalskih vrst, te pa se pojavljajo v velikem številu osebkov. Na senožetih ali košenicah se po navadi kosi le enkrat letno, tako imenovani travniki pa so posledično nahajajo tudi v malce višji nadmorskih višinah. Na senožetih je raven talne vode nizka, tla pa so v nasprotju z gnojenim travnikom prehransko revna. Raven podtalnice je nizka bodisi zaradi prepustnosti karbonatnih (kraški travniki) ali aluvialnih tal (loške krčevine) bodisi zaradi nagnjenosti terena (gorski travniki, ježe, brežine nasipov). Intenzivno obdelani travniki so danes že precej onesnaženi, saj se prepogosto gnojijo. Povečane koncentracije hranil v tleh favorizirajo razrast določenih vrst trav in s tem njihov prevlado nad drugimi vrstami, kar ima za posledico zmanjšano biodiverziteto. Človek je travnike od nekdaj ohranjal s požiganjem, pašo in košnjo. Glede na stopnjo človekovega vpliva razlikujemo: 1) naravna travišča, ki so pod gozdno mejo v Evropi dokaj redka; 2) sonaravna travišča, kjer se le enkrat letno pase ali kosi in praviloma ne gnoji; ter najbolj vplivana 3) intenzivna kmetijska travišča. Na sestavo traviščnih združb vpliva način gospodarjenja. Človek posega vanje z gnojenjem, košnjo in pašnjo. Premočno gnojenje z gnojnico povzroča zapleveljenost s kobulnicami, kislicami in nekaterimi košaricami. Čas košnje odloča o možnosti zorenja semena in s tem o možnostih preživetja posameznih rastlinskih vrst. Premočna pašnja izloči mnoge dragocene vrste zelišč in tako odpira možnosti za razvoj vrstam prileglimi listnimi rozetami (Plantago, Bellis, Hypochaeris). Na pašnikih pogosto ostajajo nedotaknjene rastline, ki jih živina odklanja (Cirsium, Euphorbia, Juncus). Okoli pastirskih stanov ni staj, kjer se nabirajo večje količine iztrebkov, se razvoje posebna »stajska flora«. Ker so tla prepojena tudi s sečem (amonijak) in vsebujejo zato mnogo dušika, se razvoje na teh mestih nitrofilna združba z značilnimi kislicami (Rumicetum alpini Br.Bl.). Število vrst v tej združbi je majhno, vendar nastopajo v veliki številčnosti in se zato ti deli pašnikov po zunanjem videzu možno razlikujejo od ostalega okolja. Seveda se na te združbe vežejo tudi vrste žuželk, stonog in malih glodavcev. Karakteristike evtrofnega gojenega travišča (intenzivni travnik) Evtrofno gojeno travišče oz. intenzivni travnik prepoznamo po tem, da ozeleni pred drugimi travnatimi površinami in po temno zeleni barvi. Med bujno travo že od daleč opazimo živo VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 86 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. rumena socvetja regrata. Na ekstenziven način gojeni travniki so negnojeni in pozno košeni, zato velikega pomena za preživetje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Prezgodnja in prepogosta košnja prepreči cvetenje marsikateri redki ali zelo ogroženi rastlini. Zgodnja košnja lahko uniči tudi gnezda travniških ptic ali pokonča mladiče, ki še niso sposobni leteti. Pri gojenju so kmetije dajali prednost vrstam z večjo krmilno vrednostjo, vse druge rastline pa skušali, kolikor mogoče, odstraniti. Z vidika pridelovalcev so namreč številne travniške cvetice pleveli: ali so strupene ali pa nimajo krmne vrednosti in jemljejo prostor drugim, za izkoriščanje primernejšim rastlinam. Za nadaljnje večanje donosa krme je bila potrebna uporaba umetnih gnojil in herbicidov, hkrati pa se kažejo tudi negativni pojavi zaradi škodljivih vplivov strupenih snovi v celotnem ekosistemu. Ekoremediacijske funk cije Travnik je transformator sončne energije v kemično vezano energijo organskih pridelkov. Prenos energije preko prehranjevalnih verig domačih živali poteka podobno kot v naravnih ekosistemih. Mnogovrstne traviščne združbe varujejo pred izčrpanostjo tal, napadi škodljivcev, ohranja aktivnost dekompozitorjev v tleh in omogoča zdravo prehrano živine. Travnik je življenjski prostor mnogim rastlinskim in živalskim vrstam. Prevladujejo trave in druge zelnate rastline. Poleg ripeče zlatice iz družine zlatičnic uspevajo različne vrste iz družine klinčnic (zvezdica, lepnica), številne so metuljnice (detelja, košeničica, gladež, nokota, grahor, grašice), trpotec, glavinec in rman ter razne predstavnice križnic in rožnic. Rane spomladanske travniške rastline (vijolice, regrat, trobentice, penuša) so med drugim tudi prva paša za čebele. Sestava rastlinskih vrst je odvisna zlasti od števila košenj v enem letu in uporabe gnojil. Na robu travnika rastejo pritlični grmi in zelišča (potrošnik), ki se na travniku ne morejo obdržati, saj jim to preprečuje konkurenca drugih vrst ali pa ne prenesejo košnje. Pašnja vpliva na sestavo različnih talnih združb živali (zoocenoz). Teptanje in hoja posredno in neposredno delujeta na žuželke, edafske organizme in voluharice. Voluharice in miši se zato umaknejo v varnejša bivališča, npr. med ločke, kamor pašna živina ne hodi. Ker se s pašnjo spremenijo mikroklimatske razmere, izkoristijo povečano sušnost kserofilne vrste pajkov, suhih južin, mravelj in kratkokrilcev. Na travnikih gnezdijo mnoge vrste ptičev. Zaradi košnje je prizadet predvsem kosec (Crex crex), zaradi poznega gnezdenja med travo. Košnja na senožetih (v nižinah dve, v višavju ena) ohranja pri tleh toplo mikroklimo in konkurenčno sposobnost počasneje rastočih rastlinskih vrst. Kjer travna ruša ni sklenjena, po košnji vzklijejo semena. Ker se hranilna vrednost tal zelo spreminja, se ohranja mozaični sestav rastlinskih in s tem živalskih vrst. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 87 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Na gnojenih travnikih gnojenje s hlevskim gnojem povečuje vsebnost dušika na rastišču, dodajanje umetnih gnojil povečuje vsebnost mineralnih snovi v prsti. Oboje ustvarja na travniku nenaravne življenjske razmere, ki so se jim prilagodile le redke travniške rastline in živali. Na evtrofnih travnikih začnejo prevladovati navadni rman, navadna lakota, ripeča zlatica, navadni regrat in ozkolistni trpotec, ki zaradi prevelikega deleža v travni sestavi postanejo nezaželeni pleveli. Paša je še starejši način zadrževanja rastlinskega nasledstva kot košnja. Zaradi pretirane paše je pokrajina marsikje spremenjena do nerazpoznavnosti. V pasu nad drevesno mejo ostajajo nepopaseni predeli ruševja, v nižinah močvirnate uleknine. Rastline so se na rastlinojede živali prilagodile na več načinov: s strupi, trni, pritlehno rozeto, neprijetnim okusom in vonjem, pospešeno rastjo in celo z zmožnostjo porušitve gensko ravnovesje plenilca. Miniaturni habitati so živinski iztrebki, kjer poteka razvojni ciklus več vrst živali. Izboljšave s pomočjo ERM sistema Na učnem objektu-gnojeno travišče se bodo obiskovalci preko že utečenih potrebnih kmetijskih del na Zavodu GRM Novo mesto, poučili o pomenu intenzivnega gnojenja in košnje. Preko informativnih ERM tabel in vaj se bodo poučili o biotskem vplivu na ekosistem. Šibke točke trajnostnega razvoja se bodo pokazale v intenzivnem gnojenju in v pogosti (3x) košnji, s katero močno vplivamo na botanično sestavo travne ruše. Pogosta košnja močno zmanjša delež trav v travni ruši, gnojenje pa poveča delež metuljnic. Na evtrofnem travniku bodo učenci lahko s pomočjo predlogi ERM vaj izvedli določene meritve. Pri tem bodo lahko spoznavali (obseg vaj odvisen od učnega programa): Prikaz lastnosti gojenega travišča; slabosti, prednosti, vpliv na biotsko raznovrstnost, vpliv na kmetijsko panogo (pomen). Fizičen prikaz razlik med intenzivnim in ekstenzivnim traviščem. Popis rastlin in živali na enem in drugem travišču. Pedološki profili, prikaz talnih horizontov, razvoj humusne plasti. 6.3 Pregled terena in nabor vhodnih podatkov Na ozemlju Zavoda GRM Novo mesto se nahaja več gozdnih sestojev, ki so primerni za izvajanje vaj za spoznavanje sestave in delovanja gozdnih ekosistemov. Kot učni objekt se bo vključil gozdni sestoj smreke poleg kompostarne (točna lokacija objekta določena v poglavju 6.4). Sestoj je enomeren in po razvoju v fazi drogovnjaka, s poudarjenim svetlitvenim sklepom krošenj. Gozdni sestoj ima skupne površine 1,85 ha, delež iglavcev je 98%, delež listavcev pa 2%, ki po VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 88 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. razvojni fazi spada med grmičevje (goščo). Ker je sestoj čisti smrekov enomeren in enodoben, ima zaradi svoje strukture izjemno osiromašeno polnilno in grmovno plasti, ki zelo slabo opravljata socialne in ekološke funkcije gozda. Kljub temu bo učna točka uporabna za prikaz osnovnih ekosistemskih funkcij gozda, pomemben pa bo njen prispevek pri prepoznavanju gojenih tipov gozdov ter njihovih razlik v primerjavi z naravnimi gozdovi. Ob gozdnem robu je razvito grmičevje (razvojna faza gošča) z listnatimi grmovnimi vrstami, ki v skupnem deležu celotnega sestoja predstavljajo dobra 2%. Grmišče je pomembno bivališče za številne ptice in žuželke, ter predstavlja kot gozdni rob, pomemben kulturno-krajinski element. Natančna lokacija grmišča je določena v poglavju 6.4. Gozdni rob je ustrezno razvit za prikaz ekosistemskih funkcij grmišča na učni točki. Slika 30: Smrekov gozd ter gozdni rob (grmišče) na Zavodu GRM Novo mesto. Ker gre za pretežno kmetijsko krajino, je travnikov na posestvu dovolj. V neposredni bližini šole se tako nahajajo ekstenzivni in intenzivni gojeni travnik ter pašnik. Za učno točko in prikaz travniškega ekosistema je bil zaradi bližine ostalih točk izbran intenzivni gojeni travnika v bližini kompostarne. Raba in gnojenje odločilno vplivata na botanično sestavo in pridelek travne ruše. V primerjavi z intenzivnim travnikom, dober naravni travnik (ekstenzivni travnik) vsebuje 50 do 70% trav, 10 do 30% metuljnic in 10 do 30% zeli. Preskrbljenost tal s hranili odloča, katere rastline bodo prevladovale v travni ruši. Če so tla dobro založena s hranili, predvsem z dušikom, potem v travni ruši prevladujejo visoke trave in širokolistne zeli. Ko začne dušika v tleh primanjkovati, pa se poveča delež metuljnic. Na učni točki travnika bo med drugim mogoče določiti deleže posameznih rastlinskih skupin (trave, metuljnice, zeli), narediti analizo tal ter tako oceniti stopnjo intenzivnosti travnika. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 89 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Vpliv gnojenja na hranilno vrednost trav je visok in niha glede na intenzivnost in čas košnje. Gnojenja s PK (fosfor, kalij) gnojili poveča delež metuljnic v ruši. Hranilna vrednost trav, metuljnic in zeli je zaradi gnojenja s PK in NPK (dušik, fosfor, kalij) gnojili ponavadi višja od hranilne vrednosti trav ekstenzivnega travnika. Metuljnice vsebujejo precej več neto energije za laktacijo kot trave in zeli na gnojenih ravnikih. Podatki dolgoletnega povprečja kažejo, da je na PK gnojenih različicah delež metuljnic bistveno večji kot na negnojenih in NPK gnojenih različicah. 6.4 Predlog lokacije Lokacije naravnih ekoremediacij v sklopu učnega poligona na Zavodu GRM Novo mesto so prikazane v Prilogi 1. Za učno točko gozda na poligonu se je določil gozdni sestoj, ki se nahaja med kompostarno in obstoječo infrastrukturo Zavoda GRM Novo mesto. Ob robu smrekovega gozda je razvito grmičevje, ki bo predstavljajo učni objekt grmičevje. Učni objekt intenzivni travnik se nahaja na koncu kozolca dalje od kompostarne. 6.5 Tehnične specifikacije in finančni okvir 6.5.1 Načrt objekta Za vzpostavitev lokacij naravnih ekoremediacij je po predhodni določitvi mikrolokacij, potrebno urediti ustrezen dostop (ureditev poti skozi gozd) ter postaviti učno tablo. Druga dela za vzpostavitev učnih točk niso potrebna. Za ustrezno funkcioniranje in didaktično vrednost učnih točk gozda, grmišča in travnika, je potrebno te ekosisteme ustrezno vzdrževati (poglavje 6.6). 6.5.2 Popis materiala Material za vzpostavitev učnih točk v gozdu, grmišču in travniku je vezan zgolj na postavitev informativnih tabel. Ekosistemov pri vzpostavljanju učnih točk ne spreminjamo. Za ustrezen prikaz je pomembno zgolj redno vzdrževanje. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 90 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 6.5.3 Finančni okvir Vzpostavitev lokacij naravnih ekoremediacij je ocenjena na 1.200,00 in 2.300,00 EUR (brez DDV). 6.6 Vzdrževanje objekta V gozdnem sestoju in grmišču bo potrebno opraviti sprotna gojitvena dela, v skladu s smernicami Gozdnogospodarskega načrta območja Novo Mesto oz. po navodilih revirnega gozdarja Območne enote Zavoda za gozdove. Za ta dela so potrebna delovna sredstva gozdarja gojitelja in gozdarja sekača (motorna žaga, kmetijski prilagojen traktor z vitlom, zaščitna oprema, ipd.). Po informacijah vodstva Zavoda GRM Novo mesto so do sedaj gozdno-gojitvena dela opravili sami s svojo opremo. Glede na to lahko predvidimo, da bodo ta dela izvajali še naprej z svojimi delavci in opremo. Glede na potrebna vzdrževalna in sprotna gozdna dela, so po naši strokovni oceni, na šoli dovolj usposobljeni za nadaljevanje teh del. Vzdrževalna dela travnika narekujejo potrebo po kmetijski tehnični opremljenosti za košnjo, obračanje in spravilo krme. Kmetijska šola je z to opremo zadostno opremljena in ne potrebuje dodatnih usmeritev z naše strani. Kljub navedenemu, v nadaljevanju podajamo osnovne smernice za vzdrževanje grmišča, gozda in travnika na učnem poligonu. Vzdrževanje grmišča na učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto Pri vzdrževanju (negi) je potrebno ohranjati grmovne vrste, ki ne ovirajo razvoja mladja, ker s tem, zlasti v zimskem času, povečamo prehransko osnovo rastlinojedih živalskih vrst in zagotovimo racionalno izvajanje nege. Grmovne vrste moramo ohranjati tako v gozdu kot na gozdnem robu. Grmovje je potrebno tudi za gnezdenje in prehrano ptic. Ukrepi nege grmičevja so usmerjeni tudi v zaščite proti poškodbam vseh vrst in za odstranjevanje manjvrednih konkurentov v zgornjem sloju. Zelo pogosto spadajo gojitveno manjvredni osebki ravno med najmočnejše. Nujno potrebno je, da ustvarimo urejenost oz. razpoznavnost osebkov, ki tvorijo goščo, in sicer najprej z ekoloških nato pa tudi z gospodarskih vidikov. Za praktične namene popolnoma zadostuje, če v gošči razlikujemo tri socialne sloje, in sicer: zgornji, srednji in spodnji sloj. Pri čiščenju grmičevja sekamo bolne, poškodovane, kratkodebelne, krive, dvovrhnate, metlaste, grmovnate, slabo oblikovane osebke zgornjega sloja. Še posebej pazljivi moramo biti pri dvovrhnatih osebkih. Pri čiščenju odstranimo tudi panjevce z dolgimi in bohotnimi poganjki, ki utesnjujejo potencialno kakovostne osebke. Da se izognemo razgolitvi tal, ali pa da preprečimo povijanje in upogibanje sosednjih osebkov, je smotrno, da ne izsekamo vseh VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 91 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. nezaželenih osebkov naenkrat, ampak jih odstranimo postopoma. Najprej najslabše, ki štrlijo ven, potem pa notranje. Predrastkov ne odstranjujemo v celoti. Vzdrževanje gozdnega sestoja na učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto: V enomernem smrekovem sestoju, ki se nahaja na učnem poligonu je potrebno poskrbeti za zdrav in stabilen sestoj v skladu z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi smernicami, ki so določene v Gozdnogospodarskem načrtu območne enote Novo Mesto (Ur. l. RS. 101/2009). Bistveno je pravilno oblikovanje rastnega prostora, tj. prava gostota od osnovanja sestoja do zrelosti (sajenje, rahljanje, redčenje). Za vzdrževanje takšnega sestoja je pomembno obvejevanje: obvejevanje spodnjega dela debla do višine 8,5 oz. 12,5 m, obvejevanje dbh 10-20 cm ter obvejevanje živih vej do 40 mm premera; oblikovanje dreves, ki imajo globoke krošnje (celo do 75 %). Ciljni premeri sestoja, ki se morajo upoštevati so: najvrednejše deske so pri debelini hlodov 45 cm, večji izplen nadomesti manjšo kakovost do debeline hlodov 55 cm. Večja debelina je običajno povezana z večjim številom napak zaradi višje starosti. V sestoju je treba izbrati drevesa ali majhne skupinice drevja in ji prepustiti do pozne starosti (dve proizvodni dobi) za vzpostavljanje primernih habitatnih živalskih vrst. Naravnemu razvoju in razkroju je treba prepustiti vsaj eno drevo oz. skupino drevja na oddelku, ki jih primerno označimo v gozdnogojitvenem načrtu. Ne odstranjevati obvladanih podstojnih dreves, ki niso neposredni konkurenti izbranim nosilcem funkcij. Prav tako ne odstranjevati grmovnih in zeliščnih vrst, ki ne ovirajo razvoja novonastalega sestoja. Varovati in pospeševati je potrebno minoritne in plodonosne drevesne vrste ter jih ohranjati do njihove fizične zrelosti. Pri negi gozdnega roba je potrebno pospeševati vertikalno in horizontalno razgibano zgradbo ter pospeševati plodonosne drevesne in grmovne vrste. V sestoju, ki ima dobro sestojno zasnovo, je potrebno redčiti (sekati) bolj intenzivno (bolj pogosti, z nižjo jakostjo), ker je večina sestoja slabo negovana. V delu sestoja s pomanjkljivimi sestojnimi zasnovami je pri redčenju poudarek na izboljšanju statične stabilnosti. V enomernem gozdu s sklenjenim zgornjim slojem izbiramo izbrance izključno v zgornjem sloju, ki ima preko 80 % lesne zaloge in ustvarja prek 90 % vrednosti. Pri vzdrževanju gozda je potrebno paziti, da se ne poškoduje učna tabla. Vzdrževanje intenzivnega travnika: Izbrani travnik na učnem poligonu Zavoda GRM Novo mesto je intenzivni gnojen travnik. Preko prakse v učnih programih Zavoda GRM Novo mesto bodo dijaki in študentje opravili veliko predvidenih vzdrževalnih del na travniku: gnojenje, košnja, spravilo. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 92 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Glede na to, da vzdrževanje intenzivnega travnika pomeni obseg celoletnih nujnih kmetijskih del in da je kmetijska šola po svojih referencah dovolj usposobljena za opravljanje teh del, bi ta del prepustili njim. Pri vzdrževanju travnika je potrebno paziti, da se ob mehanski obdelavi ne poškoduje učna tabla. 6.7 Didaktične usmeritve 6.7.1 Grmišče Namen in cilji učnega objekta Učni objekt naravne ekoremediacije – grmišče bo omogočal spoznavanje naravnega ekosistema grmišča, ki ima svojo značilno strukturo in ekoremediacijske funkcije. S pomočjo učnega objekta bodo lahko obiskovalci spoznali: - strukturo (značilne rastlinske in živalske vrste) grmišča kot ekosistema, - ekoremediacijske funkcije grmišča, - načine gospodarjenja z grmišči, - načine in ukrepe varovanja grmišča, - načine vzdrževanja grmišč, - načini trajnostne rabe grmišč za vzdrževanje biodiverzitete. Predlogi učnih programov - negativni vplivi izsekavanja grmišč funkcija delovanja grmišč med kmetijsko površino in gozdom sonaravni pristopi in vzdrževanje grmišč zmanjševanje naravnih nevarnosti nesreč Predlogi izvajanja praktičnih vaj in dejavnosti za dijake (predlogi za pouk) popis rastlinskih vrst grmišča ter ugotavljanje njihovih značilnosti , ugotavljanje, spremljanje in primerjanje biodiverzitete grmišča, gozdnega roba in travnika, prepoznavanje ekosistemskih storitev grmišča, priprava načrta vzdrževanja grmišča, priprava ukrepov varovanja grmišča , priprava podrobnejših načrtov (smernic) za varovanje posameznih rastlinskih in živalskih vrst, ki so vezane na habitat grmišča in so ogrožene, VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 93 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. opredelitev rodovitnosti tal na podlagi pedaloških analiz ter na podlagi rastlinskih vrst, ugotavljanje količine prašnih delcev na površini listov, kot dokaz širjenja prahu, izobraževalna funkcija: kaj vse se lahko naučimo ob grmišču. Medpredmetne povezave in vsebine Spoznavanje ekosistemov (naravnih in antropogenih); izvajanje dejavnosti v prostoru, ekoremediacije; kmetijstvo; prostorsko planiranje; trajnostni razvoj; hortikultura; agronomija; biologija; varstvo okolja; ekološke analize in monitoringi; tehnika; vegetacijski pasovi; blažilne cone; netočkovni viri onesnaževanja; raba tal, kartiranje; botanika; invazivne vrste, gozdarstvo, živilstvo 6.7.1.1 Predlog vsebine splošne informativne učne table Ob učnem objektu – identificiranem grmišču bo vzpostavljena splošna informativna učna tabla, ki bo predstavila strukturo in ekoremediacijske funkcije grmišča. Učna tabla bo edukacijska oprema v podporo samostojnemu in vodenemu procesu izobraževanja, prepoznavanju strukture in funkcij (ekosistemskih storitev) grmišča. Tabla bo podlaga za izvajanje praktičnih vaj in učnih programov. Na drugi strani bo informativna učna tabla obiskovalcu učne poti nudila osnovne informacije o učnem objektu ter ga usmerjala k razmišljanju o vlogi in pomenu grmišč, njihovega ohranjanja in vzdrževanja. Tabla oz. njena vsebina je lahko predstavljena tudi na skupni atrijski tabli na izhodišču učne poti, ki potemtakem vsebuje opise učne poti ter vseh objektov, ki jih le-ta obsega. Tabla bo vsebovala tekstualni in grafični del. Sestavljena bo iz več zaporednih delov, in sicer: - zaščitnega znaka za osnovno identifikacijo izobraževalnega poligona. Le-ta znak bo prepoznavni znak učnega poligona, - imena izobraževalnega poligona, - vsebine (tekstualni in grafični del), - znaki za osveščanje o ravnanju v naravi v skladu z navodili, - logotipi: Razvojni center Novo mesto d. o. o., Zavod GRM Novo mesto, LIMNOS d. o. o. in IPVO ter logotipi sofinancerjev projekta SVLR in Naložba v prihodnost v skladu z navodili in smernicami za informiranje in osveščanje v sklopu operacij projektov “Razvoj regij”. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 94 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Predlog vsebine informativne table Grmišče Grmišča so habitati na prehodu med travnikom in gozdom, tako imenovana razvojna faza, v kateri se povečuje delež listavcev v podmladku. Nastajajo z zaraščanjem travišč. Nekatera grmišča zaradi naravnih motenj (npr.: požari, plazovi) nikoli ne dosežejo razvojne faze gozda. Veliko število živalskih in rastlinskih vrst je vezanih ravno na ta prehod med travnikom in gozdom. Zaraščanje vpliva na klimo oz. mikroklimo. S kolonizacijo grmov in dreves prispe do tal vse manj svetlobe in ko se zaraste, temperatura ob tleh precej pade, zato je tudi evaporacija iz tal manjša. Obenem se veliko sončne toplote porabi za izhlapevanje vode zaradi povečanja indeksa listne površine. Intenzivnost senčenja je odvisna od tipa vegetacije in drugih razmer na rastišču. Zaradi neobdelanosti grmišč in slabega vzdrževanja se ne nazadnje v naravi tudi povečuje možnost požarov, ki lahko prizadenejo tako sosednja kmetijska kot tudi gozdna zemljišča. Poleg tega se posebej s pojavom dreves in grmov spremeni tudi prostorska razporeditev padavin. Zakaj pride do pojava grmišč? Opiši razvojne faze pri procesu zaraščanja in opiši vloge in pomen pionirskih vrst! Predlog slik za vključitev na informativno tablo Slika 31: Primer grmišča. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 95 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Navodila za izdelavo in postavitev table Informativna učna tabla se bo namestila ob grmišču. Opisovalna tabla bo izdelana iz 3 mm debele dibond plošče na katero je nameščena solventna nalepka. Tabla bo dimenzije 700 x 1000 mm ter nameščena na dva drogova velikosti 2000 mm in 2'' premera. 6.7.2 Gozd Namen in cilji učnega objekta Učni objekt gozd omogoča spoznavanje značilnosti gozdnega ekosistema ter vrsto ekoremediacijskih funkcij (ekosistemskih storitev), ki nam jih ponuja. V sklopu učnega poligona je namen gozda, spoznati z naravovarstvenega vidika načine trajnostnega gospodarjenje z gozdom. Gozd kot učni objekt bo tako omogočal: spoznati značilnosti gozdnega ekosistema ter njegovo vlogo, spoznati in razumeti ključne ekoremediacijske funkcije gozdnega ekosistema, razumeti pomen ekosistemskih storitev, ki nam jih nudi gozd, spoznati pristope gospodarjenja z gozdovi v preteklosti in danes, spoznati načrte upravljanja z gozdov, zlasti tistih, ki se nahajajo znotraj Natura 2000 območij, spoznati načine vzdrževanja gozdnega ekosistema, spoznati ogrožene in zavarovane vrste gozdnih ekosistemov, spoznati živalske vrste v gozdnih tleh ter njihov pomen za nastanek humusnih tal, spoznavati naravno vrednoto in ekonomski potencial gozdnega ekosistema (pridobivanje lesa, vzreja divjadi, vir farmacevtskih surovin, gozdni med – jagodičebje, oreščki,..). Predlogi izvajanja praktičnih vaj in dejavnosti za dijake (predlogi za pouk) popis drevesnih, grmovnih in zeliščnih vrst v gozdnem ekosistemu na ERM poligonu, popis drevesnih vrst v sekundarni združbi gozda na ERM poligonu ter primerjava rastnih pogojev enega in drugega sestoja, vrednotiti gozdnogospodarske načrte z vidika trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, pripraviti načrt upravljanja z gozdom na ERM poligonu z namenom trajnostnega gospodarjenja z gozdom, popis ogroženih in zavarovanih vrst gozdnih ekosistemov, VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 96 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. popis živalskih vrst v gozdnih tleh, vrednotiti starost gozdnih sestojev ter iskanje kriterijev za opredelitev drevesnih vrst kot naravnih vrednot, merjenje oz. ugotavljanje velikosti, debeline, starosti drevesnih vrst, meritve pokrovnosti krošenj, opazovanje in zapisovanje sezonske dinamike pojavljanja vegetacije, iskanje indikatorskih drevnin in rastlinskih vrst v podrastju (rastlinski ključ) itd. Medpredmetne povezave in vsebine Spoznavanje ekosistemov (naravnih in antropogenih); izvajanje dejavnosti v prostoru, ekoremediacije; kmetijstvo; prostorsko planiranje; trajnostni razvoj; hortikultura; agronomija; biologija; varstvo okolja; ekološke analize in monitoringi; tehnika; vegetacijski pasovi; blažilne cone; netočkovni viri onesnaževanja; raba tal, kartiranje; botanika; invazivne vrste, gozdarstvo, živilstvo 6.7.2.1 Predlog vsebine splošne informativne učne table Ob identificirani naravni ekoremediaciji – gozdu za učne namene bo vzpostavljena splošna informativna učna tabla, ki bo predstavila strukturo in vlogo gozda. Učna tabla bo edukacijska oprema v podporo samostojnemu in vodenemu procesu izobraževanja, prepoznavanju strukture in funkcij (ekosistemskih storitev), ki nam jih nudi gozd ter odlična podlaga za izdelovanje načrtov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Predstavljala bo podlago za izvajanje terenskega dela in praktičnih vaj. Na drugi strani bo informativna učna tabla obiskovalcu učne poti nudila osnovne informacije o gozdu, njegovi vlogi in pomenu trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Tabla oz. njena vsebina je lahko predstavljena tudi na skupni atrijski tabli na izhodišču učne poti, ki potemtakem vsebuje opise učne poti ter vseh objektov, ki jih le-ta obsega. Tabla bo vsebovala tekstualni in grafični del. Sestavljena bo iz več zaporednih delov, in sicer: - zaščitnega znaka za osnovno identifikacijo izobraževalnega poligona. Le-ta znak bo prepoznavni znak učnega poligona, - imena izobraževalnega poligona, - vsebine (tekstualni in grafični del), - znaki za osveščanje o ravnanju v naravi v skladu z navodili, - logotipi: Razvojni center Novo mesto d. o. o., Zavod GRM Novo mesto, LIMNOS d. o. o. in IPVO ter logotipi sofinancerjev projekta SVLR in Naložba v prihodnost v skladu z navodili in smernicami za informiranje in osveščanje v sklopu operacij projektov “Razvoj regij”. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 97 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Predlog vsebine informativne table Iglasti gozd Definicija čistih gozdnih sestojev, kjer prevladuje nad 90% ena drevesna vrsta imenujemo čisti gozdni sestoji. V to skupino lahko uvrstimo iglaste gozdove, v kateri prevladuje ena vrsta iglavcev. Sestoj je čisti smrekov enomerni in enodobni, ki ima zaradi svoje strukture izjemno osiromašeno polnilno in grmovno plast, kateri zelo slabo opravljata socialne in ekološke funkcije gozda. Pomanjkljivosti so v: ogroženost sestojev in rastišč, oteženo naravno pomlajevanje, enostranska in nepopolna izraba rastišča in sončne energije, težavno prilagajanje trgu, okrnjeno večnamensko delovanje gozda. Dandanes smrekove monokulture predstavljajo veliko težavo. Ker so to po navadi enomerni gozdovi se velike škode pojavljajo ob vetrolomih in snegolomih. Takšna poškodovana drevesa pa zelo rad napada lubadar, ki se prehranjuje z odmrlim ali odmirajočim lesom. Zaradi takšnih težav, pa je potrebno smrekove monokulture prevzgojiti v raznomerne prebiralne gozdove, kjer prevladujejo drevesne vrste, ki so na tem območju doma in jim takšna rastišča odgovarjajo. Prevzgoje gozdov so zelo dolgotrajen proces, saj drevesa rastejo zelo počasi, uspešnost ukrepa v nekem letu pa se pokaže čez mnogo let, lahko tudi desetletij kasneje. Opiši vzroke za nastanek čistega smrekovega gozda! Kakšne razlike opaziš med tlemi v listnatem in iglastem gozdu? Ali ste vedeli… da je eno izmed najvišjih živečih avtohotnih dreves v Evropi Sgermova smreka iz Pohorja, ki je visoka 62 m in meri v obseg 339 cm. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 98 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Predlogi slik za vključitev na informativno tablo Slika 32: Prikaz plasti gozda (levo) ter listopadni gozd v štirih letnih časih. Navodila za izdelavo in postavitev table Informativna učna tabla se bo namestila ob iglastem gozdu. Opisovalna tabla bo izdelana iz 3 mm debele dibond plošče na katero je nameščena solventna nalepka. Tabla bo dimenzije 700 x 1000 mm ter nameščena na dva drogova velikosti 2000 mm in 2'' premera. 6.7.3 Travnik Namen in cilji učnega objekta Učni objekt travnik bo predstavljal odličen učni poligon za učenje in raziskovanje o načinih gospodarjenja in upravljanja s travišči. V Sloveniji suha in vlažna travišča predstavljajo velik delež varovanih območij znotraj t. i. Nature 2000 območij, saj so travišča pomembna z vidika, da predstavljajo pomemben življenjski prostor številnim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 99 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Ker so rezultat človeškega delovanja (dejavnosti) – ekstenzivnega kmetovanja je nujno potrebno dijake izobraziti o tem, na kakšen način upravljamo in gospodarimo s travniškimi ekosistemi. Cilji učnega objekta: seznaniti se s travniškim ekosistemom, razumeti bistvene značilnosti gojenih (intenzivnih) in negojenih (ekstenzivnih) travnikov, razumeti pomen negojenih travnikov za preživetje nekaterih redkih rastlinskih in živalskih vrst, seznaniti se s pomenom in vplivi košnje in paše na izbor rastlinskih in živalskih vrst, razumeti pomen rastlin v prehrani rastlinojedih in mesojedih živali, spoznati ključne ekoremedaicijske funkcije travniških ekosistemov, spoznati biotsko raznovrstnost travniških ekosistemov ter njihov pomen, spoznati pristop upravljanja s travniškimi ekosistemi (ustrezno košnjo) v skladu s kmetijsko-okoljskimi ukrepi z namenom ohranjanja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, spoznavanje ogroženih in zavarovanih travniških rastlinskih in živalskih vrst. Predlogi učnih programov Spoznavanje travniških ekosistemov Ukrepi trajnostnega gospodarjenja s travniškimi ekosistemi SKOP ukrepi za zaščito metuljev na ekstenzivnih travnikih Spoznavanje ustreznih načinov košnje ekstenzivnih travnikov Ugotavljanje kaj se zgodi, če določen dejavnik spremenimo (nap. košnja v času gnezdenja, košnja pred tvorbo semen na rastlinah, košnja pred cvetenjem) Predlogi izvajanja praktičnih vaj in dejavnosti za dijake (predlogi za pouk) popis vrst košenega travnika, popis vrst nekošenega travnika, ugotavljanje, spremljanje in primerjanje biodiverzitete gojenega in negojenega travnika, vzdrževanje ekstenzivne obdelave travniškega ekosistema na ERM poligonu z namenom varovanja biodiverzitete travnika (ekstenzivni travniki), prepoznavanje ekosistemskih storitev travnika, delitev rastlin po zdravilnosti, tujerodnosti/avtohtonosti, strupenosti (uporaba rastlinskih ključev), določevanje in različni načini vzorčenja živali (dvigovanje prsti/travne ruše, opazovanje ptic, metuljev, žuželk,itd.). VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 100 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 6.7.3.1 Predlog vsebine splošne informativne učne table Ob identificirani naravni ekoremediaciji – travniku za učne namene bo vzpostavljena splošna informativna učna tabla, ki bo predstavila strukturo in vlogo travišč. Učna tabla bo edukacijska oprema v podporo samostojnemu in vodenemu procesu izobraževanja, prepoznavanju strukture in funkcij (ekosistemskih storitev), ki nam jih nudijo travišča ter odlična podlaga za izdelovanje načrtov trajnostnega gospodarjenja s travišči z namenom ohranjanje visoke biodivezitetne vloge travišč. Predstavljala bo podlago za izvajanje terenskega dela in praktičnih vaj. Na drugi strani bo informativna učna tabla obiskovalcu učne poti nudila osnovne informacije o travniku, njegovi vlogi in pomenu trajnostnega gospodarjenja s travišči. Tabla oz. njena vsebina je lahko predstavljena tudi na skupni atrijski tabli na izhodišču učne poti, ki potemtakem vsebuje opise učne poti ter vseh objektov, ki jih le-ta obsega. Tabla bo vsebovala tekstualni in grafični del. Sestavljena bo iz več zaporednih delov, in sicer: - zaščitnega znaka za osnovno identifikacijo izobraževalnega poligona. Le-ta znak bo prepoznavni znak učnega poligona, - imena izobraževalnega poligona, - vsebine (tekstualni in grafični del), - znaki za osveščanje o ravnanju v naravi v skladu z navodili, - logotipi: Razvojni center Novo mesto d. o. o., Zavod GRM Novo mesto, LIMNOS d. o. o. in IPVO ter logotipi sofinancerjev projekta SVLR in Naložba v prihodnost v skladu z navodili in smernicami za informiranje in osveščanje v sklopu operacij projektov “Razvoj regij”. Predlog vsebine informativne table Travnik Travnik je s travo porasla zemljiška kategorija, namenjena pridelovanju krme za živino. Travnik se običajno razteza na večjih ravninskih območjih, kjer ga je možno obdelovati. Od pašnika se loči po košnjah in skrbnejši obdelavi, saj se travnik več gnoji. Travnik je življenjski prostor mnogim rastlinskim in živalskim vrstam. Prevladujejo trave in druge zelnate rastline. Je pretvornik sončne energije v kemično vezano energijo organskih pridelkov. Mnogovrstne travišče združbe varujejo pred izčrpanostjo tal, napadi škodljivcev, ohranja aktivnost dekompozitorjev v tleh in omogoča zdravo prehrano živine. Intenzivno obdelani travniki so danes že precej onesnaženi, saj se prepogosto gnojijo. Človek je travnike od nekdaj ohranjal s požiganjem, pašo in košnjo. Glede na stopnjo človekovega vpliva razlikujemo: 1) naravna travišča, ki so pod gozdno mejo v Evropi dokaj redka; 2) sonaravna travišča, kjer se le enkrat letno pase ali kosi in praviloma ne gnoji ter najbolj vplivana 3) intenzivna kmetijska travišča. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 101 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Travnik je naravni ekoremediacijski sistem in za ohranitev travniških površin je treba skrbeti na sonaraven način s pomočjo tradicionalnih metod. Obenem je potrebno izvajati biomonitoring ogroženosti rastišč in rastlinskih vrst, zlasti spremljati uspevanje ogroženih rastlin. Kakšna je razlika med traviščem in pašnikom? Predlog slik za vključitev na informativno tablo Slika 33: Ekstenzivni travnik (desno) in močvirni travnik (levo). 7 EDUKACIJSKA OPREMA UČNEGA POLIGONA 7.1 Predlog izdelave učne poti 7.1.1 Opis območja učnih poti Z namenom spoznavanja in razumevanja naravnih, kulturnih in drugih danosti našega okolja se vse pogosto vzpostavljajo različna orodja za interpretacijo narave. Med njimi so najpogostejša tematske učne poti, učni poligoni, centri itd. Na ekoremediacijskem učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto je po vzpostavitvi predvidenih ERM objektov posamezne ERM objekte oziroma učne točke med seboj smiselno povezati v učne poti. Predlagamo vzpostavitev povezovalne učne poti med naravnimi in antropogenimi ERM sistemi na poligonu, ki se lahko oblikuje kot več krajših zaokroženih učnih pot znotraj daljše učne poti, ki vključuje vse sisteme. Krajše poti se lahko namenijo ciljanim obiskom poligona (npr. samo naravne ali samo grajene ERM) in so ustrezne tudi za primere, ko je na razpolago manj časa (npr. ena učna ura). V učno pot se lahko vključijo tudi drugi učni objekti na ozemlju šole, ki niso VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 102 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. predmet tega projekta in se na njih lahko prikažejo ekosistemske funkcije (npr. sadovnjak, potok, permakulturni vrt). Na ozemlju šole se lahko zgradijo tudi dodatne ERM učne točke kot je omenjeno že v uvodu (npr. vegetacijski pas, prikaz različnih načinov kompostiranja itd.). Predlagana učna pot bo vsebovala učne objekte, ki so predmet teh strokovnih podlag. Namen in delovanje teh objektov ter idejni načrti postavitve so predstavljeni v predhodnih poglavjih. Učna pot bi torej obsegala: jarek na kmetijskih površinah, protiprašno bariero, rastlinsko čistilno napravo za zidanico, pilotno ureditev ERM akumulacije ter naravnih ekoremedicij – grmišče, gozd in travnik. Glede na ta izhodišča je smiselno izdelati znotraj širše učne poti povezovalno krožno učno pot z učnimi objekti naravnih ekoremediacij za spoznavanje struktur, funkcij in zakonitosti posameznih naravnih ekosistemov (grmišče, gozd, travnik) ter na drugi strani povezovalno krožno pot, ki povezuje antropogene ekoremediacije kot učne objekte, ki predstavljajo reševanje posameznega okoljskega problema – odpadne vode, onesnaževanja tal in voda z izcednimi vodami iz kompostarne, evtrofikacija vodne akumulacije, prašni delci. 7.1.2 Namen in cilji izvedbe učne poti Učni poligon z vzpostavljenimi učnimi potmi bo predstavljal izhodišča za izkustveno izobraževanje na prostem. Smernice poklicnega izobraževanja izhajajo iz tega, da je potrebno dijake in širšo javnosti opremiti ne le z ekološkimi in naravovarstvenimi znanji, temveč tudi s številnimi kompetencami. Za učinkovitejše razvijanje poklicnih kompetenc s področja naravovarstva in okoljevarstva pa je bistveno učenje s pomočjo praktičnega pouka ter izvajanja terenskega, raziskovalno-eksperimentalnega in projektnega dela. Učni poligon z učnimi potmi v okolici objektov Zavoda GRM Novo mesto bo tako lahko nudil odlično podporno okolje za izvajanje praktičnega pouka, delovne prakse, terenskega dela, naravoslovnih ekskurzij kot tudi raziskovalnega dela dijakov. Hkrati bo poligon omogočal širši javnosti vpogled v pravilno upravljanje in gospodarjenje z naravnimi viri. Učne poti bodo lahko uporabne za samostojno ali vodeno izvajanje pedagoško-izobraževalnega procesa, torej pod vodstvom učiteljev, mentorjev, strokovnjakov, predavateljev itd. ali uporabne za samostojno učenje in raziskovanje in ne nazadnje tudi individualno ali skupinsko neformalno učenje in odkrivanje naravnih danosti okolja. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 103 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Učne poti bodo ozavestile ljudi, zlasti nosilce razvoja in mlade, da imajo lokalne skupnosti mnogo naravnih virov, ki jih lahko vključimo v lokalno-specifični razvoj, da pri tem upoštevamo delovanje narave in da s tem istočasno na eni strani vzdržujemo okolje, na drugi strani pa ga saniramo na način, kot bi naredila narava. S tem ko povečujemo naravne elemente in s tem krepimo ekosisteme na lokalni ravni povečujemo samočistilne sposobnosti narave in na globalni ravni pripomoremo k zmanjševanju propadanja biotske raznovrstnosti. S tega vidika bodo učni poligon in učne poti namenjene zelo različni ciljni publiki. Ciljne skupine za uporabo učnih poti bodo tako: - dijaki in študentje Zavoda GRM Novo mesto, - učenci in dijaki okoliških osnovnih in srednjih šol, - predšolski otroci iz okoliških vrtcev, - učitelji in drugi pedagoški sodelavci za izvajanje različnih seminarjev za učitelje, izmenjav izkušenj, izvedbe študijskih skupin in drugih izobraževanj za dodatno izpopolnjevanje učiteljev, - turistični delavci, - lokalni turistični vodniki, - interpretatorji narave, - predstavniki krajevnih in lokalnih skupnosti, - subjekti za vseživljenjsko izobraževanje in 3. življenjsko obdobje - lokalna društva in druga zainteresirana javnost za obiskovanje in neformalno izobraževanja o ekoloških tematikah in spoznavanju značilnosti Jugovzhodne Slovenije ter njene okoljske problematike. 7.1.3 Predlogi tras učnih poti Predlog trase učne poti je predstavljen v grafični Prilogi 8. 7.2 Navodila za izdelavo tabel na učnem poligonu Table v sklopu učne poti morajo biti izdelane v skladu s Pravilnikom o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot (117/2002) in njegovih spremembah in dopolnitvah (Ur. l. 53/2005). Opisovalne table morajo biti izdelane iz 3 mm debele dibond plošče, na katero je nameščena solventna nalepka. Table ob posameznih objektih imajo predvidene dimenzije 700 x 1000 mm in so nameščene na dva drogova velikosti 2000 mm in 2'' premera. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 104 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Slika 34: Shema splošne informativne table z dimenzijami. Tehnične zahteve postavitve table Barvna osnova: - Barvna osnova je za vse tipe tabel enaka: zelena RGB #335F2A Pisava: - Slog bo za vse enak: Times New Roman. Velikost črk se spreminja glede na opis, napis,...Temu se prilagaja tudi možnosti poudarjanja in naklona pisave. V kolikor se uporablja na zeleni podlagi je barva črk bela. Postavitev tabel: - Table se pritrdijo na lesenih količkih kvadratnih profilov 6x6cm. Količki so pri usmerjevalnih tablah zabiti v tal, pri ostalih se izvede betonske temelje zaradi stabilnosti ob vremenskih spremembah ter možnega vandalizma. Za določitev elementov celostne vizualne identitete se podaja predlog izvedbe natečaja za dijake za oblikovanje zaščitne znaka učnega poligona. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 105 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Slika 35: Primer informativne table na učnem poligonu VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 106 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Slika 36: Primer piktogramov za varovanje okolja (Pravilnik o označevanju zavarovanih območij in naravnih vrednot, Ur. l. RS 117/2002). 7.3 Terenska in laboratorijska edukacijska oprema Za potrebe učnega poligona na Zavodu GRM Novo mesto je potrebno kupiti osnovno terensko in laboratorijsko opremo ter pripomočke za izvajanju praktičnih eksperimentalnih vaj, ki bodo obiskovalcem omogočali izkustveno opazovanje in raziskovanje delovanja naravnih in antropogenih ERM učnih objektov. V nadaljevanju navajamo spisek opreme in pripomočkov, ki so potrebni za izvajanje širokega spektra vaj, ki jih naštevamo v podpoglavjih didaktične usmeritve za vsako učno točko. Zavod GRM Novo mesto že razpolaga z delom te opreme, prav tako se v praksi najverjetneje ne bodo izvajale prav vse vaje, ki jih naštevamo v teh strokovnih podlagah. Po postavitvi poligona je zato smiselno izbrati želene vaje (tudi glede na strokovno usposobljenost osebja, ki bo praktične vaje vodil), narediti izbor opreme ter vaje testirati na ERM sistemih. Nakupljena oprema mora biti shranjena v skladu s predpisi oz. navodili proizvajalca v notranjih prostorih šole oz. laboratoriju. Merilno opremo kot so pH metri, sonde za merjenje kisika, ionov itd. je potrebno redno umerjati/kalibrirati ter s tem zagotavljati pravilnost meritev. Zavod GRM Novo mesto ima že vzpostavljen laboratorij za potrebe obstoječih učnih programov, zato bodo novo opremo lahko pravilno vzdrževali zaposleni, ki so zato tudi strokovno ustrezno izobraženi. V spodnji tabeli podajamo predloge terenske opreme za splošne ekološke analize: VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 107 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Artikel Cena na enoto/EUR Učne točke* VMESNIK Z EKRANOM LABQUEST 381,64 pH senzor Temperaturni senzor Senzor za merjenje prevodnosti raztopin EC Senzor za merjenje raztopljenega kisika v vodi Senzor za merjenje rečnega pretoka Senzor za merjenje amonijevih ionov v vodni raztopini Senzor za merjenje kalcijevih ionov v vodni raztopini Senzor za merjenje CO2 v zraku Za merjenje nitratnih ionov v vodni raztopini Cev za ugotavljanje bistrosti Planktonska mrežica Winlab držalo za erlenmajerico/čašo za vzorčevanje vode Teleskopska palica (nastavljiva dolžina) Sveder za vzorčenje zemlje s nastavkom za potisk z nogo Komplet za odpadne vode Simulacija procesa odpadnih vod brez izpostavljanja toksičnim kemikalijam, za ilustracijo kemijskih, fizikalnih, bioloških procesov organskega razpada odpadne vode. Za opazovanje aeracije, bioremediacije, stopnje filtracije. Za opazovanje in zapisovanje podatkov razpade v določenem časovnem obdobju. 91,64 33,64 110,2 242,44 149,64 207,64 207,64 272,99 207,64 58,96 57,08 1 1 1 1 3 4 3 4 3 4 3 4 1 1 3 4 1 3 4 1 2 3 4 5a 5b 5c 1 3 4 4 4 40,40 1 3 4 40,61 1 3 4 74,36 1 2 4 5a 5b 5c 287,76 1 3 VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 108 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Dolgi termometer za merjenje temperature tal Termometer,300mm, od -30 do +50°C, steklen termometer je zamenljiv, dva ročaja za lažjo penetracijo v zemljo, nastavek za potisk s telesom, lahko tudi z nogo 83,51 Kovček za analizo vode UW 2000 4 plasti v kovčku: 1. kivete, čaše, ščetke, brizge, plastenke, testne kivete, spatula 2.reagenti za nalizo vode: amonij, nitrati, nitriti,fosfati, železo, baker,kromati,kloridi,sulfati,sulfidi,cianidi,klor 3. fotometer, pH meter + temperatura, konduktometer, merilec za raztopljen kisik v vodi 4. elektrode za zgornje instrumente Specialni kovček za analizo zemlje Vsebuje: Reagente za analizo amonijaka, fosforja, kalija, nitratov, nitritov, pH. Vsebuje disk za določitev tipa zemlje, enostavno tehtnico in sito… Britvice (lahko skalpel) Filter papir (moder trak) Filter papir (beli trak) Kalkulator Kapalke (plastične), 3mL, v vrečki 500 kos Ključ za določanje alg 2 5a 5b 5c 2969,00 134 386,00 2,60 6,30 6,30 15,00 10,75 10,00 1 2 5a 5b 5c 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 3 3 3 3 3 4 4 4 4 4 5a 5a 5a 5a 5a 4 5b 5b 5b 5b 5b 5c 5c 5c 5c 5c VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 109 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Ključ za določanje nevretenčarjev Ključ za določanje rastlin Ključ za določanje živali tal Krovna stekla, 18x18mm, 100 kos Laboratorijske žlice, spatula z žličko, 180mm Lončki za sušenje,nikel, za žarenje, 0,5mm debeline stene, 10mL Merilni valj 50mL Merilni valj 100mL Merilni valj 250mL Meter, kovinski, na roli (50 m) Mreža za vzorčenje nevretenčarjev, Fi luknjic=0,20 mm (primeren fi po metodah okoljskega ministrstva) 10,00 10,00 10,00 1,08 5,33 15,50 4,30 4,70 8,00 40,00 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 4 4 5a 4 5a 4 5a 4 5a 4 5a 4 5a 4 5a 4 5a 4 5a 4 5a 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 3 3 3 3 3 3 3 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5b 5b 5b 5b 5b 5b 5b 5b 5b 5b 5c 5c 5c 5c 5c 5c 5c 5c 5c 5c 5b 5b 5b 5b 5b 5b 5b 5b 5b 5c 5c 5c 5c 5c 5c 5c 5c 5c 40,04 Nožek, skalpel Objektna stekla, 50 kos Petrijevke, PP Pincete,110mm, zaobljena konica Plastična banjica, 312x427x75mm Plastična posodica za shranjevanje,PP Spatule, lesen ročaj, 100mm Sušilnik, 60-150°C Tehtnica laboratorijska , 0,01g, do 1kg Osnovni set za zbirko alg 2,60 2,17 0,11 2,50 5,20 0,07 3,07 678,00 165,75 5a 5a 5a 5a 5a 5a 5a 5a 5a 4 37,11 zaščitne rokavice Mikroskop, v škatli, komplet s kamero Kompas 4,00 288,21 11,38 1 2 3 4 5a 5b 5c 1 2 3 4 5a 5b 5c 1 2 3 4 5a 5b 5c VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 110 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Lupa Magnifire 16x – kovinska 1 2 3 4 5a 5b 5c 25,83 Opazovalnik za žuželke Kisik v kompostu (senzor za labQ) Tensiometer Tehtnica Vremenska postaja (z on-line spremljanjem podatkov) Termo - hygrometer (relativna, absolutna in temp) Spektrfotometer SpectroVis-tudi za določevanje klorofila in ostalih vidnih pigmentov v rastlinah * 1 – jarek na kmetijskih površinah 2 - Protiprašna bariera 3 - Rastlinska čistilna naprava za vinsko klet 4 - Vodna akumulacija 5 - Naravne ekoremediacije : a)Travnik b)Grmišče 2,70 229,13 56,05 27,00 1200,00 106,39 492,25 1 1 1 1 1 2 5a 5b 5c 1 3 5a 5b 5c 2 5a 5b 5c 2 3 4 5a 5b 5c 2 3 4 5a 5b 5c 2 3 4 5a 5b 5c 2 3 4 5a 5b 5c c)Gozd V spodnji tabeli podajamo predloge osnovne biološke terenske ter laboratorijske opreme (za analize, ki jih ni mogoče opraviti na terenu): VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 111 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 8 ZAKLJUČEK Za doseganje trajnostnega razvoja je potrebno spremeniti način življenja in ga prilagoditi razpoložljivim naravnim virom na način, da bodo le ti v enaki ali boljši kakovosti dostopni kasnejšim generacijam. Prav zato je potrebno intenzivirati in razširiti izobraževanje in ozaveščanje o odgovornejšemu odnosu do okolja, ekosistemskih dobrinah in storitvah, kar omogočajo ekoremediacije. ERM omogočajo udejanjanje trajnosti na lokalnem in regionalnem nivoju, saj izhajajo iz delovanja narave in se prek ekosistemskih tehnologij prenašajo v družbo. S tem namenom poteka tudi projekt »Trajnostni razvoj JV Slovenije z ERM«, v okviru katerega bo vzpostavljen tudi učni poligon za prikaz ERM sistemov na Zavodu GRM Novo mesto. V okviru učnega poligona na Zavodu GRM Novo mesto bodo postavljeni štirje edukacijski objekti, ki bodo prikazovali ERM za zaščito in obnovo okolja v JV Sloveniji. To so: ERM jarek na kmetijskih površinah, protiprašna bariera, rastlinska čistilna naprava za čiščenje komunalne odpadne vode iz zidanice ter pilotna ureditev vodne akumulacije za povečanje samočistilnih sposobnosti in biodiverzitete. Poleg teh so načrtovane še tri dodatne učne točke, ki bodo prikazovale naravne ERM, saj je poznavanje naravnih ekosistemov ključ do načrtovanja in razvoja ERM za obnovo degradiranega okolja in povečanje ekosistemskih funkcij. Kot naravne ERM bodo predstavljeni gozd, grmišče in travnik. Strokovne podlage podajajo namen in cilje učnega poligona, ki so usmerjeni v izobraževanje o ERM za doseganje trajnostnega razvoja v JV Sloveniji in prenosu znanja iz poligona v lokalno okolje. Za vsakega od ERM objektov v okviru poligona je podano teoretično ozadje, kjer je predstavljena problematika, ki jo s specifičnim ERM sistemom rešujemo. Poznavanje okoljskega problema je ključno za izbor pravilnega ERM ukrepa. Za vsak ERM sistem so opisani tudi glavni principi delovanja, ki opisujejo procese, ki v ERM sistemu potekajo in zaradi katerih ERM sistem omogoča sanacijo onesnaženja oz. izboljšanje ekološkega stanja okolja. Poznavanje delovanja je predvsem pomembno za načrtovalce in upravljavce ERM sistemov, strokovnjake ter pedagoške delavce, ki želijo podajati znanje prihodnjim generacijam. Brez poznavanja delovanja ERM sistemov ter njihovih ekosistemskih funkcij je prenos ERM sistemov v lokalno okolje dolgoročno neučinkovit, saj so končni uporabniki čedalje bolj izobraženi in zahtevni ter želijo vedeti kako delujejo sistemi, ki jih aplicirajo v svoje okolje. Za vsak ERM objekt, ki bo postavljen na učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto v strokovnih podlagah podajamo lokacijo, idejni načrt izvedbe ter okvirno finančno oceno. Ob sami izgradnji objektov lahko prihaja do določenih odstopanj od strokovnih podlag, ki bodo posledica razmer na terenu ter morebitnih dodatnih idej, ki se pojavijo ob izvajanju. Za vsak objekt smo podali tudi navodila za vzdrževanje. Gre za osnovna načela vzdrževanja, ki jih je potrebno izvajati na narejenih objektih. Vzdrževalna dela se natančneje specificirajo po določenem času obratovanja objekta, saj se sčasoma lahko izkaže, da so določena vzdrževalna dela, predlagana v strokovnih podlagah nepotrebna, medtem ko se na drugih mestih lahko pojavi VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 112 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. večja potreba po vzdrževanju. Izkušnje z vzdrževanjem ERM sistemov so pokazale, da se najučinkovitejša navodila za vzdrževanje izdelajo na podlagi dnevnika obratovanja in vzdrževanja. Dnevnik obratovanja in vzdrževanja se vodi od vzpostavitve ERM sistema in vsebuje zapise o vseh delih, ki so se na objektu izvajala, rezultate monitoringov ter zapise o vseh morebitnih težavah in opažanjih. Dnevnik vodi upravljavec ERM sistema. Za učni poligon na Zavodu GRM Novo mesto priporočamo uvedbo dnevnika obratovanja in vzdrževanja kot enotnega dokumenta za celoten poligon. Pod strokovnim nadzorom ga lahko vodijo dijaki in študentje. Priporočamo, da se celoten poligon pregleda enkrat tedensko oz. v primeru nespremenljivih vremenskih pogojev enkrat v dveh tednih. Za vsak ERM objekt so podana didaktična priporočila vključno s predlogi za izvajanje praktičnih vaj na ERM objektih. Pred natančnim oblikovanjem izobraževalnih programov na učnem poligonu je potrebno vaje preveriti v praksi na izgrajenih ERM sistemih. Le s praktičnim preizkusom vaje lahko napišemo natančna navodila za izvedbo vaje (od potrebne terenske opreme kot je obutev, vzorčevalne posode do določitve mesta in načina vzorčenja) in se na podlagi rezultatov pripravimo na ustrezno diskusijo. V posebnem poglavju strokovnih podlag podajamo nabor potrebne edukacijske opreme za izvajanje praktičnih vaj na ERM sistemih, ki so predmet strokovnih podlag. Nekaj od navedene edukacijske opreme se že nahaja na Zavodu GRM Novo mesto in se lahko uporabi za delo na poligonu. Edukacijska oprema obsega terenske in laboratorijske instrumente za merjenje fizikalnih, kemijskih in bioloških parametrov v naravnih in grajenih ERM sistemih. Učni poligon bo obiskovalcem omogočal razumeti namen ERM ter spoznati aktualne problematike, s katerimi se srečuje območje JV Slovenije pa tudi drugi deli države. Obiskovalci bodo spoznati tipe ERM, razumeli prednosti ERM pred konvencionalnimi pristopi k reševanju dotične okoljske problematike, spoznali strukturo in princip delovanja ERM objektov na poligonu, spoznali osnovne ekosistemske funkcije ERM melioracijskih jarkov in se seznanili s pristopi umeščanja ERM v prostor ter njihovega urejanja in vzdrževanja ERM. Po izdelavi strokovnih podlagah je naslednja faza projekta izgradnja ERM objektov, postavitev učnih tabel, povezava objektov v enotno učno pot ter nakup edukacijske opreme. Za pripravo učnih programov na poligonu vključno z učnimi listi za različne ciljne skupine bo potrebno v prihodnji vegetacijski sezoni opraviti praktične preizkuse vaj kot je opisano zgoraj. Sledilo bo izobraževanje na poligonu s strani ciljnih skupin. V okviru projekta bodo organizirani tudi dnevi odprtih vrat za ogled učnega poligona, poletna šola za mlade na temo ERM na območju JV Slovenije ter organiziran posvet na temo ERM v JV Sloveniji. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 113 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Učni poligon na Zavodu GRM Novo mesto se bo lahko razširil z novimi ERM točkami, ki se smiselno vklapljajo v obstoječi poligon. Z razširitvijo poligona bi se povečala kapaciteta poligona v smislu izobraževalnih vsebin, pričakovana pa je tudi povečana prepoznavnost poligona v drugih regijah. S predstavitvijo več ERM sistemov se veča tudi prenos ERM v prakso, saj bo na poligonu prikazano reševanje več okoljskih problemov. Nove učne točke lahko prikazujejo nove ERM sisteme za reševanje okoljske problematike JV Slovenije s ciljem doseganja trajnostnega razvoja, lahko pa prikaz ERM sistemov razširimo na okoljsko problematiko celotne države. Nove učne točke so lahko prikaz različnih sonaravnih načinov kompostiranja na obstoječi kompostarni; vegetacijski pas za zaščito akumulacije pred razpršenimi viri onesnaženja iz vinogradov oz. sadovnjaka; ERM sistem za čiščenje meteornih vod iz streh in/ali cestišč z zbiranjem vode za ponovno uporabo; pilotni objekt za sanacijo sedimentov iz akumulacije; prikaz naravnih ERM na bližnjem potoku (brzica, tolmun, hitri tok) ipd. Na učnem poligonu na Zavodu GRM Novo mesto se lahko oblikujejo novi učni programi in okoljske vsebine. Zelo poučne so tematske učne poti namenjene spoznavanju specifične problematike. Npr. spoznavanje biodiverzitete in vpliva ERM sistemov na biodiverziteto, pri čemer obiskovalci poligona primerjajo biodiverziteto na različnih učnih točkah: v naravnih ekosistemih, grajenih ERM sistemih in antropogenem okolju brez ERM ter primerjajo ali poskušajo ugotoviti, kakšna je bila biodiverziteta na dani lokaciji pred in po vzpostavitvi ERM. Zelo aktualna tematika v sklopu podnebnih sprememb bi bil učni program na temo vezave CO2 in pridobivanja biomase v naravnih in grajenih ERM, pri čemer bi uporabnik poligona lahko ugotavljal razlike v stopnji vezave CO2 v različnih ekosistemih in ovrednotil pomen ERM pri blaženju klimatskih sprememb. Učni poligon se lahko uporablja pri različnih predmetih (ekoremediacije, kemija, biologija, fizika, tehnika) in je interesanten za izvajanje praktičnega pouka različnih izobraževalnih smeri (okoljevarstvo, hortikultura, krajinska arhitektura, varstvena biologija ipd. Učni poligon bo omogočal izobraževanje o ERM ter direkten prenosa znanja iz učnega okolja v življenjsko okolje izven šole. Le implementacija ERM v praksi, izobraževanje mladih generacij ter osveščanje lokalnega prebivalstva lahko spremeni razvoj (stagnacijo) regije oz. države iz netrajnostnega v trajnostno, kar nima zgolj okoljskih pač pa tudi gospodarske in socialne prednosti. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 114 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 9 LITERATURA ARSO, 2007. Poročilo pilotnega projekta »Opredelitev virov delcev PM10 v Sloveniji«. http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/poro%C4% 8Dila%20o%20projektih/pilotni_PM10.pdf ARSO, 2010. Ocena onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom, dušikovimi oksidi, delci PM10, ogljikovim monoksidom, benzenom, težkimi kovinami (Pb, As, Cd, Ni) in policiklicnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH) v Sloveniji za obdobje 2005-2009. http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Ocena_kak ovost%20zraka2010.pdf Bulc T., Vrhovšek D., Zupančič M. 1998. The Use of Constructed Wetland in the Mediterranean Area. Public Enterprise, 16, 3-4: 311-318. Kadlec, Knight & Co. 2000. Constructed Wetlands for Pollution Control. IWA Publishing Kadlec, R.H., Wallace, S.C. 2009. Treatment Wetlands. Second Edition. Boca Raton, CRC Press, Taylor & Francis Group: 1016 str. Manual of river restoration techniques, The River Restoration Centre, 2002. Vrhovšek D., Vovk Korže A. 2007: Ekoremediacije. Filozofska fakulteta Maribor, Mednarodni center za ekoremediacije in Limnos d.o.o., Maribor, Ljubljana. Žgajnar, R. 2008. Analiza sukcesijskega razvoja gozdov na Bloškem hribu. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 115 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 10 PRILOGE Priloga 1: Zemljevid lokacije izobraževalnega poligona z umestitvijo ekoremediacijskih objektov Priloga 2: Idejni načrt ERM jarka za kmetijske površine Priloga 3: Idejni načrt ERM jarka za kmetijske površine - detajli Priloga 4: Idejni načrt protiprašne bariere Priloga 5: Idejni načrt rastlinske čistilne naprave LIMNOWET® za odpadne vode iz zidanice Priloga 6: Idejni načrt pilotne revitalizacije akumulacije Priloga 7: Idejni načrt pilotne revitalizacije akumulacije – detajli Priloga 8: Predlagana pot učnega poligona z umestitvijo ekoremediacijskih objektov VZPOSTAVITEV UČNEGA POLIGONA KOT EDUKACIJSKEGA CENTRA ZA TRAJNOSTNO REŠEVANJE OKOLJSKE PROBLEMATIKE JV SLOVENIJE Z ERM 116 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«.
![Priročnik celostne grafične podobe [pdf, 9.01 MB]](http://cdn3.abcdocz.com/store/data/002681557_1-0aa2101b33d4d335ac25fa1878fcf028-250x500.png)
© Copyright 2024