mojpravnik Mala šola prava Plačilni nalog za prometni prekršek Pred kratkim nas je presenetila neprijetna pošta s plačilnimi nalogi za storjene prometne prekrške iz leta 2010. Nič nenavadnega, boste rekli, država spet potrebuje denar in najlažje bo do njega prišla z globami za različne prekrške. Mag. Boštjan J. Turk, Inštitut za civilno in gospodarsko pravo N o, letošnje odločbe za prekrške pa so vseeno marsikoga presenetile. Tudi mene, saj se nisem mogel spomniti, da bi me lani policisti ali redarji ustavili zaradi prometnega prekrška. Ven dar sem hitro ugotovil, v katerem grmu tiči zajec. Represivni organi so si začeli pomagati s skritimi avtomatičnimi radar ji, ki so na nič hudega sluteče voznike zlovešče prežali na najmanj nevarnih mestih, kjer vozniki po logiki običajno pospešimo. Na večini teh cest je namreč hitrost vožnje omejena na 50 km/h. To je absurdno, skoraj smešno. Ker nas večina ni »po župi priplavala«, vemo, da prometni policisti z radarji radi merijo hitrost na mestih, kjer je najverjet neje, da bodo voznike zasačili pri prehitri vožnji, ne na nevarnih odsekih, kjer je že prihajalo do prometnih nezgod, in bi bilo zato tam veliko bolj smiselno nadzirati promet ter tudi kaznovati prekrškarje. Kaj naredimo, če prejmemo položnico za prometni prekršek Če prejmemo plačilni nalog za storjeni prometni prekršek – četudi se nam to zdi krivično –, se moramo kar se le da trezno odločiti, kako bomo reagirali. Lahko ga plačamo, lahko ga ignoriramo, nanj pa se lahko tudi pritožimo. Katera izbira je najboljša in najprimernejša? Najslabše je, če ne storimo nič. Plačilni nalog bo tedaj poslan v izvršbo organu, pristojnemu za izterjavo davkov – celo brez opomina. Če smo prekršek res storili in pri postopku policista/redarja ne ugoto vimo procesnih napak, je prav, da kazen plačamo. Zakon omogoča, da za pred 32 Poslovna asistenca | avgust 2011 pisani prekršek plačamo le polovico globe, pod pogojem, da se odpovemo vložitvi pritožbe (zahteve za sodno varstvo). V tem primeru moramo znesek plačati najkas neje v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga. Prekrškovnemu or ganu pa lahko tudi predlagamo, da globo plačamo v več obrokih – to je mogoče le, če presega 120 €. Kdaj vložimo pritožbo Če pa menimo, da prekrška nismo sto rili ali morda ugotovimo procesne napake pri ravnanju policista/redarja (denimo prekoračitev pooblastil, šikaniranje ipd.), lahko na plačilni nalog vložimo pritožbo. Pritožba se sicer imenuje zahteva za sodno varstvo, to pa moramo vložiti v osmih dneh od prejema plačilnega na loga – pri prekrškovnem organu, katerega pooblaščena uradna oseba je plačilni na log izdala (denimo pri Mestnem redar stvu). Osemdnevni rok začne teči prvi naslednji dan od prejema plačilnega na loga oziroma petnajst dni od poskusa vročitve plačilnega naloga. Zahtevo za sodno varstvo moramo vložiti priporočeno pri pošti ali pa neposredno pri organu, ki je izdal plačilni nalog. Plačilni nalog lahko spodbijamo: 1. če je bila z odločbo prekrškovnega or gana prekršena materialna določba Zakona o prekrških (denimo, da smo prekršek storili v posebnih olajševalnih okoliščinah in bi nam prekrškovni or gan namesto globe lahko izrekel opo min, ali pa denimo, da je prekršek že zastaral); 2. če je prišlo do kršitve postopkovnih pravil (denimo, da nismo imeli možnosti izjaviti se o prekršku, če je izrek odločbe o prekršku nerazumljiv ali je sam s seboj v nasprotju); 3. zaradi zmotne ali nepopolne ugoto vitve dejanskega stanja, pri čemer je taka pritožba lahko uspešna le, če nam uspe za verjetno izkazati, da dejs tev, ki jih v pritožbi navajamo, nismo mogli uveljavljati že v predhodnem postopku, denimo v trenutku storitve prekrška); 4. če se odločba opira na dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo varovanih človekovih pravic in svoboščin (denimo s prisilo, grožnjo, tudi z nezakonitim posegom v zasebnost). Odločbo o prekršku lahko spodbijamo tudi zaradi višine izrečene sankcije in stroškov postopka. Vselej bodimo pozorni na verjetnost, da je odločba o prekršku morda nezakonita v smislu navedenih pritožbenih razlogov. V praksi se najpogosteje pojavljajo napake, ko represivni organi izrekajo strožje ka zni od tistih, ki bi jih lahko. Včasih se zgodi tudi, da odločba o prekršku temelji na protipravno pridobljenem dokazu (s šikaniranjem ali celo grožnjami uradne osebe). Pogosti pa so tudi primeri, ko prekrški že zastarajo. Spomnimo: po zakonu prometni prekršek relativno zastara v dveh letih, absolutno pa v štirih letih od storitve prekrška. Če ste denimo v Litiji napačno parkirali vozilo maja 2007, nikakor ne morete več odgo varjati za prekršek. Na zastaranje pazi tudi sodišče po uradni dolžnosti.