Soboške novine številka 90

5. avgust 2010 | številka 90-91
4
Sprejet rebalans proračuna
za leto 2010
13 Slovesna nova maša
Gorana Merice
31 Uspešni plesalci in plesalke
plesnega kluba ZEKO
10 Slavnostna seja ob prazniku
Mestne občine Murska Sobota
15 Uspešen začetek projekta
»rumena vreča«
32 Mednarodne igre
šolarjev v Manami
12 Poplave v
Murski Soboti
18 Bronasto odličje na olimpijadi
iz biologije Filipu Cvetku
37 Judoist Adrian Gomboc
peti v Evropi
MESTNI SVET
Mestna seja –
rebalans proračuna za leto 2010
Na vroč julijski četrtek so se mestni
svetniki in svetnice sestali na 30. redni seji, kjer so obravnavali 14 točk
dnevnega reda. Najbolj je izstopala
četrta točka, rebalans proračuna za
leto 2010, ki je bil sprejet na februarski seji. Prihodki in odhodki so takrat
znašali 24.581.953 evrov, rebalans
pa jih predvideva v višini 25.628.778
evrov, kar je za 1.096.825 evrov ali
4,46 odstotka več.
| julij - avgust 2010
me, in predlagali ali poudarili
posamične točke, ki se jim zdijo
pomembne glede zadolževanja
samo za zgoraj omenjene projekte. Drugih posebnosti ni bilo.
Bolj glasno je bilo v svetniških
skupinah in pri nekaterih svetnikih, vendar smo njihove pripombe že slišali. Svetniška skupina
SDS je bila denimo kritična
do slabega črpanja evropskih
sredstev ter je županu očitala,
da gre za predvolilni rebalans
(proračun). Pohvalili pa so novo
finančno injekcijo, investicijo
podjetja Bisol. V LDS-u so povedali, da je projekt kongregacije
dober, saj prinaša tako ekonomske in okoljske koristi. Izrazili pa
so pomisleke, zakaj se to ni zgodilo že prej. Oboji pa so izrazili
podporo rebalansu.
Svetniki, ki so se oglasili, so odprli razpravo glede treh različnih
tem. Miran Forjanič (SDS) se je
zavzel za nedavne naravne ujme,
ki je nemalokaterim povzročila
hude težave. Tako je predlagal,
da se zviša postavka v proračunski rezervi s 13.000 evrov
na 26.000. Marko Martinuzzi
(SDS) je župana vprašal, zakaj
so se stroški Soboških dnevov povišali za 50 odstotkov ali 39.000
evrov. Mag. Marjan Gujt (LDS)
pa je postavil vprašanje, ali je za
15-minutni film smotrno porabiti 26.000 evrov proračunskega
denarja.
Župan Anton Štihec je Forjaniču
odgovoril, da sam sicer nima nič
proti, vendar je proračunska rezerva namenjena za odpravo posledic neurij za zgradbe, ki so v
občinski lasti. Forjanič kljub pojasnilom ni bil zadovoljen, zato je
še enkrat pred govornico poudaril, da občina ni utrpela nobene
škode, krajani pa so jo. »Boli me,
ker je težava v proračunu najti
25.000 evrov za ljudi.« Kot se je
izkazalo, težava ni nastala v tem,
da župan in občinska uprava ne
bi hotela poskrbeti za občanke
Po utemeljitvi Slavka Domjana,
odgovornega za proračun in finance, je rebalans potreben zaradi vključitve štirih predvidenih
projektov, od teh so prvi trije posledica sprejetih sklepov mestnih
svetnic in svetnikov: izvedba
kongregacije v kotlovnici daljinskega ogrevanja na Lendavski
ulici; nakup parcele za potrebe
ureditve zelene površine ob gradnji varovanih stanovanj; izvedba
projekta »rumena vreča« in obveznosti pokritja stroškov začasnega odvoza odpadkov na deponijo
v Dolgi vasi. Četrti ukrep pa se
nanaša na financiranje denacionalizacijskega načrta za zgradbo
na Slovenski ulici (bivša lekarna)
po potrjeni sodbi s strani višjega sodišča. Izvedba kongregacije
bo stala 800.000 evrov, nakup
parcele 16.600 evrov, okolju in
človeku prijazen projekt bo stal
dobrih 50.000 evrov, razsodba
sodišča glede denacionalizacije
pa 288.000 evrov.
Kot je v nadaljevanju pojasnil
Domjan, je zaradi odhodkov
treba povečati prihodke ali pa
zmanjšati že sprejete projekte.
Mestnemu svetu je predlagal,
da sprejme rebalans proračuna.
Predsednik nadzornega odbora
Puhan je menil, da je rebalans
posledica namenskih zadolževanj
in da prihaja samo do manjših
sprememb. Dodal je, da ne
predstavlja večjih težav za zadolževanje. Tudi drugi odbori so
predlagali, da se rebalans sprej4
Peter Peterka
in občane, ampak v tem, da
Forjaničevo vprašanje ni bilo dovolj natančno. Iz besed Domjana
je postalo jasno, da se rezerva, ki
je predvidena samo za poškodovano občinsko infrastrukturo, ne
more porabiti za pomoč ljudem.
»Ne moremo govoriti o socialnih transferjih. Spraševali ste za
rezervo,« je Forjaniču pojasnil
Domjan. Župan Štihec pa je dodal, da pomoč občanom lahko
namenijo samo iz druge postavke. »Lansko leto smo jo izplačali
iz enkratne denarne pomoči,« je
pojasnil in hkrati Forjaniča pozval, naj to predlaga.
Zakaj so se povišali stroški Soboških dnevov, župan
Martinuzziju pojasnjuje, da so
se na kolegiju odločili, da zaradi
gospodarskega položaja veliko
ljudi ne bo šlo na počitnice. Z
bogatejšim programom so želeli
sestaviti kakovostno ponudbo.
Rebalans je bil z 19 glasovi ZA
in nobenim PROTI sprejet.
Na dnevnem redu je bilo še nekaj točk, ki so se nanašale na
opremljanje stavbnih zemljišč
(Lendavska – sever, v Bakovcih
in razširitev poligona Španik),
o razširitvi dejavnosti CERO
Puconci in še nekaj drugih. Vse
so bile sprejete. Nekaj kritike
pa je bila deležna še 12. točka o
imenovanju Komisije za sestavo
volilnega imenika pripadnikov
romske skupnosti. Spomnimo,
na 29. seji je romski svetnik
Darko Rudaš izrazil dvom nad
predlogi, saj naj romska društva
in druge skupnosti ne bi bile
usklajene, zato je predlagal, da se
izbor kandidatov ponovi. Mestni
svet se je strinjal in predlog sprejel. Sedaj pa se je izkazalo, da so
predlogi bili identični. Zakaj je
do tega prišlo, prisotni niso izvedeli, saj Darka Rudaša ni bilo
na mestni seji. Kandidati pa so
bili z 20 glasovi ZA in 1 PROTI
potrjeni.
AKTUALNO
Modre odločitve
za nove pridobitve
Pred štirimi leti sem v svojem volilnem programu navedel nekatere
prednostne razvojne usmeritve za
Mestno občino Murska Sobota in
tudi širše. Vabim vas, da se skoznje
skupaj sprehodimo.
Anton Štihec
delavcev in investicije v višini
150 milijonov evrov.
Na področju razvojne usmeritve
»POMOČ GOSPODARSTVU«
smo nadaljevali s komunalnim
opremljanjem Severne obrtno-industrijske cone, kjer je
trenutno prodanih več kot 75
odstotkov razpoložljivih zemljišč. Kar dva vlagatelja (XAL
in WOLFORD) sta lani dobila
nagrado za najboljšo tujo investicijo v Sloveniji, zaposlila pa
sta več kot 200 delavcev. Tukaj
je tudi MBC – multi business
center družbe ERA, družba
POLIMIX pa je pravkar začela
graditi svojo tovarno. Med novimi investitorji so tudi domača
podjetja. Nekatera med njimi so
tik pred začetkom gradnje poslovnih objektov (FERBEJŽAR),
letos pa je nova zemljišča (kar 5,1
ha) kupila znana slovenska družba BISOL, ki bo še letos zaposlila
40 delavcev, do konca leta 2014
pa načrtuje zaposlitev kar 750
Us m e r i t v i
» R A Z VO J ,
TEMELJEČ NA ZNANJU«
smo posvetili veliko pozornosti.
Že vzpostavljene širokopasovne optične povezave v Murski
Soboti in Rakičanu ter izvedena kanalizacija za te povezave v
Bakovcih in delno tudi v drugih
naseljih ponujajo odlične možnosti za razvoj informacijske
družbe. V zadnjih štirih letih je
bilo v Murski Soboti vzpostavljenih kar nekaj visokošolskih
(fakultetnih) programov (management v agroživilstvu in razvoj
podeželja v Rakičanu, fakulteta
za zdravstveno nego, fakulteta
za fizioterapijo, različni programi na višji ekonomski šoli ipd.).
Trudimo se, da bi zaživela tudi
fakulteta za turizem. Obnavljali
smo osnovne šole (poudarek
predvsem na racionalizaciji porabe energije), zgradili prizidek
k OŠ 2 in obnavljali nekatere
telovadnice. Zgradili smo novo
srednjo in višjo ekonomsko
šolo na Noršinski cesti ter novo
glasbeno šolo ob Cvetkovi ulici.
Vlagali smo sredstva v človeški potencial, saj z ZLATIMI
ŠTIPENDIJAMI štipendiramo
več kot sto štipendistov iz občine. Z 240.000,00 evri, kolikor
na leto namenjamo za te štipendije, se uvrščamo na prvo mesto
med vsemi občinami v Sloveniji
glede na število prebivalcev in
višino občinskega proračuna.
»PROMET, PROSTOR IN
KOMUNALA« pokrivajo zelo
širok spekter pristojnosti občine, zato to področje vsebuje
največ projektov. Tako tistih, ki
so že izvedeni, kot tudi tistih,
ki so v izvajanju oz. tik pred
Novi podjetji Wolford in Xal v severni obrtno industrijski coni
Nova glasbena šola
Nova Ekonomska šola
Regijski Center za ravnanje z odpadki v Puconcih
5
julij - avgust 2010 |
AKTUALNO
Podvoz na Lendavski ulici
tem. Obnovljeni so vodovodi v
Bakovcih, Krogu, Satahovcih,
Markišavcih, v mnogih ulicah v
Murski Soboti, mnogo je novih
cest ali pa so izvedene preplastitve, tako v mestu kot v naseljih.
Smo pred dogradnjo centralnega kanalizacijskega kolektorja od
čistilne naprave do Gregorčičeve
ulice v Murski Soboti in pred
rekonstrukcijo kanalizacijskega
voda iz Černelavcev. Vse vasi so
z mestom povezane s kolesarskimi stezami (zadnji izvedeni
sta do Polane in Markišavcev;
upam, da bomo letos začeli še
z izgradnjo kolesarske povezave
zaselka Jezera z Rakičanom).
Izgradili smo kolesarska počivališča (Černelavci, Markišavci,
Nemčavci in Krog; letos sledita še Polana in Rakičan), izvedli vodnogospodarske ureditve,
ki naselja Veščica, Kupšinci in
Černelavci varujejo pred poplavami. Začeli bomo graditi
poljske poti zaradi komasacij v
Bakovcih in Krogu. Tukaj je še
mnogo novih pločnikov v me-
Krožišče Noršinska - Markišavska cesta
Veščici, dve območji v Rakičanu
(območja zemljišč v lasti
Panvite), območje avtopoligona
ob Noršinski cesti, območje nove
avtobusne postaje, nove vojašnice pri Markišavcih; izdelan je
prostorski akt za vzhodno obvoznico). Izdelan je OPN za celotno mestno občino, ki vključuje
nova območja za gradnjo, zahodno obvoznico ipd. Izvedli smo
urbanistično delavnico za bodoče
prostorsko urejanje območja od
Lendavske in Kopališke ceste do
Ledave. Za južno obvoznico (vse
od Tomšičeve prek Bakovske do
Panonske pri Plesah – vmes je
tudi nadvoz čez železniško progo) je že bila izvedena parcelacija
zemljišč, pridobivamo pa zemljišča, ki so predpogoj za izdajo
gradbenega dovoljenja in samo
gradnjo. Izgradili smo podvoz na
Lendavski ulici, bogatejši smo za
nekaj novih krožišč in avtobusnih postajališč. Rekonstruirali
smo Noršinsko cesto do ekonomske šole, Markišavsko cesto
do TC Merkur, izgradili novi ce-
stu in naseljih (v kratkem bomo
začeli graditi prvi pločnik v
Satahovcih). Obnovili smo pločnike ob Slovenski ulici. Izvedli
bomo nove ureditve v središču
mesta (ob knjižnici). Skupaj s
stanovalci nekaterih večstanovanjskih objektov smo sofinancirali ureditve parkirišč pred njihovimi objekti. V nekaterih delih
občine je bila obnovljena javna
razsvetljava, kjer smo pristopili k
racionalizaciji porabe električne
energije. Kar 1,3 milijona evrov
smo do sedaj vložili v regijsko
deponijo odpadkov CEROP
(center za ravnanje z odpadki v
Puconcih). Na področju urejanja
prostora je bilo sprejetih mnogo
novih OPPN-jev, ki omogočajo nove gradnje (mestno jedro,
nov Mercatorjev kompleks, območje bivše Pomurke, blokovski
kompleks ob Cvetkovi ulici,
poslovno-trgovski kompleks ob
Markišavski in Noršinski cesti,
območje ob vaškem domu v
Bakovcih, v postopku so še območje Opleter v Černelavcih in
Ureditev Slovenske ulice
| julij - avgust 2010
sti od Pušče in od Tišinske ceste
do Gederovske ceste …
Znotraj
prioritete
»PRILOŽNOSTI – TURIZEM,
ŠPORT, KULTURA« smo bogatejši za Zavod za kulturo, šport in
turizem, ki je pred časom ugledal
luč sveta. Na turističnem področju je mestna občina postala prepoznavna kot festivalsko mesto.
Festival SOBOŠKI DNEVI je
čedalje bolj obiskan. Tukaj so
še FRONTA (festival sodobnega plesa), FRISK (računalništvo in sodobne komunikacije),
MIKK-ov festival kratkega filma.
Uvedli smo nove prireditve, kot
sta DRUŽINSKI PIKNIK in
SOBOŠKO POLETJE, ki so
naletele na mnoga odobravanja.
Na področju športa smo bogatejši za nov stadion z umetno travo
v sklopu Fazanerije, nekaj novih asfaltnih košarkarskih igrišč
(Krog, Vrtna ulica), novo atletsko stezo pri OŠ 3 in nova športna igrišča pri OŠ v Bakovcih. V
kratkem bomo v celoti obnovili
Nova pot med ulicama Mikloša in Štefana Kuzmiča
6
AKTUALNO
Družinski piknik v soboškem parku
Soboško poletje na Trgu kulture
Nova športna igrišča pri OŠ Bakovci
Večnamenska gledališka dvorana
trim stezo v Fazaneriji. Naselje
Pušča je dobilo novo nogometno igrišče. V jeseni (po končani
kopalni sezoni) želimo rekonstruirati bazene v kopališču ter
izgraditi nove strojne instalacije
za kroženje vode in boljše izkoriščanje geotermalne energije.
Na področju kulture smo bogatejši za pomembne pridobitve.
Obnovili smo prostore v rakičanskem gradu. V Soboškem gradu
se bodo povečali prostori za stalne razstave (posvečeni fotografu
Kološi). Skupaj z Mariborom in
drugimi štirimi mestnimi občinami vzhodnega dela Slovenije
smo bili uspešni na razpisu države za projekt EVROPSKA
PRESTOLNICA KULTURE
2012, ki je velika priložnost, da
kulturni dogodki postanejo turistični produkt. Izgradili smo
novo glasbeno šolo s koncertno
dvorano, kinodvorano pa smo
rekonstruirali v večnamensko
gledališko dvorano.
»CELOSTNA OBRAVNAVA
MESTNE OBČINE« je vklju-
nova urejena območja za stanovanjsko in poslovno gradnjo. S
projekti v Veščici, Kupšincih in
Bakovcih ter Rakičanu se potegujemo za sredstva iz evropskih
skladov. Mestne četrti so v mestu
s sredstvi iz občinskega proračuna izvedle nekatere investicije, ki
prispevajo h kakovosti bivanja in
življenja v mestu (otroška igrišča,
nove poti v parku med ulicama
Mikloša in Štefana Kuzmiča
ipd.). Vsak občan je s spletno
aplikacijo POMOČ OBČANU
lahko neposredno komuniciral
z občinsko upravo ali županom,
kar pomeni, da smo znatno izboljšali tudi komunikacijo občine z občani.
čevala skladen razvoj primestnih
naselij. Vsako primestno naselje
je v štirih letih prišlo na vrsto, da
je prejelo znatno več sredstev kot
običajno, kar je vsakemu naselju
omogočilo, da so lahko tisto leto
izvedli več investicij, za katere
so se odločili v vodstvu krajevne
skupnosti. V mnogih naseljih so
obnovili domove krajanov (vaško-gasilski domovi). Na Pušči
so krajani svoj novi dom krajanov pomagali graditi tudi sami.
Uvedli smo sofinanciranje iz proračuna tudi za izgradnjo novih
vežic oz. poslovilnih objektov (v
Veščici in Nemčavcih). Nekatere
investicije v primestnih naseljih
smo financirali neposredno iz
proračuna, in ne s programi
krajevnih skupnosti. Izgradili
smo nov poslovilni objekt na
murskosoboškem pokopališču.
Naj smo čakali mnogo let. Za večino krajevnih skupnosti je bila
izdelana idejna urbanistična zasnova. V Bakovcih, Černelavcih
in Veščici ter Rakičanu se sprejemajo občinski prostorski izvedbeni načrti, ki so podlaga za
Prioriteta »ZDRAVJE IN
VARNOST (socialna in tudi
varnost nasploh) je v občinskem
proračunu zavzemala največji
del. Za subvencije za predšolsko
vzgojo (vrtci) so se sredstva povečevala vsako leto. Investirali smo
v obnovljene prostore za predšolske otroke (objekt na Prešernovi)
in v prostore zdravstvenega doma
7
(pljučni oddelek). Namenili smo
sredstva za nova reševalna vozila. Kupili smo objekt, v katerem
smo uredili prostore za brezdomce. Upokojenci prostovoljci so obiskali več tisoč starejših
občanov in občini pomagajo, da
skupaj pripravljamo ukrepe in
projekte, ki bodo starejšim olajšali in polepšali življenje. Med
take projekte sodita nov dom za
starejše in objekt z oskrbovanimi stanovanji. Oba sta pravkar
zgrajena ob Gregorčičevi ulici v
Murski Soboti. Vzpostavila se je
Hiša Sadeži družbe, ki stimulira
prostovoljstvo in medgeneracijsko sodelovanje. V odboru za
starejše občane, ki sem ga ustanovil, poleg upokojenskih društev
dobro sodelujemo tudi s CSD,
Karitasom, Rdečim križem in še
nekaterimi institucijami. Med
ukrepe za zdravo in zeleno mesto
sodijo uvedba mestnega avtobusa
Sobočanec (brezplačen za naše
občane in vse dijake ne glede na
kraj bivanja), zasaditev več sto
dreves v različnih delih mesta, zasaditve novih drevoredov, nove
julij - avgust 2010 |
AKTUALNO
zasaditve v mestnem parku, na
Trgu zmage in v Fazaneriji. Tik
pred izvedbo so ureditev novih
parkovnih območij (med SOIC
in novo ekonomsko šolo), vzpostavitev katastra zelenih površin
in vseh pomembnejših dreves
v mestu ter ureditev dveh učilnic na prostem v Fazaneriji,
dveh ambientalnih kotičkov
kot mesto za druženje v naravi
mestnega parka. Z označitvijo pomembnejših dreves z informacijskimi tablami želimo
rastlinsko bogastvo približati
slehernemu in ga izkoristiti pri
izobraževanju najmlajših. Mesto
Murska Sobota ima kar petkrat
več zelenih površin na prebivalca, kot je povprečje v slovenskih
mestih. V različnih predelih mesta smo postavili nove klopi ob
sprehajalnih poteh (kot na primer ob Ulici Štefana Kovača).
Izgradili smo kolesarska postajališča in objekte, kjer se lahko
občani družijo (kot na primer v
Jakobovem naselju). V kratkem
bomo bogatejši za dve fontani
bičajno hudem nalivu dokazali,
da si v celoti zaslužijo pozornost
in v celoti upravičujejo svoje poslanstvo, zato bodo deležni moje
podpore še naprej. Dobro je bilo
tudi sodelovanje s policijo.
(ena bo v krožišču Noršinske,
Lendavske in Markišavske, druga pa med Šopingom in bivšo
Agrotehniko). K socialni varnosti bomo prispevali tudi s
projektom izvedbe kogeneracije
(soproizvodnja električne energije iz toplote) v kotlovnici ob
Lendavski cesti, v sklopu katere
bomo znižali stroške ogrevanja
še pred letošnjo kurilno sezono.
V težkih časih za nekatere naše
občanke in občane, ki so ostali brez službe, smo pokazali, da
nam ni vseeno za njihove težave.
Izkazana solidarnost in čeprav le
majhna finančna pomoč občine
sta jim v tistih časih najbrž pomenili veliko. Gasilskim društvom in civilni zaščiti, ki smo
jih žal v teh letih kar precejkrat
poklicali na pomoč, smo namenili sredstva za izboljšanje opreme gasilcev kakor tudi za drugo
opremo in nova gasilska vozila v
GD Rakičan, GD Černelavci in
GD Satahovci. Dobili smo novo
gasilsko društvo v naselju Pušča.
Gasilci so tudi ob zadnjem neo-
Prioriteta »DRŽAVA IN
OBČINA« je bila upoštevana
pri že izvedenih skupnih projektih države in občine, kot so
nova ekonomska šola, podvoz na
Lendavski ulici in nova glasbena
šola. Sodelujemo pri projektih,
ki so v teku – nova vojašnica pri
Markišavcih, južna obvoznica (je
že v zadnji fazi pred samo izgradnjo), vzhodna obvoznica (je na
ravni sprejemanja prostorskih
aktov – OPPN-ja) in zahodna
obvoznica (prostorski akt OPN),
kjer smo se z državo uspeli dogovoriti, da bo slednja večinski
financer. Uspeli smo, da so vsi
ti projekti vključeni v državni
proračun in razvojne programe
prometnega ministrstva. Že nekaj časa (let) se z državo dogovarjamo o nujnosti novega objekta
za upravno enoto. Prav tako se že
nekaj časa trudimo, da bi država
prenesla nekoč občinska zemljišča nazaj na občino (na območju
Fazanerije).
Kot sem zapisal že v svojem kotičku, vseh zamisli nismo uspeli
izvesti. Najprej finančna, nato
gospodarska ter socialna kriza
so vplivale na uresničevanje nekaterih načrtovanih projektov.
Osebno sem mnenja, da je v teh
kriznih časih bilo pomembneje
izkazati socialni čut in pomagati tistim, ki so bili pomoči
potrebni. Zato smo odločitvam
občine o pomoči občankam in
občanom, ki so izgubili službe
in živijo na robu revščine, dali
pomembno prednost. Kakšna
preplastitev pločnika ali ceste pa
bo že počakala na boljše čase.
Dom za starejše in objekt z oskrbovanimi stanovanji
Uvedba mestnega avtobusa Sobočanec
Kolesarsko počivališče v Nemčavcih
Poslovilni objekt v Veščici
| julij - avgust 2010
8
AKTUALNO
Slavnostna seja ob prazniku
Mestne občine Murska Sobota
16. junija je bilo še posebej slovesno
v prostorih grajske dvorane, kjer je
ob občinskem prazniku Mestne občine Murska Sobota potekala slavnostna seja mestnega sveta, ki jo
je vodil župan Anton Štihec. Ob tem
prazniku je župan nagovoril zbrane
goste in podelil priznanja mestne
občine.
Občinski praznik Mestne občine Murska Sobota se praznuje vsako leto 16. julija, saj
je ta dan povezan z datumom
listine iz leta 1348, v kateri se
prvič omenja kraj z imenom
Muraszombatha. Ta dan je vsako leto slavnostno obeležen in je
hkrati priložnost, da se izpostavijo pomembnejši posamezniki,
ki so prispevali k razvoju mestne
občine. O vseh nagrajencih letošnjega občinskega praznika
so mestni svetniki odločili na
dopisni seji, ki je potekala od
6. do 9. julija.
Župan je na slavnostni seji
podelil plaketo Mestne občine Murska Sobota Jožetu
Stvarniku, sicer že upokojenemu strokovnemu sodelavcu mestne občine na področjih šolskega in otroškega varstva. Stvarnik
je imel pomembno vlogo na
področju vzgoje in izobraževanja, še posebej pri uvajanju šolskega športa. »Zelo pomembno
strokovno delo je Jože Stvarnik
opravljal v obdobju od prestruk-
turiranja lokalne samouprave, to
je od začetka leta 1995, pa vse
do upokojitve v letu 2007. Tako
je v tem obdobju bilo zgrajenih
oziroma dograjenih ali obnovljenih mnogo šolskih objektov, med drugim tudi glasbena
šola. Jože Stvarnik je bil enajst
let predsednik Društva za športno rekreacijo,« je še zapisano
v obrazložitvi. Ostali so prejeli
občinske zahvalne listine, in sicer Marija Horvat za uspešno in
požrtvovalno delo na področju
socialnega varstva in dela s starejšimi in pomoči potrebnimi
osebami, Marija Bačič za dolgoletno strokovno delo na področju vzgoje in izobraževanja
ter integracije oseb s posebnimi
potrebami v širšo družbo ter
Športna zveza Murska Sobota
ob 50. obletnici obstoja in uspešnega delovanja. Slavnostno sejo
je spremljal tudi bogat kulturni
program, v katerem so premierno predvajali predstavitveni film
o parku z naslovom »Park je darilo«. Zbrane je še posebej nav-
Jože Stvarnik, prejemnik plakete
| julij - avgust 2010
Aleksandra Grah
dušil nastop mezzosopranistke
Sandre Ulen in prof. Predraga
Šantka, ki jo je spremljal na
klavirju.
Razpis za vložitev vseh predlogov za podelitev priznanj v letu
2010 je obravnavala Komisija
za nagrade in priznanja, ki je v
skladu z 9. členom Odloka o
priznanjih v Soboških novinah
15. maja objavila razpis za vložitev predlogov. Ker pa v razpisanem roku ni bil podan noben
predlog, je bil razpis v Soboških
novinah, ki so izšle 15. junija,
ponovno objavljen. O navedenem razpisu so bile obveščene
tudi vse ostale občinske kulturno-izobraževalne ustanove.
In tako je do novega roka za
predložitev predlogov s pisno
obrazložitvijo prispelo pet predlogov za podelitev plakete in
zahvalnih listin, predlog za imenovanje častnega občana Mestne
občine Murska Sobota pa letos
ni bil podan. Med petimi prejetimi predlogi za plaketo Mestne
občine Murska Sobota so tako
Marija Horvat je prejela zahvalno listino
10
AKTUALNO
bili Marija Horvat (predlagatelj
Društvo upokojencev Murska
Sobota), Dejan Zečević (predlagatelj Plesni klub ZEKO), Jože
Stvarnik (predlagatelj Mestni
odbor LDS Murska Sobota), za
zahvalno listino pa sta bila predlagana Marija Bačič (predlaga-
telj Sožitje, društvo za pomoč
osebam z motnjami v duševnem razvoju) in Športna zveza
Murska Sobota (predlagatelj
Marija Bačič je prejela zahvalno listino
župan Mestne občine Murska
Sobota Anton Štihec).
Foto: Andreja Pejić
Stanko Kerčmar, predsednik Športne zveze Murska Sobota
11
julij - avgust 2010 |
Murska Sobota
pod vodo
Natanko dve leti po katastrofalnem
neurju z močnim vetrom in točo, ki
je 13. julija 2008 močno pustošilo tudi na širšem območju mestne
občine, je bilo mesto zaradi močnih
padavin, tudi s točo, ponovno prizadeto. Enako tudi nekatera primestna
naselja, zlasti Černelavci in Rakičan.
| julij - avgust 2010
Geza Grabar
Kar za nekaj ur je bilo močno poplavljeno širše mestno središče,
najbolj pa Zvezna, Slovenska,
Gregorčičeva, Bakovska in
Razlagova ulica. Zaradi neobičajno velike količine padavin
– v eni uri je namreč v Murski
Soboti po 16. uri padlo okrog 60
litrov dežja na kvadratni meter,
vode pa kanalizacijske cevi in jaški kratkomalo niso uspeli sproti
odvesti in se je zato razlivala na
površju. Zalita sta bila tudi stari
in novi podvoz pod železniško
progo v Lendavski ulici.
Ker je bilo posledično zato zalitih
več kot sto kleti – v stanovanjskih blokih in zasebnih hišah,
pod vodo pa so bili tudi pritlični
oziroma kletni prostori Diane,
Centra srednjih in poklicnih šol,
prodajaln in gostinskih lokalov,
so glavno podporo pri prečrpavanju visoke vode tudi tokrat
nudili gasilci. Takoj po neurju
je Regijski center za obveščanje
Murska Sobota aktiviral vseh
12 gasilskih društev v mestni
občini (Bakovci 10 operativcev, Černelavci 15, Rakičan in
Murska Sobota po 11, Polana 5,
Markišavci, Kupšinci in Veščica
po 7, Pušča 10, Nemčavci in
Krog po 6 ter Satahovci 9), katerih pripadniki so pod vodstvom
poveljnika Gasilske zveze Mestne
občine Murska Sobota Franca
Olaja z motornimi brizgalnami
in potopnimi črpalkami prečrpavali visoko vodo oziroma sanirali
škodo. Skupaj je bilo v omenjenih gasilskih društvih aktiviranih
104 gasilcev operativcev, ki so z
20 vozili in z opremo za prečrpavanje do enih zjutraj naslednjega
dne svoje aktivnosti izvedli na
124 različnih lokacijah, pri tem
pa je bilo skupaj opravljenih kar
423 delovnih ur. Celotna intervencija je bila okvirno že ovrednotena s strani Gasilske zveze
Mestne občine Murska Sobota
in po ceniku Gasilske zveze
Slovenije krepko presega enajst
tisoč evrov. Tudi ob tem neurju se je potrdilo, da so gasilci
12
v naši družbi najpomembnejši
element v sistemu zaščite in reševanja, zato jim je treba izreči
vso pohvalo in priznanje, njihov
status prostovoljnega gasilca pa
bi v Sloveniji morali hitro rešiti
na dostojni ravni.
Na očitke, da naj bi bili glavni
krivec za poplavljeno mesto neurejeni kanalizacijski vodi, Mirko
Šabjan, direktor murskosoboške
Komunale, odgovarja, da kanalizacijske vode njihovi delavci na
leto večkrat očistijo, do razlitja
vode po cestah in pločnikih ter
posledično tudi v zgradbah pa je
po njegovem prišlo zaradi nenavadno velike količine padavin,
ki je nad mestom padla v zelo
kratkem času.
Slovesna nova maša
– novomašnik Goran Merica
V nedeljo, 11. julija, je bila v stolni cerkvi sv. Nikolaja nova maša.
Novomašnik Goran Merica iz Murske
Sobote je prvič sam daroval najsvetejšo daritev – sveto mašo.
Goran je bil posvečen v duhovnika 29. junija, na praznik apostolov Petra in Pavla. Nove maše
so se udeležili tudi župan Anton
Štihec s soprogo, evangeličanski
duhovnik Simon Sever s soprogo
in nekdanji duhovnik v murskosoboški župniji Martin Horvat.
Med tistimi, ki so novomašniku Goranu čestitali, je tudi župan Štihec izrekel nekaj besed.
Najprej je izrazil veselje in čast
nad tem, da lahko po 38 letih
v mestu Murska Sobota pozdravi novomašnika. Poudaril je, da
je to velik praznik naše župnije,
občine in celotne murskosoboške
škofije. V nadaljevanju je pove-
dal, da si je v teh težkih časih,
ko veliko ljudi obupuje in ko se
govori o zapostavljanju človeka,
izbral poklic, ki zahteva veliko
poguma, odrekanja in dobre vo-
Peter Peterka
lje. Župan mu je zaželel vse dobro in veliko božjega blagoslova,
v spomin na domačo občino pa
mu je podaril kristalni svečnik.
Župan Anton Štihec
sprejel izraelskega veleposlanika
Župan Anton Štihec je sprejel Aviva
Shir-Ona, nerezidenčnega veleposlanika Izraela, ki z Dunaja pokriva
tudi Slovenijo.
Župan Štihec je veleposlaniku,
ki je prvič obiskal Prekmurje,
predstavil pokrajino in občino.
V pogovoru sta se dotaknila tudi
aktualnih političnih tem, predvsem pa je veleposlanika zanimal
gospodarski in socialni položaj v
Pomurju. Veleposlanik je županu
obljubil pomoč pri vzpostavljanju gospodarskih povezav med
obema državama in dejal, da želi
Vida Lukač
našo regijo bolje spoznati, zato jo
bo v kratkem ponovno obiskal.
Veleposlanik Shir-On si je nato
skupaj z županom na železniški
postaji v Murski Soboti ogledal
spomenik žrtvam holokavsta
»Pozabljeni kovček«, ki je bil postavljen v spomin na vse izgnane
predstavnike judovske skupnosti iz Prekmurja. Januarja se je
slovesnosti ob odkritju spomenika udeležila veleposlanikova
namestnica.
13
julij - avgust 2010 |
AKTUALNO
Uspešen začetek zbiranja embalaže
po sistemu rumene vreče
V želji, da še dodatno zmanjšamo
količine odpadkov, ki jih odlagamo
na odlagališču, in s tem posledično
podaljšamo življenjsko dobo odlagališča, odpadne surovine pa ponovno uporabimo ali predelamo v nove
materiale, je mestni svet na svoji
seji 3. junija 2010 sprejel sklep, da
na območju celotne mestne občine
pristopimo k poskusnemu pilotnemu
projektu zbiranja embalažnih materialov po sistemu rumene vreče, ki
se bodo odvažale od vrat do vrat.
Projekt bo izvajalo Javno podjetje
Komunala, d. o. o., ki je izvajalec
gospodarske javne službe zbiranja
in prevoza komunalnih odpadkov
v Mestni občini Murska Sobota,
skupaj s podjetjem SaubermacherKomunala Murska Sobota, d. o. o.,
ki je operativni izvajalec te javne
službe v občini.
V mesecu juniju 2010 so bile tako
vsem gospodinjstvom, ki so vključena v organiziran odvoz mešanih
komunalnih odpadkov, razdeljene
namenske tipizirane prozorne vreče z informativnim gradivom z urnikom odvoza. V informativnem
gradivu so navedeni navodila za
pravilno zbiranje embalažnih materialov, urnik odvozov v letu 2010
v posameznih naseljih Mestne
občine Murska Sobota in ukrepi
v primeru nepravilnega zbiranja
oziroma oddajanja vreč.
Prvi odvoz ločeno zbranih embalažnih materialov je bil izveden 19.
julija 2010 v stanovanjskih blokih
mesta Murska Sobota, delu individualnih stanovanjskih hiš mesta
Murska Sobota in naselju Bakovci,
Klaudija Šek
kjer so prve vreče pobrali župan
Anton Štihec, direktor podjetja
Saubermacher-Komunala M.
Sobota, d. o. o., Drago Dervarič
in predsednik KS Bakovci Andrej
Šajnovič.
Pilotni projekt se bo izvajal štiri
mesece oz. do sprejetja novega
standarda ravnanja z odpadki s
potrditvijo novih cen. Zbiranje
blokih mesta Murska Sobota in
štiritedensko pri individualnih
stanovanjskih hišah na območju
celotne mestne občine.
Od okoljske osveščenosti posameznika, natančnosti in doslednosti
so odvisni rezultati ter uspeh tega
poskusnega projekta, zato vljudno
naprošamo občane za sodelovanje
in natančno upoštevanje navodil.
POMEMBNO!
EMBALAŽA MORA BITI PRAZNA IN ČISTA, KAR POMENI, DA JO JE TREBA
PRED ODDAJO V VREČO IZPRAZNITI, OČISTITI OZ. IZPLAKNITI.
VREČE Z EMBALAŽO NA ODJEMNO MESTO ODLOŽITE DO 6.00 ZJUTRAJ
NA DAN ODVOZA.
odpadnih embalažnih materialov, ki je last embalažnih družb,
je v poskusnem obdobju za občane brezplačno. Mestna občina
Murska Sobota bo v času izvajanja
pilotnega projekta zagotovila finančna sredstva za plačilo nastalih
stroškov iz občinskega proračuna.
Vsako gospodinjstvo je brezplačno prejelo dvanajst prozornih vreč.
Zbiranje embalažnih materialov
bo 14-dnevno v stanovanjskih
Za vse dodatne informacije lahko
pokličete podjetje SaubermacherKomunala Murska Sobota, d. o.
o., od ponedeljka do petka med
7. in 15. uro na telefonsko številko 02/526 84 50 ali jih obiščete
na Noršinski ulici 12 v Murski
Soboti.
Naredimo skupaj majhne začetne
korake za velik skok v življenja vredno in okolju prijazno prihodnost.
V prozorne vreče za zbiranje odpadnih embalažnih materialov
SODIJO
NE SODIJO
 plastenke
 plastične vrečke in folije
 plastična embalaža tekočih pralnih sredstev, mehčalcev, šamponov,
tekočih mil, destilirane vode…
 pločevinke
 očiščene konzerve pasje in mačje hrane, rib ...
 alu folije
 očiščeni plastični lončki in kozarčki
 tetrapak embalaža mleka, sokov, ledene kave, pasiranega
paradižnika…
 prazna plastična embalaža zobne paste
 prazna embalaža kozmetičnih sredstev npr. krem…
15
 papir
 steklo
 kosovni odpadki npr. otroške igrače, polomljeni plastični stoli in
vrtne garniture, sani…
 keramika in porcelan
 embalaža nevarnih in posebnih odpadkov
 nevarni in posebni odpadki
 biološki odpadki
 otroške plenice
 onesnažen pribor za piknik
 ostala onesnažena embalaža
julij - avgust 2010 |
AKTUALNO
Deseta obletnica
Varstveno-delovnega centra Murska Sobota
V dvorani tretje osnovne šole v
Murski Soboti je v začetku julija
potekala proslava ob deseti obletnici Varstveno-delovnega centra
Murska Sobota.
V centrih v štirih enotah,
poleg Murske Sobote še v
Gornji Radgoni, Lendavi in
Ljutomeru, zaposleni skrbijo za
odrasle z motnjo v duševnem in
telesnem razvoju, ki se ne morejo zaposliti v rednih delovnih
sredinah.
Štirideset zaposlenih skrbi za
144 uporabnikov in 24 varovancev iz dveh bivalnih enot.
Večino uporabnikov zaposlujejo v programih kooperacije ter
mizarstva, šiviljstva, tkanja in
keramike. Uporabnike vključujejo tudi v športne, kulturne in
družabne vsebine, da bi živeli
čim bolj aktivno in kakovostno
življenje. Na proslavi s kulturnim programom so zbrane med
drugim nagovorili direktorica
zavoda Angela Benko Lang,
župan Murske Sobote Anton
Štihec in podsekretarka na
Ministrstvu za delo, družino
in socialne zadeve Sonja Božič
Saubermacher
ob svoji 20-letnici razveselil najmlajše
Junija so v podjetju Saubermacher
slovesno praznovali 20. obletnico
obstoja. Ob jubileju so se odločili, da
ga bodo obogatili z donacijo.
| julij - avgust 2010
Tako so otrokom s posebnimi
potrebami, ki so vključeni v razvojni oddelek v enoti Gozdiček
Vrtca Murska Sobota, podarili
posebno gugalnico, namenjeno njihovim specifičnim potrebam. Direktorja družbe sta
tako obiskala posamezne oddelke in razveselila najmlajše otroke. S svojo maskoto Zigijem
so obiskali vse enote v času
vseslovenske akcije »Očistimo
Slovenijo v enem dnevu« in k
sodelovanju povabili tudi otroke. V času priprav na praznovanje so otroke povabili še v svojo
poslovno enoto v Lenartu, kjer
so mladi naravoslovci in tehniki ustvarjali iz odpadnih, a še
vedno uporabnih materialov.
Ustvarjalnih delavnic so se udeležili tudi otroci Vrtca Murska
Sobota, ki so bili gostje tudi
na osrednji proslavi. Podjetje
Saubermacher jim je ob tej
16
Karlo Vratarič
Testen. V sklopu jubileja so
v murskosoboški knjižnici
pripravili še razstavo svojih
izdelkov.
Aleksandra Grah
priložnosti podarilo vrednostni
bon za nakup stola, primernega
za potrebe otrok z motnjami v
razvoju.
AKTUALNO
Obisk mladine
iz Amerike
Na osnovi večletnega sodelovanja
med vzhodno evangeličansko pennsylvanijsko sinodo luteranske cerkve
v ZDA in evangeličansko cerkvijo
v Sloveniji se je na tritedenskem
obisku v Prekmurju mudila skupina
mladih iz Amerike.
Darja Potočnik
V lanskem letu je skupina naših
srednješolcev bila na obisku v
Združenih državah, letos pa so
družine lanskoletnih udeležencev izmenjave gostile ameriško
mladino.
Z željo, da gostom čim bolje
predstavimo svojo domovino,
smo gostitelji organizirali enodnevni izlet po Prekmurju in
dvodnevni izlet po Sloveniji,
prav tako pa tudi skupinski
piknik vseh udeležencev. Tako
smo si z gosti ogledali nekatere slovenske znamenitosti:
staro mestno jedro Ljubljane,
Škocjanske jame, Piran, Izolo,
soline v Sečovljah, ob Soči smo
nadaljevali pot do Vršiča ter zatem obiskali še Planico in Bled.
Izlet po Prekmurju je zaje-
mal ogled gradu na Gradu,
Plečnikove cerkve v Bogojini,
obisk lončarske delavnice v
Filovcih, ogled tropskega vrta
v Dobrovniku ter ižakovskega
Otoka ljubezni.
Poseben pomen smo namenili
predvsem medsebojnemu dru-
Poletno srečanje
slovenskih Švicarjev
Parkirišče pri avtobusni postaji v
Murski Soboti je bilo v enem najbolj
vročih dni letošnjega poletja prizorišče srečanja slovenskih Švicarjev.
ženju mladih iz različnih okolij
ter izmenjavi stikov, mnenj in
življenjskih običajev.
Brigita Bavčar
Vabilu Darinke Števančec se
jih je odzvalo več kot 130, ki
so prišli z različnih koncev
Slovenije, kjer so na dopustu
ali pa upokojeni ostali v svoji prvi domovini. V drugi so
ostali njihovi otroci in tako so
razpeti med dvema evropskima
deželama: med tisto, ki jim je
dala kruha, in svojo rodno, ki
ji pripadajo. Srečanje tako imenovanih slovenskih Švicarjev
postaja tradicionalno, saj so se
tokrat zbrali že četrtič. Preden
so se prešteli in se organizirano odpravili na Otok ljubezni
v Ižakovce, so po prihodu v
pomursko središče poklepetali
v senci Pokrajinske in študijske
knjižnice ter se nato odpravili na pot po razgreti panonski
ravnici. Ob Muri jih je sprejel
živopisno odet pozvačin, pozdravila jih je organizatorica
srečanja, direktorica zavoda
za kulturo in turizem sosednje
občine pa jim je predstavila
tradicijo büjraštva. Ogledali
so si tudi dokumentarni film o
utrjevanju rečnih brežin ter si
vročini navkljub bajali kruh in
se z brodom odpravili na drugo
stran reke ter nazaj. Pod oboki
Plečnikove Bele golobice, cerkve Marijinega vnebovzetja, so
se nekoliko ohladili ob spoznavanju njene zgodovine in arhitekturnih značilnosti ter se nato
iz Bogojine v dolgi koloni vozil
17
odpravili v Melince na skupno
kosilo, kjer jih je z nastopom
navdušila otroška folklorna
skupina iz Beltincev.
julij - avgust 2010 |
AKTUALNO
Bronasto odličje na olimpijadi iz biologije
tudi občanu mestne občine
Od 11. do 18. julija je v
Changwonu v Južni Koreji potekala 21. mednarodna olimpijada
iz biologije. Udeležilo se je je 233
tekmovalcev iz 58 držav. Slovensko
ekipo so sestavljali štirje dijaki,
in sicer Filip Cvetko (Gimnazija
Franca Miklošiča Ljutomer), Iva
Jurov (1. Gimnazija Celje), Dejan
Živko (2. Gimnazija Maribor) in
Sara Strasner (Gimnazija Škofja
Loka), ter dve profesorici biologije Helena Potočnik Vičar in Katja
Stopar. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela – praktičnega in
teoretičnega. Slovenski tekmovalci so dosegli tri bronasta odličja
(Filip Cvetko, Iva Jurov in Dejan
Živko). Župan Anton Štihec je
ob tej priložnosti osebno čestital
občanu naše mestne občine Filipu
Cvetku, ki je tudi eden treh zlatih maturantov v Mestni občini
Murska Sobota, in mu izročil simbolično darilo. Izpostavil je, da je
s svojimi rezultati dosegel veliko
promocijo ne le za našo pokrajino, temveč za celotno Slovenijo.
Zahvalil se mu je za vložen trud
ter mu zaželel še veliko uspeha
tako v šoli kot tudi na bodočih
tekmovanjih.
Med dobitnicami zlatih odličij
(podelili so jih desetim odstot-
kom najboljših tekmovalcev) so
po besedah Filipa Cvetka prevladovale azijske države. Edina
evropska država, ki je osvojila
Prva diplomirana ekonomistka
na Višji šoli Murska Sobota
Prenovljen višješolski program za
ekonomista, ki so ga na Višji strokovni šoli Ekonomske šole Murska
Sobota pričeli izvajati v študijskem
letu 2008/09, je dobil prvo diplomantko. To je z uspešnim zagovorom svoje diplomske naloge postala
Tamara Horvat.
| julij - avgust 2010
Prvi julij bo ostal zapisan v zgodovino ustanove kot dan, ko so
dobili prvo diplomantko prenovljenega višješolskega programa
za ekonomista. Diplomantka
Tamara Horvat je zagovarjala
diplomsko nalogo z naslovom
»Optimizacija poslovnega procesa v Avtocentru Horvat«, njen
mentor pa je bil dr. Branko
Škafar. Zdaj že nekdanja študentka je v nalogi proučevala
optimizacijo poslovnega procesa,
kjer se je osredotočila na proces
montaže pnevmatik. Predstavila
je konkreten vpliv na učinkovitost in uspešnost podjetja ter
predlagala izboljšave, ki bodo
prispevale k zmanjšanju stroškov
in časa poslovnega procesa montaže pnevmatik.
Na šoli so omenjeni študijski
program pričeli izvajati v študijskem letu 2008/09. Program
je mednarodno primerljiv, fleksibilen, modularen, odprt in
prilagodljiv potrebam uporabnikov. Modularnost omogoča
študentom možnost izbire med
usmeritvami, kot so komerciala,
računovodstvo, turizem ali pod-
jetništvo. Ovrednoten je s 120
kreditnimi točkami po sistemu
ECTS ter omogoča pridobitev
6./1 stopnje izobrazbe. V programu je večji poudarek na pridobivanju praktično-uporabnih
znanj in kompetenc. »Prav zaradi
poudarka na strokovnih kompetencah in praktični uporabni vrednosti sem kot direktor zavoda
vesel, da se študentje v raziskavah
in diplomskih nalogah lotevajo
reševanja konkretnih problemskih položajev v podjetjih,«
pravi direktor šole mag. Beno
Klemenčič.
Na Ekonomski šoli Murska
Sobota je do sedaj skupno diplo18
Karlo Vratarič
dve zlati medalji, je bila Nemčija.
Slovenija je na olimpijadah iz biologije do sedaj osvojila skupno 17
bronastih odličij.
Karlo Vratarič
miralo že 452 študentov, od tega
jih je kar 382 končalo program
za komercialista, v programu za
računovodja imajo 56 diplomantov, v programu za poslovnega
sekretarja 13 in že prej omenjeno
prvo diplomantko v programu za
ekonomista. Na Višji strokovni
šoli se trenutno izobražuje 420
študentov, vpis pa v primerjavi s
prejšnjimi leti še narašča.
AKTUALNO
19. državno tekmovanje
»Kaj veš o prometu« v Murski Soboti
29. maja 2010 je na Osnovni šoli III v
Murski Soboti potekalo 19. državno
tekmovanje »Kaj veš o prometu« pod
pokroviteljstvom murskosoboškega
župana in Sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu Mestne
občine Murska Sobota.
Tekmovanje se je odvijalo v treh
kategorijah: učenci na kolesih in
učenci oziroma dijaki na kolesih
z motorjem ter letos tudi poizkusno učenci oziroma dijaki na
skuterju. Znanje tekmovalcev
osnovnih in srednjih šol iz celotne Slovenije se je preverjalo na
posebnih testnih polah z vprašanji o cestnoprometnih predpisih,
opremi kolesa in etiki v prometu ter z ocenjevalno vožnjo na
ulicah mesta Murska Sobota in
posebnem prometnem poligonu.
S tem tekmovanjem so učenci
osnovnih šol in dijaki srednjih
šol iz celotne Sloveniji dobili
možnost, da dodatno utrdijo in
dopolnijo svoje znanje o varnosti
v cestnem prometu ter pridobijo
Vsi vrtci iz Murske Sobote
na enem mestu
Najmlajši iz Vrtca Murska Sobota,
iz 47 oddelkov na osmih lokacijah,
kjer jih je skupaj okrog 800, so se s
prisrčno zaključno prireditvijo tudi
letos poslovili od šolskega leta v
telovadnici OŠ I.
Hugo Maučec
izkušnje udeležbe v prometu na
čim varnejši način.
Geza Grabar
To je bila ponovno prireditev, na
kateri so se staršem in drugim najbližjim s svojimi nastopi predstavili otroci vseh enot.
Z vzgojiteljicami in vzgojitelji so svojo otroško razposajenost, povezano z zaokroženimi točkami, prikazali otroci iz
enot vrtcev Miške (Talanyjeva),
Gozdiček (Štefana Kovača),
Ringaraja (Gregorčičeva), Urška
(Prešernova), Krtek (Bakovci),
Srnica (Krog), Veverička (Rakičan)
in Romano (Pušča). Vrtec pa ima
še bolnišnični oddelek v Splošni
bolnišnici Murska Sobota.
Ravnateljica Bernarda Marič je
pohvalila zaposlene, ki delajo z
otroki in ne za otroke. »Za otroke
delate kvečjemu doma, ko razmišljate o njih, vaš čas pa je nenehno
prepleten z razmišljanjem o delu
z otroki, kar je tudi naš osnovni
cilj,« je v pozdravnem nagovoru
dejala ravnateljica in dodala, da
si v vseh enotah vrtca prizadevajo
dosledno slediti glavni vrednoti,
to je pomoči sočloveku oziroma
pomoči bližnjemu. Zato se vsi zaposleni v zavodu trudijo prispevati
h kakovosti dela in bivanja, skratka
življenja v vrtcu. Svoje razmišljanje
je Maričeva zaključila z mislijo, da
je vsem, ki delajo z otroki, lepo,
saj so ti naše največje bogastvo.
S posebno kapo, ki jo je obema
19
govornikoma na glavo poveznil
sam čarodej, ki je potem s svojimi vragolijami zabaval vse zbrane
v telovadnici, je avditorij mladih
pozdravil ter jim zaželel prijetno
druženje in lepe počitnice še župan
Anton Štihec, ki je tudi zagotovil,
da prav noben otrok iz mestne
občine, četudi bo starostno mejo
za vključitev v vrtec dopolnil med
letom, zaradi morebitnih prostorskih težav ne bo ostal zunaj njega.
Pod naslovom izobešene simbolične misli »Naša četica koraka«,
ki je spremljala že vrsto generacij, spremlja današnjo in bo tudi
prihodnje rodove, so se mladi v
nadaljevanju veselili in zabavali.
julij - avgust 2010 |
AKTUALNO
Nova podoba
kraja Markišavci
Zadnja leta glede investicij in skrbi
za družabno življenje med najhitreje
rastoče krajevne skupnosti v mesti občini spadajo tudi Markišavci.
Tradicionalni krajevni praznik so
letos zaznamovali z vrsto novih
pridobitev.
Geza Grabar
Namenu so namreč predali asfaltirane pločnike, pod katerimi je v
dolžini okrog 1300 metrov urejen tudi odvod meteornih voda.
»Po vsej vasi smo obnovili vodovodno omrežje, nameščeni pa so
bili tudi nadzemni hidranti, ki
zagotavljajo boljšo požarno varnost. Uredili smo tudi t. i. novo
ulico, v kateri živijo naši novi
sokrajani,« je na priložnostni
slovesnosti pred krajevno kapelo dejal predsednik domače krajevne skupnosti Milan Horvat.
Priznal je, da jim brez pomoči
občinske uprave na čelu z županom to ne bi uspelo, še prej pa
se je zahvalil tudi svetnikom iz
njihove tretje volilne enote, ki so
podprli predlog, da se investicija
pločnikov prenese iz prioritetnega programa krajevne skupnosti
v proračun mestne občine. To pa
tudi pomeni, da bodo lahko v
Markišavcih v prihodnje vnovič
začeli z uresničevanjem tistih
ciljev, ki so jih zaradi omenjene
investicije za nekaj časa morali
odložiti.
Člani sveta krajevne skupnosti
so se v okviru zahval, ki jih na
takih prireditvah podeljujejo
svojim aktivnim krajanom ali
krajankam, ki so v preteklosti
prispevali k napredku in razvoju
kraja, odločili, da letos to priznanje podelijo danes 85-letni
Ireni Kološa. Kot se spominja,
je v Markišavce s Hodoša prišla
Praznik krajevne skupnosti
in župnije v Bakovcih
V nedeljo, 20. junija 2010, je v
Bakovcih tudi letos potekalo že sedmo praznovanje krajevne skupnosti
in župnije.
| julij - avgust 2010
daljnega leta 1951 ter je veliko
prispevala h gradnji vaško-gasilskega doma in vse do 90. let
sodelovala pri vseh akcijah in prireditvah v kraju. Zlasti odlično se
je znašla v kuhinji, se spominja.
Ob podžupanu Jožefu Casarju in
predsedniku krajevne skupnosti
ji je pripadla čast za simboličen
prerez traku na potki pri prav
tako obnovljeni kapeli, ki simbolično povezuje vse pridobitve
zadnjega časa.
Aleksandra Grah
Krajevna skupnost in župnija
sta tudi letos združili moči in na
tretjo junijsko nedeljo pripravili
prav poseben dan za vse krajane
in krajanke Bakovcev, ki so se
najprej udeležili skupne nedeljske maše. Tako se je v velikem
šotoru na Športno-rekreacijskem
centru v Bakovcih zbralo okrog
600 krajanov in gostov, ki so
uživali ob prireditvi s sloganom
»Bodimo ponosni na svoj kraj«.
Ob pomoči domačega župnika
dr. Franca Zorca, cerkvenega
pevskega zbora, glasbeno-pevske
skupine in ostalih sodelujočih
mladih je mašo vodil domačin
Robert Smodiš, ki je še posebej
poudaril izvirnost takšne oblike
praznovanja. Po maši je sledila
proslava s pestrim kulturnim
programom, nato pa še pogo-
stitev vseh udeležencev. Za kulturni program so tako poskrbeli
osnovnošolski učenci in plesnoglasbena skupina kulturnega
društva iz Moščancev. Prisotne
sta nagovorila tudi predsednik
sveta domače krajevne skupnosti
Andrej Šajnovič in župan domače občine Anton Štihec. Vsem
20
zbranim domačinom in gostom
se takšna oblika sodelovanja in
povezovanja zdi zelo pomembna za nadaljnjo kakovost sobivanja krajanov. In gotovo tudi
prihodnje leto ta praznik ne bo
manjkal.
AKTUALNO
Organizirali prvo
Bangladešiado
Mestna četrt Turopolje je 24. junija ob dokončanju ureditve okolice Jakobovega naselja pripravila
Bangladešiado.
Karlo Vratarič
kolesarski most čez razbremenilni kanal in položen asfalt na del
steze, tako da je zdaj kolesarska
steza urejena vse do semaforjev
proti Krogu.
Podana je že tudi pobuda za
ureditev Kološeve ulice, v naslednjem obdobju pa si želijo električno omrežje zakopati v zemljo
ter s pločnikom Tomšičevo ulico
povezati s Kroško, da bi zmanjšali nevarnost, ki na tem delu preži
na sprehajalce in kolesarje. »Z izvedbo programa smo zadovoljni.
Zavedamo se, da bo denarja še
manj, toda vseeno si želimo, da
bi nam še naprej uspevalo izpolnjevati svoja prizadevanja,«
pravi predsednica mestne četrti
Turopolje Helena Frumen, ki pa,
kot sama pravi, po izteku mandata ne bo več kandidirala za ta
položaj.
Ob uspešnem delu pa v tej me-
V mestni četrti Turopolje je bila v
zadnjem štiriletnem obdobju prioriteta ureditev Jakobovega naselja, kjer so poskrbeli za parkirišča
v polovični zasebni in polovični
občinski lasti, športno igrišče ter
urejen manjši park. Uredili so
tudi razsvetljavo v Kroški ulici,
na pobudo mestne četrti so preplastili Ulico Generala Maistra in
Cvetno ulico, zgrajen je bil tudi
Markišavci nepremagljivi
na igrah treh vasi
Po krstni izvedbi družabnih in zabavnih iger pred dvema letoma v Polani
ter lanskih v Nemčavcih so bili tretji
gostitelji iger treh vasi Markišavci.
Ti se na Kodilovem travniku za vaško-gasilskim domom niso izkazali
le kot izvrstni organizatorji, pač pa
tudi kot tekmovalci, saj so lansko
zmago ponovili tudi doma.
| julij - avgust 2010
stni četrti, ki ima 96 gospodinjstev, skrbijo tudi za medsebojno
druženje. Prvi skupni piknik so
tako pripravili pred leti ob otvoritvi športnega igrišča, vendar je
ideja zaradi slabega odziva nekoliko zamrla. Oživili so je lani
in organizirali skupno silvestrovanje, ki je na zadovoljstvo vseh
uspelo. Tako se je rodila tudi
ideja o tradicionalnem pikniku. »Kolegica je predlagala, da
naj pripravimo Bangladešiado.
Tako smo strnili moči in glave
in pripravili ta piknik,« nam je
povedala Frumnova. Na prvi
Bangladešiadi se je zbralo precejšnje število ljudi, ki so se družili
ob dobri hrani in pijači, obiskal
pa jih je tudi župan Anton Štihec.
Takšna srečanja načrtujejo tudi v
prihodnosti, saj menijo, da ljudje
dobre volje, ki čutijo potrebo po
druženju, nanje tudi pridejo.
Geza Grabar
Uvodoma so dobro zamisel
za sproščeno druženje pohvalili predsedniki vseh treh
krajevnih skupnosti – domače Milan Horvat, Nemčavcev
Štefan Barbarič in Polane Karel
Gjergjek, besedo pa je dobil tudi
župan Anton Štihec. Ob tem,
da je napovedal, da se je njegova
ekipa občinske uprave za ta prvi
nastop pripravljala kar mesec dni
in so zanj izbrali samo najboljše,
je vesel, da so se v teh treh sosednjih krajevnih skupnostih odločili za takšno obliko oživljanja
druženja, medsebojnega spoznavanja in prijetnega preživljanja
vročega poletnega sobotnega
popoldneva.
Igre so se začele veličastno: s skokom na prireditveni prostor kar
treh padalcev murskosoboškega
Aerokluba – Stanka Kranjca,
Marjana Slaka, in Sergeja Pukšiča
– iz letala, ki ga je pilotiral Emil
Šeruga. Kasneje je prireditveni
prostor preletel še Marjan Gujt
in zbranim predstavil nekaj
akrobacij.
Same zabavne igre – od prevoza vode s samokolnico, skokov
v vrečah, žaganja drv, zabijanja
žebljev, prebiranja zrnja, prenosa
vode čez oviro, metanja škornja,
plesa z baloni do vlečenja vrvi
ter hoje po sproti trasirani poti
22
po opekah kot igra presenečenja
– so med tekmovalci in gledalci
vzbudile veliko smeha in zabave.
Zaradi vročega sonca tekmovalcem po večini sicer ni bilo do
smeha, čeprav se je na koncu
vendarle potrdilo, da je namen
iger sproščeno druženje.
Kot gostje domiselnega srečanja, ki ga vsako leto pripravijo v
enem od treh omenjenih krajev,
so bili letos tekmovalci mestne
AKTUALNO
MEDGENERACIJSKE DELAVNICE
HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC AVGUST
Četrtek, 5.8.2010
od 9.00
do 11.00 ure
DELAVNICA ROČNIH DEL,
učenje pletenja, kvačkanje torbic in prtičkov (E. Šantavec, V Režonja)
Ponedeljek, 9.8.2010
KUHINJE
od 9.00
do 11.00 ure
36 obrokov
DIABOLA
(B. Lačen)
Torek, 10.8.2010
od 9.00
do 11.00 ure
DIABOLA
(B. Lačen)
Sreda, 11.8.2010
od 9.00
do 11.00 ure
KUHARSKA DELAVNICA,
priprava grške sladice (J. Jud, prostovoljka OŠ I MS)
od 9.00
do 12.00 ure
v Športnem društvu Murska Sobota - Partizan:
FITNES (Babič Boris, Fitnes Krpan)
Četrtek, 12.8.2010
dodatni popust
-10%
Velja do 14.8.2010
občine oziroma njene občinske
uprave. Mala, a izbrana četica,
ki jo je seveda vodil sam župan, je pokazala veliko srčnosti
in tekmovalnega duha, saj se je
osemčlanska ekipa enakovredno
kosala z veliko številčnejšimi ekipami, kjer so v vsaki od desetih
iger nastopili drugi tekmovalci,
iz mestne občine pa so nekateri
posamezniki praktično nastopili
v vseh igrah.
In kdo je bil po korektno opravljenem delu sodnikov, sestavljenih iz krajev, odkoder so
prihajale tekmovalne ekipe, le-
USTVARJALNA DELAVNICA,
izdelovanje obeska za mobitel, ogrlice iz volnenih kroglic (L. Vild)
od 9.00
do 12.00 ure
v Športnem društvu M. Sobota - Partizan:
FITNES (Babič Boris, Fitnes Krpan)
Petek, 13.8.2010
Velja za gotovinski nakup
lesenega dela kuhinj:
GLASSLINE, PRIMO, ROMANTICA IN
HIGHLIGHT. V primeru nakupa
na 36 mesečni kredit
** se dodatni popust ne obračuna
Bakovska ulica 1
Murska Sobota
Tel.: 02 522 35 08
od 9.00
do 11.00 ure
od 9.00
do 11.00 ure
ŠIVILJSKA DELAVNICA,
izdelovanje torbic iz starih kavbojk (S. Kološa, V. Debelak, M. Gomboc)
od 9.00
do 12.00 ure
v Športnem društvu M. Sobota - Partizanu:
FITNES (Babič Boris, Fitnes Krpan)
Ponedeljek, 16.8.2010
www.lesnina.si
ob 16.00 uri
USTVARJALNA DELAVNICA,
izdelovanje rožic in metuljčkov iz odpadnega materiala (T. Vidovič)
Torek, 17.8.2010
tos najboljši? Kar pet zmag, od
tega še dobro unovčen »joker«
za podvojitev točk in dodatno
še zmaga v igri presenečenja,
ki je prav tako prinašala dvojne
točke, so domačine na koncu s
kar 68 točkami krepko usidrali
na prvo mesto. Z zaostankom
12 točk jim je bila najbližje tekmovalno zelo motivirana Polana,
Nemčavce na tretjem in tekmovalce mestne občine na četrtem
mestu pa sta ločili le dve točki.
Krog gostiteljev iger se bo prihodnje leto znova zavrtel.
od 9.00
do 11.00 ure
DELAVNICA ROČNIH DEL,
učenje pletenja, kvačkanje torbic in prtičkov (E. Šantavec, V. Režonja)
Sreda, 18.8..2010
ob 9.00
do 11.00 ure
RAZMNOŽEVANJE LONČNIC IN GRMOVNIC
(O. Varga)
Četrtek, 19.8.2010
od 9.00
do 11.00 ure
USTVARJALNA DELAVNICA,
spoznavanje servietne tehnike na blago (L. Vild)
Petek, 20.8.2010
od 9.00
do 11.00 ure
ŽONGLIRANJE
(S. Polajner)
Ponedeljek, 23.8.2010
od 9.00
do 11.00 ure
PRAVILNO RAVNANJE S HIŠNIMI LJUBLJENČKI - ŽIVALMI
(Društvo za zaščito živali Pomurja)
Torek, 24.8.2010
od 9.00
do 11.00 ure
KUHARSKA DELAVNICA,
»Od juhe do sladice« - glavna jed (V. Debelak)
Četrtek, 26.8.2010
od 9.00
do 11.00 ure
ŽONGLIRANJE
(S. Polajner)
Ponedeljek, 30.8.2010
od 9.00
do 11.00 ure
KAKO UČINKOVITO PRIPOVEDOVATI VICE
Torek, 31.8.2010
ob 16.00 uri
PRIPRAVA POGRINJKOV DOMA ZA RAZLIČNE PRILOŽNOSTI (A. Dick)
Na delavnice se lahko prijavite na telefonsko številko: 059 033 800, ali nam pišete na: hisa-ms@
filantropija.org ali se oglasite v HIŠI SADEŽI DRUŽBE, ŠTEFANA KOVAČA 20, MURSKA SOBOTA.
Delavnice izvajajo prostovoljci in so brezplačne.
Vljudno vabljeni!
projekt podpirajo:
23
julij - avgust 2010 |
AKTUALNO
16. srečanje
Prekmurcev in Prlekov
Postajališči kroškega broda na
levem ter enako pri Vučji vasi na
desnem bregu Mure sta bili tudi letos prizorišče ene najbolj množičnih družabnih prireditev v pokrajini
ob Muri. V organizaciji Kajak-kanu
kluba Mura Krog in Prostovoljnega
gasilskega društva Vučja vas so se
sredi julija na tradicionalnem srečanju sešli ljudje z obeh strani reke.
| julij - avgust 2010
Srečanje vse od začetka nosi
družabni in zabavni značaj, po
drugi strani pa tudi sporočilno
vrednost, da široka in deroča
Mura ljudi, živečih v krajih na
obeh njenih bregovih, zaradi
dobrih prometnih povezav in
toplih prijateljskih vezi ne ločuje, temveč povezuje.
V tem duhu je minilo tudi letošnje srečanje z večernim vrhuncem – tradicionalnim vlečenjem
natanko 158 metrov dolge in
108 kilogramov težke vrvi čez
Muro. Na obeh straneh je zanjo
poprijelo po 25 krepkih mož.
Morda njihova večja skupna
teža – 3117 kg (Prleki so skupaj tehtali 3040 kg), morda pa
kaj drugega je botrovalo, da so
v skupnem seštevku Prekmurci
povedli v zmagah z osem proti
sedem. Najtežja na obeh straneh Klemen Pribožič in Bogdan
Vidovič pa sta bila enako težka,
saj sta tehtala 150 kg, v višino
pa sta merila skoraj dva metra!
Izenačujoči rezultat, ki je bil s
strani Prlekov dosežen že pred
dvema letoma, se lani zaradi
visoke Mure in poplavljene dovozne ceste na prleški strani ni
spremenil, saj je lani vlečenje
vrvi prvič odpadlo.
Sicer pa je bilo tudi letos na
srečanju, kjer se je na dveh prizoriščih zbralo nekaj tisoč obiskovalcev, veliko zanimivih in
družabnih dogodkov. Začelo se
je s tradicionalno sveto mašo,
nadaljevalo pa z nastopom
Pihalnega orkestra Murska
Sobota, plezanjem dveh dosedanjih najuspešnejših tekmovalcev po vrvi čez Muro, po kateri
se s škripcem in rečnim tokom
premika brod z enega na drugi
breg, po dva nogometaša na vsaki strani pa sta z žogo s kopnega
merila na gol na brodu.
Tudi letošnjega srečanja sta se
med številnimi gosti udeležila
tudi župana obeh sosednjih občin, ki ju loči – oziroma pove-
Geza Grabar
zuje reka Mura, murskosoboške
občine Anton Štihec in križevske mag. Branko Belec. Kar
na rečnem brodu, ki je tega dne
obiskovalce zastonj in neprestano vozil z enega na drugi breg,
sta pozdravila vse zbrane in kajpak z nekaj pikrimi na račun
živečih na drugem bregu vsem
zaželela uspešno sodelovanje in
obojestransko razumevanje.
Zabava in veselo druženje na
obeh straneh Mure – tudi v slogu razmišljanja župana Štihca,
da je življenje prekratko in hitro mine, zato je treba izkoristiti vsako njegovo minuto, sta se
nadaljevala pozno v noč.
TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE
SVET VODNIH UŽITKOV IN DOŽIVETIJ
POLETNA PONUDBA V TERMAH 3000
DOGODKI:
t PEQSUPQSWFOTUWP5FSN
WKBESBMOFNQBEBMTUWV
t QP[ESBWOPWFNV
ÝPMTLFNVMFUV
€ t 7FMJLBOBHSBEOBJHSBäSFCBOKF
0
· CELODNEVNO KOPANJE
5
,
JO
oCPHBUF
ODRASLI + PIZZA.................. ~ 1 6
OBHSBEF
€
· CELODNEVNO KOPANJE
50
,
t #PHBUBOJNBDJKTLJQSPHSBNTLP[JWTP
1
OTROCI + PIZZA.................... ~ 1
QPMFUKF[BPUSPLFJOTUBSFKÝF
t #PHBUBLVMJOBSJŘOBQPOVECB
Vsak dan od 8.00 do 2
t ÇSFCBOKQSBLUJŘOJIOBHSBE
1.00 u
WTBLEBO
re
· CELODNEVNO KOPANJE OTROCI , 5 0 €
(6-15 let)............................ ~ 6
€
· KOPANJE UPOKOJENCI
,90
(pon – pet).......................... ~ 7
PPOVE
CBWFMKB
PE6
www.terme3000.si
24
AKTUALNO
Novičke Društva upokojencev
Murska Sobota
Za nami je šestmesečno obdobje,
vodje sekcij pa so že pripravili poročila o aktivnostih v prvem polletju letošnjega leta. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo uspešni na vseh
področjih uresničevanja zastavljenih
ciljev; na področju kulture, športa,
sociale, družabništva, mednarodnega sodelovanja, nekoliko manj je le
zanimanja za izlete. Pregledali smo
tudi finančni načrt društva in ugotovili, da je v skladu z načrtovanim
za leto 2010.
V naslednjem obdobju bomo
na vseh področjih dejavnosti
nadaljevali z aktivnostmi, zato
že sedaj obveščamo in vabimo
člane k udeležbi.
Osmo srečanje pomurskih
upokojencev v Termah 3000
v Moravskih Toplicah je bilo
31. julija 2010.
Prijavite se lahko še za letovanje v Izoli v terminu od 1. 9.
2010 do 11. 9. 2010 (prijava
in informacije v pisarni društva vsak dan od 8. do 12. ure
na telefonski številki (02) 524
10 84).
10. festival za tretje življenjsko
obdobje v Cankarjevem domu
v Ljubljani bo potekal od 29.
septembra do 1. oktobra 2010.
Na festivalu bo 30. septembra
2010 nastopal upokojenski
pevski zbor Vladimir Močan,
ki je bil že drugič izbran na srečanju pevskih zborov Pomurja,
na stojnicah pa se bo s svojimi
izdelki predstavila tudi sekcija
ročnih del. Vabimo vas, da se
v čim večjem številu udeležite
tega srečanja. Organiziran bo
prevoz z vlakom po simbolični ceni 3 EUR za povratno
vozovnico. Rok prijav bomo
objavili naknadno na oglasni
deski, lahko pa se prijavite tudi
na elektronski naslov [email protected] ali na telefon
(02) 524 10 84.
Jeseni bomo organizirali izlet
in družabno srečanje (piknik).
Prosimo vas, da se vključujete
v dejavnosti, ki jih izvajamo v
društvu. Vaše znanje, izkušnje,
predlogi in mnenja bodo koristili in pomagali pri še uspešnejšem vsestranskem počutju
naših starejših.
Te poletne dni preživite zdravo, aktivno in zabavno!
Angela Novak ,
predsednica društva
Čezmejno sodelovanje
Medobčinskega društva slepih in slabovidnih
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota in Feherbottal
a Kerka Menten iz Lentija (Društvo
slepih in slabovidnih Lenti – Zala)
sta v Lentiju na Madžarskem sredi
junija leta 2002 podpisali dogovor
o sodelovanju, da bi ljudem z okvaro vida omogočili čim bolj polno in
kakovostno življenje.
Obe strani sta se zavezali, da se
bosta trudili čim bolje spoznati delovanje društev – tako na
področju samega delovanja kot
glede izvajanja posebnih prilagojenih socialnih programov za
slepe in slabovidne. Sodelovanje
se je v vseh teh letih nadgrajevalo, priključili pa sta se še
Medobčinsko društvo slepih in
slabovidnih Ptuj in Društvo slepih Szhombathely – Vaš.
Rezultat sodelovanj je šesto tradicionalno tekmovanje v vrtnem
kegljanju in prilagojenem šahu
za slepe in slabovidne osebe.
Športno srečanje se je na začetku
julija odvijalo na različnih lokacijah: šah so igrali v Diani, kegljali
pa so v bližini doma upokojencev
v Murski Soboti.
150 prisotnih oseb je skupaj s
tekmovalci, spremljevalci, družinskimi člani, prostovoljci,
povabljenimi funkcionarji in
vsemi tistimi, ki so pomagali pri
premagovanju komunikacijskih
ovir, plemenito gradilo dobre
partnerske odnose znotraj omenjenih društev.
Kot je izpostavil predsednik
MDSS Murska Sobota Anton
Tonček Kos, so bili cilji projekta
olajšati vsakdanje življenje slepih
in slabovidnih oseb z zdravim življenjskim slogom, zagotavljanje
pogojev za kakovostno življenje,
pomoč slepim in slabovidnim
pri ponovnem vključevanju v
socialno mrežo in zmanjševanje
predsodkov v družbi, kjer živijo
osebe z okvaro vida.
Z vzpostavitvijo čezmejne social25
ne mreže ter informiranjem slepih in slabovidnih oseb se utrjuje
družbeni stik v lokalni mreži in
Evropski uniji.
Bodimo zgled vsem invalidskim
organizacijam, saj svoje 60-letno
izročilo bogatimo z inovativnostjo in izkušnjami, ki sledijo znani misli Williama Shakespearja:
»Edina temà, ki obstaja, je
neznanje.«
Marjeta Grabar,
tajnica MDSS Murska Sobota
julij - avgust 2010 |
JAVNE OBJAVE
Na podlagi 6. čl. Zakona o volilni in referendumski kampanji (UR list RS 41/2007) in 18. čl. Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega
glasila Soboške novine (UR list RS 61/1996, 45/2001 in 75/2006) določa izdajateljski odbor javnega glasila Soboške novine
PRAVILA ZA IZRABO ČASOPISNEGA PROSTORA V GLASILU
“SOBOŠKE NOVINE « ZA PREDSTAVITEV KANDIDATOV IN KANDIDATNIH LIST
POLITIČNIH STRANK IN DRUGIH PREDLAGATELJEV TER NJIHOVIH PROGRAMOV
ZA LOKALNE VOLITVE 2010
1. S temi pravili se zagotavlja enakopravnost organizatorjem volilne
kampanje pri predstavitvi kandidatov in kandidatnih list političnih
strank in drugih predlagateljev ter njihovih programov v času
volilne kampanje za lokalne volitve 2010.
občinskem svetu, kot tudi za tiste, ki še niso zastopane v občinskem svetu.
5. Dodatne objave za plačilo so možne v skladu s 15. členom Odloka
o izdajanju občinskega glasila »Soboške novine« in sicer v največjem skupnem obsegu 1 stran.
2. V občinskem glasilu »Soboške novine« se za predstavitve kandidatov za župana in list kandidatov za člane občinskega sveta v
času volilne kampanje za lokalne volitve v letu 2010 brezplačno
zagotovi po 1 stran za vsakega kandidata za župana in po 1/2
strani za vsako listo kandidatov za člane občinskega sveta.
6. Pred objavo predstavitve kandidatov in kandidatnih list posameznih predlagateljev izdajateljski odbor izvede žreb o vrstnem
redu objav.
7. V glasilu, ki izide pred lokalnimi volitvami 2010, bodo objavljene
vse predstavitve, ki jih bodo predlagatelji posredovali uredništvu
glasila najkasneje do 17.9.2010 na naslov: Uredništvo Soboških
novin, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota (na CD-ju) ali na
elektronski naslov: [email protected].
3. V primeru, da pride do drugega kroga volitev za župana, se brezplačno zagotovi po 1/2 strani za vsakega kandidata, pod pogojem, da v tem času glasilo izide.
4. Brezplačni prostor za predstavitev se zagotovi tako za predstavitev političnih strank in kandidatnih list, ki so že zastopane v
OBVESTILO
NASLEDNJA ŠTEVILKA SOBOŠKIH NOVIN
BO ZARADI OBJAVE KANDIDATOV IN KANDIDATNIH LIST
ZA LOKALNE VOLITVE 2010 IZŠLA PREDVIDOMA 25. SEPTEMBRA
POJASNILO KOMUNALE, D. O. O.,
GLEDE NEDAVNIH POPLAV V MURSKI SOBOTI
V Komunali, d. o. o., se kot upravljavec in vzdrževalec kanalizacijskega omrežja v Mestni občini Murska Sobota zaradi različnih
interpretacij in razlag, ki se pojavljajo v zvezi z zalitjem nekaterih
ulic v Murski Soboti z meteornimi vodami, čutimo dolžni predstaviti
dejstva, ki smo jim bili priča.
Kanalizacija je obratovala skladno s svojo zmogljivostjo, prav tako so
dobro obratovali vsi objekti na kanalizaciji, kar nenazadnje potrjuje
dejstvo, da je voda kmalu po nalivu odtekla.
Ker v zadnjem obdobju prihaja do nepredvidenih vremenskih pojavov, smo že pripravili dokumentacijo, ki predvideva večje zmogljivosti kanalizacije. Ko bo projekt realiziran, do poplavljanja naj ne bi
več prihajalo, s čimer bomo občanom priskrbeli največ, kar je v naši
moči, da zagotovimo infrastrukturo, ki bo kos vremenskim ujmam,
s katerimi se soočamo v zadnjih časih.
V torek, 13. julija 2010, je v popoldanskem času v Murski Soboti
prišlo do močnega naliva. Po podatkih meteorološke postaje v
Rakičanu je v 45 minutah padlo 60 litrov vode/m2 (po gibanju oblakov zaposleni na meteorološki postaji sklepajo, da je bilo padavin
v Murski Soboti še več). To je približno 57odstotkov več padavin,
kot je bilo upoštevano ob zasnovi kanalizacije. Ker kanalizacija ni
dimenzionirana za tako obsežne nalive, je voda poplavila nekatere
mestne ulice.
Zato smo skladno z realizacijo projekta večje zmogljivosti kanalizacije prepričani, da bomo, tako kot do sedaj, svoje poslanstvo
dosledno in odgovorno uresničevali tudi v prihodnje.
Vasja Bugar, inž. grad.
Komunala, javno podjetje, d. o. o.
V podjetju smo storili vse, kar je bilo ob sedanji kanalizacijski infrastrukturi v naših močeh. Tako smo nemudoma preverili delovanje
črpalk, prav tako je bilo vzdrževanje (očiščenost kanalov) brezhibno.
| julij - avgust 2010
26
Doslej smo pomagali rešiti
1305
predlogov in pripomb, ki so nam
jih posredovali občani.
Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več načinov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu
vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na
naslednje načine:
• preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu,
• na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu,
• z elektronsko pošto [email protected],
• z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali
pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.
Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani
www.obcan.si/murskasobota.
Javna parkirna površina
Parkiranje je v mestu MS posebna
tematika, saj urejenih parkirnih hiš
ali parkirišč ni, kar mestni občini
ni ne v ponos in ne vzpodbuda za
eventuelne turiste.
Navajam samo en primer, neurejeno parkirišče oz. površina med
Lendavsko 8 in 10 oz. neopredeljeno makadamsko površino med
temi bloki, kjer bi lahko bilo ali pa
moralo biti urejeno parkirišče, vendar ni eno ne drugo, parkiranje pa
neurejeno in nenadzorovano. Npr.
parkirana je t.i. prikolica hladilnik
ali lahki priklopnik, nemške registracije in že kar nekaj časa, saj to
izkazuje podrast. Ob tem se vsakodnevno sprehaja ali gre v službo
redar mestnega redarstva in tega
problema ne vidi oz. mu tovrstno
nadzorstvo ni opredeljeno.
Prosim za odgovor oz. za kakšno površino gre, kdo je upravljalec, kdo
nadzorni in kaj o tem določa občinski odlok o parkiranju oz. javnih
površinah. lp Marjan
Pozdravljeni, g. Marjan Horvat, odgovor na vprašanje vam je pripravil
vodja redarske službe mestne občine
Denis Gjerek.
Navajamo: »Glede omenjene gramozirane površine za večstanovajskima
objektoma št. 8 in št. 10, na Lendavski
ulici v Murski Soboti, vam podajamo informacijo, da je površina v
lasti Mestne občine Murska Sobota.
pališče. Gostje se sploh ne moremo
pogovarjati. Upam, da boste lastnika bifeja opozorili, naj bolje organizira svoje delo ter da je kopališče
namenjeno vsem obiskovalcem, ne
le njemu in njegovi družbi. Bilo je
že več pritožb proti glasbi, ki sem jih
slišala tudi sama, a očitno ne ukrepa
nihče. Prosim za ukrepanje. Hvala,
lep pozdrav!
Zaenkrat gramozirana površina ni
kategorizirana kot parkirišče, se pa v
ta namen uporablja. Ker je površina
v gramoziranem stanju, je tudi težko
urediti nekakšen red parkiranja (zaris
boksov za parkiranje). V vaši navedbi
ste tudi omenili prikolico hladilnik ali
lahki priklopnik nemške registracije,
ki je že kar nekaj časa parkirana na
omenjeni površini. V skladu z 54.
točko 23. člena Zakona o varnosti
cestnega prometa (ZVCP-1-UPB5)
je zapuščeno vozilo motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti
ali na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, ki nima
registrskih tablic ali ni registrirano in
nihče ne skrbi zanj. Omenjena prikolica ne izpolnjuje vseh zakonsko predpisanih pogojev, da bi lahko občinski
redar opredelil vozilo kot zapuščeno
vozilo, je pa res, da smo ob ogledu te
površine zasledili vozila, ki pa izpolnjujejo pogoje zapuščenega vozila,
zato bodo njihovi lastniki pozvani k
odstranitvi teh vozil.«
Pozdravljena ga. Barbara, zahvaljujemo se vam za vaše podane pripombe glede letnega kopališča Murska
Sobota. Mestna uprava bo še danes o
celoviti problematiki, ki ste jo navedli,
obvestila gostinca in se o zadevi tudi
pogovorila. Hvala.
Javna razsvetljava v
Mladinski ulici Rakičan
V Mladinski ulici v Rakičanu že dva
meseca nimamo javne razsvetljave.
G. Vlaj je bil o tem že obveščen
ampak še vedno se ni zgodilo nič.
Tudi asfalt, ki ga je delala firma
Weindorfer za T2 je zelo slabe kvalitete iz njega raste trava. G. Vlaj v
Rakičanu je veliko stvari narobe!
Glasna glasba na soboškem
kopališču
Na soboškem kopališču je bife, v
katerem je delo zelo slabo organizirano, tudi odnos do gostov je
podcenjujoč. V bifeju občasno
sploh ni natakarja, zato je skorajda
nemogoče dobiti pijačo, če je gneča
pri pultu s sladoledi, najbolj moteča
pa je preglasna glasba, ki spada na
koncerte ter v diskoteke, ne na ko-
Pozdravljeni, posredujemo vam odgovor na vaše vprašanje, ki ga je pripravil Bogomir Rola, svetovalec za komunalno dejavnost na mestni upravi.
Navajamo odgovor: »V Mladinski
ulici, kot še v Zvezni in Cvetkovi, v
naselju Rakičan, je Elektro M. Sobota
v letošnjem letu posodabljal (kabli27
ral) nizkonapetostno omrežje, zaradi
česar je bila javna razsvetljava na
Mladinski ulici odklopljena.
Žal o tem ni predhodno oziroma
pravočasno obvestil Mestne občine
Murska Sobota, kot lastnice javne razsvetljave, da bi le-ta speljala
potrebne postopke, da do ugasnitve
javne razsvetljave ne bi prišlo. Zato
je Mestna uprava pred kratkim na
podlagi razpisa izbrala zvajalca, ki
bo izvedel novi priključni napajalni
vod za napajanje javne razsvetljave
na Mladinski ter zamenjavo svetilk
na delu Cvetkove in v Zvezni ulici. Slednji je zagotovil, da bo z deli
pričel najkasneje v ponedeljek, dne
26.07.2010, že istega dne pa bi naj
znova zagorela JR na Mladinski.
Za nevšečnost se Vam opravičujemo,
kakor tudi vsem ostalim občanom naselja Rakičan, ki so bili (in še nekaj
dni bodo) v navedenih ulicah brez
javne razsvetljave. Glede asfalta pa
prosimo, da bi malo natančneje locirali nepravilnost, ki jo bomo tako
hitreje našli, kot veste je bila SKK (za
T2) zgrajena na območju celotnega
naselja Rakičan. In še to, po naših podatkih, je sanacije asfaltov v naselju
izvajal drug izvajalec, kot ga navajate Vi, seveda pa dopuščamo tudi možnost, da gre za kakšen drug prekop.
Mestna uprava bo v končni fazi
vsekakor zagotovila, da bo izvajalec
(kateri koli je že bil) nepravilnosti na
svoje stroške tudi odpravil. Lepo Vas
pozdravljamo.«
julij - avgust 2010 |
KULTURA
Poletna
muzejska noč
Sedaj že tradicionalno dogajanje slovenskih muzejev, galerij in ostalih
razstavišč, ki poteka vsako tretjo
soboto v juniju, t. i. poletna muzejska
noč, je letos potekalo v 32 krajih po
Sloveniji.
Aleksandra Grah
Prireditev, ki poteka pod
okriljem Skupnosti muzejev
Slovenije, predstavlja muzejska,
galerijska in druga kulturna razstavišča kot kraje, kjer je možno
preživeti prosti čas na malo drugačen način. Letošnja muzejska
noč je bila že osma po vrsti in
je bila namenjena obiskovalcem
vseh starosti. K akciji sta se pridružili tudi dve murskosoboški
kulturni instituciji – Galerija
Murska Sobota in Pokrajinski
muzej Murska Sobota. Muzejska
vrata so se tako odprla že ob 9.
uri zjutraj, čez dan so organizirali strokovno vodstvo po stalni
razstavi, potekale so tudi muzejske delavnice in projekcije
etnoloških filmov. V Galeriji so
pripravili voden ogled po skupinski razstavi »Naključja«. »Čez
dan odziv ni bil tak, kot smo ga
tudi pričakovali, nanj pa je gotovo vplivalo športno dogajanje.
Prekmurska godba Bakovci
z zlatim priznanjem
Sem pa prijetno presenečen nad
obiskom večernega vodstva,« je
poletno muzejsko dogajanje komentiral Robert Inhof, direktor
Galerije Murska Sobota.
Aleksandra Grah
Že močno uveljavljena Prekmurska
godba Bakovci, ki jo vodi dirigent
prof. Željko Ritlop, je ponovno doživela velik uspeh.
Člani godbe so že meseca maja
nastopili na 23. državnem tekmovanju slovenskih godb v
Videm-Dobrepolju, kjer so v
svoji težavnostni stopnji prejeli
zlato priznanje. Na tekmovanje
so se pripravljali kar štiri mesece, v katerih so opravili več kot
dvajset vaj. Nastopili so z dve-
ma obveznima skladbama in eno
po lastni izbiri po predpisanih
kriterijih, ki so jih ocenjevalci
upoštevali v ocenjevalnem delu,
ter z eno skladbo za ogrevanje
in prilagajanje akustiki dvorane.
Godbo spremlja tudi mažoretna
skupina. Punce so se v začetku meseca vrnile s poletne šole
29
twirlinga, ki jo je vodila priznana
mojstrica Anita Omeržu. Članice
mažoretne skupine so se počasi
že začele pripravljati na državno
tekmovanje, ki jih čaka prihodnje leto, zato se želijo naučiti
novih tehnik in prijemov sukanja
mažoretnih palic.
julij - avgust 2010 |
ŠPORT
44. mednarodne
igre šolarjev v Manami
V času od 28. junija do 3. julija so bile
v mestu Manama v Kraljevini Bahrajn
44. mednarodne igre šolarjev.
Stanko Kerčmar
velika komaj 655 kvadratnih
kilometrov, ima okrog milijon
prebivalcev, manj kot polovica je tujcev, večji del iz Indije,
Pakistana, Tajske in drugih držav Azije. Z organizacijo dirke
formule ena leta 2004 je država
stopila na pot prepoznavnosti
tudi v turističnem pogledu.
Denarna valuta v državi je bahrajnski dinar.
Skupno je na igrah v Bahrajnu
nastopilo 2500 tekmovalcev
v starosti od 12 do 15 let iz
31 držav in 65 mest oziroma
občin. Iz Slovenije je nastopilo deset občin. Mestno občino
Murska Sobota so zastopali
atleti Atletskega kluba Panvita
Murska Sobota Anja Benko in
Katja Vrdjuka v teku na 800
metrov, Gregor Ovsenjak v
teku na 100 m ter trenerja
Diana Kočar in Tiberij Lebar.
Dominik Horvat se je en dan
pred odhodom poškodoval in
se iger ni mogel udeležiti.
Tekmovanja v atletiki so zaradi vročine potekala v večernih
urah. Anja Benko je osvoji-
Bahrajn je otoška država v jugozahodni Aziji, ki obsega istoimenski otok in nekaj manjših
otokov v Perzijskem zalivu.
Država ima morsko mejo s
Katarjem in Savdovo Arabijo,
s katero je povezana tudi s cestnim mostom oz. nasipom.
Gospodarstvo države temelji
na proizvodnji nafte in plina,
vendar se država zadnje čase po
vzoru bližnjih emiratov vse bolj
usmerja k turizmu in finančnim storitvam. Od leta 1971
je samostojna, od takrat naprej
pa je pod vodstvom družine alKalifa. Kraljevina Bahrajn je
Na Trgu kulture daleč najbolj gledane
tekme slovenske reprezentance
Medtem ko so v drugih slovenskih
mestih pripravili prenose tekem
svetovnega prvenstva v nogometu
predvsem na velikih platnih, je v
Murski Soboti na Trgu kulture še
danes postavljen petnajst kvadratnih
metrov velik LED-zaslon.
| julij - avgust 2010
Podjetje Tratnjek je dan pred
začetkom prvenstva, ki se je
odvijalo od 11. junija do 11.
julija, na Trgu kulture v Murski
Soboti postavilo 15 kvadratnih
metrov velik zaslon, ki je služil za oglede prenosov vseh 64
tekem. S tem so organizatorji
vzpostavili osrednje prizorišče za spremljanje tekem v
Pomurju, daleč najbolj obiskane pa so bile tri tekme slovenske reprezentance. Takrat
se je pred Galerijo zbralo tudi
do tisoč gledalcev, ki so vzpodbujali in navijali za naše nogometaše. Po izpadu Slovencev je
zanimanje za tako množično
spremljanje tekem razumljivo
upadlo, zato se je več gledalcev
32
la drugo mesto z rezultatom
2:19,24, Katja Vrdjuka pa
šesto s časom 2:23,93. Gregor
Ovsenjak je dosegel svoj osebni
rezultat na 100 m z rezultatom
12,49, a se ni uvrstil v nadaljnje tekmovanje.
Vsem tekmovalcem izrekam
čestitke za dosežene rezultate,
ki so jih dosegli kljub veliki
vročini in močni konkurenci.
Diani Kočar in Tiberij Lebarju
iskrena hvala za uspešno delo
in vodenje mladih na igrah.
Spremljevalkama Aishi in Amal
hvala (šukran) za vse, kar sta za
našo ekipo naredili v času iger.
Župan mesta Lanarkshire iz
Škotske je na predstavitvi 45.
mednarodnih iger šolarjev nanje povabil tudi Mestno občino Murska Sobota. Igre bodo v
času od 3. do 8. avgusta 2011.
Karlo Vratarič
zbralo le ob večernih tekmah,
vikendih in ob ogledih zaključnih bojev.
ŠPORT
Mednarodni atletski miting
priložnost za mlade
Osrednji atletski miting na stadionu
pri OŠ I je bil tudi letos mednarodnega značaja in že 14. po vrsti. Pred
tem se je odvil prav tako tradicionalni Mikkov mnogobojček za mlade.
Geza Grabar
Skupaj je dopoldne in popoldne
v različnih starostnih skupinah
nastopilo več kot 150 mladih iz
Slovenije, Hrvaške in Avstrije;
če pa ne bi sočasno miting
potekal še v Mariboru, bi bila
udeležba zagotovo številčnejša.
Najuspešnejši tekmovalec na
mitingu je bil domačin Robi
Kreft, ki je zmagal v spominskem teku Gregorja Kranjca na
100 metrov (11,35) in v skoku
v daljino (652 cm). Od domačih tekmovalcev so se z zmagami izkazali Urška Jelenovec
(100 m), Ines Horvat (daljina), Sonja Neger (1000 m),
Andriana Djačkaj (višina) med
dekleti ter Tomaž Rozmarič
(1000 m) in Aleš Zver (300
m) med fanti.
Domači tekmovalci so bili zelo
uspešni tudi v Mikkovem mnogobojčku, kjer so mladi tekmovali v tekih na 60 in 300 m ter
9. Soboški tek
za ljubitelje teka in hoje
Organizatorja – murskosoboška
športna zveza in združenja atletskih
sodnikov, sta termin tradicionalnega
Soboškega teka iz septembra prestavila na sredino junija.
Z njim pa tudi ves spremljevalni program s pohodom okrog
Murske Sobote in tekom očkov.
Skupaj je na dobro pripravljeni
prireditvi s startom in ciljem
na nesojeni lokaciji bodočega
atletskega stadiona, tj. na pomožnih nogometnih igriščih
pri Fazaneriji, skupaj nastopilo okrog 150 ljubiteljev teka in
hoje, kar je nekoliko pod pričakovanji, a glede na množino
športno-rekreativnih prireditev
v tem mesecu je udeležba bila
vseeno zadovoljiva.
Tudi letos sta osrednji tekaški
preizkušnji šteli za pomurski pokal in pokal Slovenija
teče, zato je bilo skupno število tekačev temu primerno:
našteli so jih kar 73. Med 54
moškimi je bil na deset kilometrov najhitrejši Zdenko
Klemenčič iz Črešnjevcev pri
Gornji Radgoni, Vesna Hedžet
iz Novega mesta pa je bila med
15 tekačicami najhitrejša v teku
žensk na osem kilometrov.
Od murskosoboških tekačev
velja izpostaviti uspeh Vlaste
Lunežnik (TS Radenska), ki je
bila v absolutni konkurenci tretja pri dekletih, Borisa Kaučiča
(TS Radenska), ki je bil absolutno peti, šesti pa je bil Endre
Gönter (AK Panvita), oba pa
sta v svojih starostnih skupinah
premočno zmagala.
Če lahko pohod okrog Murske
Sobote, ki sta ga pripravila planinski društvi Mura in Matica,
z vidika števila okrog 30 udeležencev ocenimo kot uspešnega,
pa to nikakor ne velja za otroške teke mladih, ki so tekmova33
v skoku v daljino. Pri pionirjih
(U-14) je bil najboljši Nino
Celec, Niko Car je bil v svoji
starostni skupini (U-12) tretji,
Miša Horvat druga in Anja
Zadravec tretja (obe U-12).
Geza Grabar
li na razdaljah od 600 do 2000
metrov. V štirih različnih starostnih skupinah, razdeljenih na
dekleta in fante, jih je skupaj
teklo le 22.
Z namenom spodbujanja športne aktivnosti med odraslimi,
zlasti očetov, ki se vključujejo
v športno aktivnost skupaj s
svojimi otroci, s tem pa gojijo
poseben odnos do samih sebe,
tudi letošnji Soboški tek ni
minil brez teka očkov. Skupaj
s svojimi varovanci jih je teklo
kar 24.
julij - avgust 2010 |
PONUJAMO VAM:
jedi iz domače prekmurske kuhinje,
ribje jedi in jedi iz divjačine,
jedi po naročilu,
nedeljska kosila,
malice,...
Za organizirane skupine posebne ugodnosti !!
tel: +386 (0)2 54 22 730 | [email protected]
www.grajski-stolp.si
ŠPORT
Mura 05 s spremenjenim moštvom
in nedorečenim proračunom
Po pridobljeni licenci za igranje Mure
05, v katero je bilo vloženo ogromno
truda, se vodstvo kluba ubada z zagotovitvijo sredstev za nemoteno
delovanje. Le-teh še nimajo dovolj
za celo sezono, pogovori pa potekajo
vsakodnevno.
| julij - avgust 2010
gonu dopolnjujemo trenerje, saj
jih je nekaj odšlo. Članska ekipa
se formira in počasi postavljamo
stvari na zopet na svoja mesta,«
pravi Topič.
V Mursko Soboto so se vrnili nekateri nekdanji mladinci
Mure, angažiranih pa bo tudi
nekaj igralcev iz okoliških
klubov. Uspešni so bili tudi
pogovori z Mariborom, ki bo
v Prekmurje poslal svoje štiri
obetavne igralce. To so napadalec Armend Sprečo, vezni
igralec Matjaž Kek, sicer sin selektorja slovenske reprezentance, in obrambni igralec Valen
Filipovič, ki bodo imeli status
posojenega igralca, medtem ko
bo vratar Matej Radan na dvojni registraciji in bo po potrebi
lahko nastopil tudi za matični
klub. Okus strokovnega vodstva
je zadovoljil tudi obrambni igralec Anvar Husić iz Bosne.
Vodilni Mure 05 so si ob koncu pretekle sezone zastavili cilj
zagotoviti vsaj 250 tisoč evrov
za normalno delovanje kluba,
za mejnik pa je bil izrečen prvi
julij. Čeprav smo že krepko čez
omenjeni datum Mura 05 še do
danes ni blizu zastavljenemu cilju. »V tem trenutku proračun
še ni dorečen, trenutno največ
časa posvečamo igralskemu kadru, vsakodnevno pa se tudi
dogovarjamo s sponzorji in
potencialnimi vlagatelji,« pravi
predsednik Mure 05 Miroslav
Topič.
Potrebnega denarja torej še
ni, zato je kar nekaj igralcev
že zapustilo klub. Od igralcev,
ki so branili črno-bele barve v
spomladanskem delu so odšli
Filip Gačevski (Kapfenberg),
Aleš Ajlec in Matic Maruško
(oba Nafta), proste roke so dobili Primož Smolkovič, Domen
Vršič, Luka Pejnovič in Mario
Zlatar, nove angažmane pa si
iščejo še Dejan Benkič, Darjan
Slavic in Ivo Prettner. »Igralcem
smo ponudili prosto pot v smislu, če si najdejo boljše priložnosti ali druge izzive, ker pred začetkom priprav je bila situacija
v klubu nejasna, kakor je tudi še
zdaj. Zaradi tega ne delamo tragikomedije. Razmere v klubu ne
morem povedati da so idealne,
ampak so se umirile po burni
pomladi. Normalno delujemo
naprej, praktično na vseh področjih, tudi na mladinskem po-
Karlo Vratarič
Na eni strani bo murskosoboški klub sodeloval z Mariborom,
medtem ko ponujenega sodelovanja z Nafto niso sprejeli. »Do
sodelovanja z Nafto so bili vodilni možje korektni, tu je šlo
predvsem za izmenjavo igralcev, ker sta dva naša igralca šla
k njim. Do tega pa ni prišlo, saj
izbor igralcev ni ustrezal našemu moštvu, predvsem v smislu
igralskih pozicij in mladincev,
katere smo pokrili z našim kadrom. To pa ne pomeni, da v
prihodnje nismo pripravljeni na
sodelovanje, v tem trenutku pa
pač ni izšlo,« je pojasnil odločitev kluba Topič. Dodajmo še,
da je Mura 05 za prestop Ajleca
in Maruška v lendavski klub
prejela zakonsko predpisano
odškodnino.
OSKRBOVANA STANOVANJA
MURSKA SOBOTA
Ob Rozmanovi ulici v Murski Soboti je poleg nove enote Doma
VWDUHMãLK 5DNLþDQ ]JUDMHQ REMHNW ] RVNUERYDQLPL QDMHPQLPL
VWDQRYDQML NL ERGR YVHOMLYD Y DYJXVWX 6WDQRYDQMD VR
namenjena tistim starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere
GRSXãþDMR VDPRVWRMQR ELYDQMH LQ ]JUDMHQD WDNR GD RPRJRþDMR
bivanje tudi gibalno oviranim osebam (dvigalo, širši prehodi,
SULODJRMHQDRSUHPD
6WDQRYDQMD VR YHOLNRVWL RG P QDMHPQLQD (XUPHVHF
GR P QDMHPQLQD SULEOLåQR (XUPHVHF WHU LPDMR
RSUHPOMHQR NXKLQMR LQ NRSDOQLFR 3ROHJ QDMHPQLQH VH SODþXMHMR
stroški povezani z bivanjem v oskrbovanem najemnem stanovanju
HOHNWULNDRJUHYDQMHNRPXQDOD«
1HNDMVWDQRYDQMMHãHSURVWLK9DELPRYDVGD]DYVHLQIRUPDFLMH
SRNOLþHWHQDWHOHIRQ
1HSUHPLþQLQVNLVNODGSRNRMQLQVNHJDLQLQYDOLGVNHJD]DYDURYDQMDGRR
0DODXOLFD/MXEOMDQD7HOVSOHWQDVWUDQZZZQVSL]VL
38
ŠPORT
Zmaga Špancev
na Fazaneriji
Konec julija je na murskosoboški
Fazaneriji potekala mednarodna
prijateljska tekma med Valencio in
Al Hilalom. Dobili so jo Španci z 2:0.
Karlo Vratarič
Nogometaši Valencie, ki so se
od 22. do 30. julija mudili na
pripravah v Sloveniji, so 25. julija odigrali prijateljsko tekmo
v Murski Soboti. V Fazaneriji
so se pred okoli 500 gledalci pomerili s prvaki Savdske
Arabije Al Hilalom. Španci so
krenili v napad od prve minute, kar se jim je obrestovalo, saj
so že v tretji minuti povedli z
zadetkom francoskega branilca Jeremyja Mathieua. Tudi
v nadaljevanju so na igrišču
gospodarili »netopirji«, nekaj
priložnosti pa so pripravili tudi
Arabci. Pri Valencii je trener
Valencie Unai Emery v drugem
polčasu dal priložnost še dvanajstim igralcem, medtem ko
je Belgijec Eric Gerets na drugi
strani naredil zgolj tri menjave.
Ko je že kazalo, da se rezultat
do konca ne bo spremenil, je v
91. minuti za končnih 2:0 zadel Roberto Saldado. Tekmo sta
organizirala avstrijska organizacija Soccer Camps Kärnten in
Team Sports Camp Slovenija.
PODOBE MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA – VABILO K SODELOVANJU
Mestna občina Murska Sobota za lastne promocijske namene vabi k sodelovanju fotografe, amaterje in profesionalce, da posredujejo svoja dela na temo: podobe mesta Murska Sobota in primestnih naselij vključno
z dogodki, značilnostmi, zanimivostmi in drugimi motivi, ki zaznamujejo življenjski prostor v naši občini.
Visokoresolucijske fotografije naj bodo zapisane na CD ali DVD medijih, v datotečnem formatu TIF ali JPG
z najmanjšo kompresijo, brez digitalnih manipulacij in brez montaž. Glede na sporočilnost, estetsko vrednost
in tehnično neoporečnost bomo pred uporabo z avtorji izbranih del dogovorno uredili prenos materialnih
avtorskih in reprodukcijskih pravic.
Gradivo z avtorskimi in kontaktnimi podatki posredujte na vložišče Mestne občine Murska Sobota do 20. 8. 2010.
39
julij - avgust 2010 |
GASILCI
Prevzem novega gasilskega vozila
v Satahovcih
Ko je župan Anton Štihec poveljniku
društva Robertu Martincu slovesno
predal ključe vozila, so v Satahovcih
zaključili nekajletni projekt nakupa
novega gasilskega vozila. Želja o
nakupu je bila med gasilci in krajani
prisotna že vrsto let, saj je njihovo
dosedanje orodno vozilo dočakalo
visoko starost kar 25 let ter ga je
bilo v skladu s časom in razvojem
tehnike treba zamenjati.
Na društvenem občnem zboru
leta 2008 so sprejeli dokončno
odločitev in nato zbirali sredstva
za sodobno vozilo, v katerem se
lahko hkrati pelje sedem ljudi
in ki je eno najsodobnejših te
vrste. Med drugim ima 500-litrski rezervoar za vodo, visokotlačno črpalko ter dva navijalca,
reflektorja za razsvetljavo ter
elektroagregat in vso drugo po
tipizaciji za takšna vozila potrebno opremo (na in v njem je kar
140 kosov najsodobnejše gasilske
opreme). Vozilo je stalo v njihovi
garaži že v drugi polovici lanskega leta, a so najprimernejši trenutek za njegovo predajo našli
konec junija letos. Skupaj s potrebno opremo vrednost vozila
znaša natanko 80.800 evrov.
V Satahovcih, vzorno urejenem
primestnem naselju, je bilo zato
spet slovesno, kot je to vselej,
ko v kraju pripravijo gasilsko ali
kakšno drugo prireditev. Vidno
vesel in ponosen predsednik
Marjan Martinec, pravzaprav
je takšen bil vsak gasilec iz njihovega društva in tudi vsak krajan, je med številnimi gosti ob
županu Antonu Štihcu, ki se je
z odgovornimi dogovoril, da bo
mestna občina v okviru občinskega proračuna v nekaj letih zagotovila tudi polovico vrednosti
tega vozila, pozdravil nadžupana z Mursko Soboto pobratenega mesta Ingolstadt v Nemčiji
Petra Schella, ki je tudi častni
občan Murske Sobote, in prvega moža občine Paračin v Srbiji
Sašo Paunovića, ki ju je ravno v
tem času župan gostil v okviru
Soboških dnevov. Med številnimi
drugimi gosti so se vabilu odzvali
še častni predsednik GZS Ernest
Eöry, poveljnik Štaba CZ MO
Murska Sobota Stanislav Wolf,
častni regijski poveljnik Franc
Gomboc, vodstvo Gasilske zveze
MO Murska Sobota, direktorji
nekaterih gospodarskih družb in
številni drugi. Največ pa je bilo
na slovesni predaji novega vozila
v uporabo seveda krajanov.
Predsednik Martinec je ob izraženi globoki hvaležnosti vsem,
imenovanim in neimenovanim,
ki so ta projekt podprli, dejal še,
da popolnoma opremljeno gasilsko vozilo s sodobno opremo
brez dobro izurjenih in usposobljenih gasilcev ne pomeni nič.
V Satahovcih imajo sedaj oboje.
»In če kdo kliče nas v nesreči,
mi upamo priteči, ne vprašamo
nikdar, če grozni je požar,« je
zaključil svoj nagovor. Župan
je zagotovil, da bo gasilcem po
svojih najboljših močeh pomagal
tudi v prihodnje, saj so ti najpomembnejša sila v sistemu zaščite
in reševanja, ki so se doslej zaradi vedno številnejših naravnih
nesreč izkazali z mnogimi uspešnimi akcijami. Zbrane so nagovorili še Igor Erjavec, član Sveta
Krajevne skupnosti Satahovci,
Ernest Eöry, predsednik GZ
MO Štefan Barbarič in direktor
murskosoboške območne enote Zavarovalnice Triglav Sandi
Štefan Flisar. Kulturni program
so prispevali domačini: mladi gasilci ter ljudski pevci in folkloristi. Bogato kroniko društva, ki
se piše že več kot 70 let oziroma
od leta 1937, ko je bilo gasilsko
društvo v tem kraju tudi ustanovljeno, pa je prebral tajnik
društva Franc Bencak.
Ob 50-odstotnem deležu sofinanciranja vrednosti vozila s
strani mestne občine je bilo 18
41
Geza Grabar
odstotkov sredstev zagotovljenih
iz požarnega sklada GZ MO
Murska Sobota, 17 odstotkov
so zagotovili vaščani in vaščanke v kar nekaj nabiralnih akcijah, 5,5 odstotka je primaknila
matična krajevna skupnosti, 3
odstotke Zavarovalnica Triglav,
območna enota Murska Sobota,
1,3 odstotka domačin Boštjan
Martinec, 0,6 odstotka podjetje
Mlinopek, ostalih 4,6 odstotka
pa ostali manjši donatorji (Bar
Fink, Pomurske lekarne, KG
Rakičan, SGP Pomgrad, Branko
Cipot idr.).
Ob upanju, da novega vozila
ne bo nikoli treba uporabljati
za intervencije ob požarih in
drugih nesrečah, kar največ pa
za izobraževanja in svečane namene, je vozilo blagoslovil še
rimskokatoliški stolni župnik
v Murski Soboti Ivan Kranjc.
Med številnimi lepimi mislimi
je povedal tudi, da če bi gasilci
in drugi vaščani v kraju mirovali,
ne bi imeli novega vozila, zato
je v prispodobi dodal še, da so
z novim vozilom zanetili ogenj.
A ne tistega uničujočega, pač pa
ogenj ustvarjalnosti.
julij - avgust 2010 |