Soboške novine številka 90
5. avgust 2010 | številka 90-91 4 Sprejet rebalans proračuna za leto 2010 13 Slovesna nova maša Gorana Merice 31 Uspešni plesalci in plesalke plesnega kluba ZEKO 10 Slavnostna seja ob prazniku Mestne občine Murska Sobota 15 Uspešen začetek projekta »rumena vreča« 32 Mednarodne igre šolarjev v Manami 12 Poplave v Murski Soboti 18 Bronasto odličje na olimpijadi iz biologije Filipu Cvetku 37 Judoist Adrian Gomboc peti v Evropi MESTNI SVET Mestna seja – rebalans proračuna za leto 2010 Na vroč julijski četrtek so se mestni svetniki in svetnice sestali na 30. redni seji, kjer so obravnavali 14 točk dnevnega reda. Najbolj je izstopala četrta točka, rebalans proračuna za leto 2010, ki je bil sprejet na februarski seji. Prihodki in odhodki so takrat znašali 24.581.953 evrov, rebalans pa jih predvideva v višini 25.628.778 evrov, kar je za 1.096.825 evrov ali 4,46 odstotka več. | julij - avgust 2010 me, in predlagali ali poudarili posamične točke, ki se jim zdijo pomembne glede zadolževanja samo za zgoraj omenjene projekte. Drugih posebnosti ni bilo. Bolj glasno je bilo v svetniških skupinah in pri nekaterih svetnikih, vendar smo njihove pripombe že slišali. Svetniška skupina SDS je bila denimo kritična do slabega črpanja evropskih sredstev ter je županu očitala, da gre za predvolilni rebalans (proračun). Pohvalili pa so novo finančno injekcijo, investicijo podjetja Bisol. V LDS-u so povedali, da je projekt kongregacije dober, saj prinaša tako ekonomske in okoljske koristi. Izrazili pa so pomisleke, zakaj se to ni zgodilo že prej. Oboji pa so izrazili podporo rebalansu. Svetniki, ki so se oglasili, so odprli razpravo glede treh različnih tem. Miran Forjanič (SDS) se je zavzel za nedavne naravne ujme, ki je nemalokaterim povzročila hude težave. Tako je predlagal, da se zviša postavka v proračunski rezervi s 13.000 evrov na 26.000. Marko Martinuzzi (SDS) je župana vprašal, zakaj so se stroški Soboških dnevov povišali za 50 odstotkov ali 39.000 evrov. Mag. Marjan Gujt (LDS) pa je postavil vprašanje, ali je za 15-minutni film smotrno porabiti 26.000 evrov proračunskega denarja. Župan Anton Štihec je Forjaniču odgovoril, da sam sicer nima nič proti, vendar je proračunska rezerva namenjena za odpravo posledic neurij za zgradbe, ki so v občinski lasti. Forjanič kljub pojasnilom ni bil zadovoljen, zato je še enkrat pred govornico poudaril, da občina ni utrpela nobene škode, krajani pa so jo. »Boli me, ker je težava v proračunu najti 25.000 evrov za ljudi.« Kot se je izkazalo, težava ni nastala v tem, da župan in občinska uprava ne bi hotela poskrbeti za občanke Po utemeljitvi Slavka Domjana, odgovornega za proračun in finance, je rebalans potreben zaradi vključitve štirih predvidenih projektov, od teh so prvi trije posledica sprejetih sklepov mestnih svetnic in svetnikov: izvedba kongregacije v kotlovnici daljinskega ogrevanja na Lendavski ulici; nakup parcele za potrebe ureditve zelene površine ob gradnji varovanih stanovanj; izvedba projekta »rumena vreča« in obveznosti pokritja stroškov začasnega odvoza odpadkov na deponijo v Dolgi vasi. Četrti ukrep pa se nanaša na financiranje denacionalizacijskega načrta za zgradbo na Slovenski ulici (bivša lekarna) po potrjeni sodbi s strani višjega sodišča. Izvedba kongregacije bo stala 800.000 evrov, nakup parcele 16.600 evrov, okolju in človeku prijazen projekt bo stal dobrih 50.000 evrov, razsodba sodišča glede denacionalizacije pa 288.000 evrov. Kot je v nadaljevanju pojasnil Domjan, je zaradi odhodkov treba povečati prihodke ali pa zmanjšati že sprejete projekte. Mestnemu svetu je predlagal, da sprejme rebalans proračuna. Predsednik nadzornega odbora Puhan je menil, da je rebalans posledica namenskih zadolževanj in da prihaja samo do manjših sprememb. Dodal je, da ne predstavlja večjih težav za zadolževanje. Tudi drugi odbori so predlagali, da se rebalans sprej4 Peter Peterka in občane, ampak v tem, da Forjaničevo vprašanje ni bilo dovolj natančno. Iz besed Domjana je postalo jasno, da se rezerva, ki je predvidena samo za poškodovano občinsko infrastrukturo, ne more porabiti za pomoč ljudem. »Ne moremo govoriti o socialnih transferjih. Spraševali ste za rezervo,« je Forjaniču pojasnil Domjan. Župan Štihec pa je dodal, da pomoč občanom lahko namenijo samo iz druge postavke. »Lansko leto smo jo izplačali iz enkratne denarne pomoči,« je pojasnil in hkrati Forjaniča pozval, naj to predlaga. Zakaj so se povišali stroški Soboških dnevov, župan Martinuzziju pojasnjuje, da so se na kolegiju odločili, da zaradi gospodarskega položaja veliko ljudi ne bo šlo na počitnice. Z bogatejšim programom so želeli sestaviti kakovostno ponudbo. Rebalans je bil z 19 glasovi ZA in nobenim PROTI sprejet. Na dnevnem redu je bilo še nekaj točk, ki so se nanašale na opremljanje stavbnih zemljišč (Lendavska – sever, v Bakovcih in razširitev poligona Španik), o razširitvi dejavnosti CERO Puconci in še nekaj drugih. Vse so bile sprejete. Nekaj kritike pa je bila deležna še 12. točka o imenovanju Komisije za sestavo volilnega imenika pripadnikov romske skupnosti. Spomnimo, na 29. seji je romski svetnik Darko Rudaš izrazil dvom nad predlogi, saj naj romska društva in druge skupnosti ne bi bile usklajene, zato je predlagal, da se izbor kandidatov ponovi. Mestni svet se je strinjal in predlog sprejel. Sedaj pa se je izkazalo, da so predlogi bili identični. Zakaj je do tega prišlo, prisotni niso izvedeli, saj Darka Rudaša ni bilo na mestni seji. Kandidati pa so bili z 20 glasovi ZA in 1 PROTI potrjeni. AKTUALNO Modre odločitve za nove pridobitve Pred štirimi leti sem v svojem volilnem programu navedel nekatere prednostne razvojne usmeritve za Mestno občino Murska Sobota in tudi širše. Vabim vas, da se skoznje skupaj sprehodimo. Anton Štihec delavcev in investicije v višini 150 milijonov evrov. Na področju razvojne usmeritve »POMOČ GOSPODARSTVU« smo nadaljevali s komunalnim opremljanjem Severne obrtno-industrijske cone, kjer je trenutno prodanih več kot 75 odstotkov razpoložljivih zemljišč. Kar dva vlagatelja (XAL in WOLFORD) sta lani dobila nagrado za najboljšo tujo investicijo v Sloveniji, zaposlila pa sta več kot 200 delavcev. Tukaj je tudi MBC – multi business center družbe ERA, družba POLIMIX pa je pravkar začela graditi svojo tovarno. Med novimi investitorji so tudi domača podjetja. Nekatera med njimi so tik pred začetkom gradnje poslovnih objektov (FERBEJŽAR), letos pa je nova zemljišča (kar 5,1 ha) kupila znana slovenska družba BISOL, ki bo še letos zaposlila 40 delavcev, do konca leta 2014 pa načrtuje zaposlitev kar 750 Us m e r i t v i » R A Z VO J , TEMELJEČ NA ZNANJU« smo posvetili veliko pozornosti. Že vzpostavljene širokopasovne optične povezave v Murski Soboti in Rakičanu ter izvedena kanalizacija za te povezave v Bakovcih in delno tudi v drugih naseljih ponujajo odlične možnosti za razvoj informacijske družbe. V zadnjih štirih letih je bilo v Murski Soboti vzpostavljenih kar nekaj visokošolskih (fakultetnih) programov (management v agroživilstvu in razvoj podeželja v Rakičanu, fakulteta za zdravstveno nego, fakulteta za fizioterapijo, različni programi na višji ekonomski šoli ipd.). Trudimo se, da bi zaživela tudi fakulteta za turizem. Obnavljali smo osnovne šole (poudarek predvsem na racionalizaciji porabe energije), zgradili prizidek k OŠ 2 in obnavljali nekatere telovadnice. Zgradili smo novo srednjo in višjo ekonomsko šolo na Noršinski cesti ter novo glasbeno šolo ob Cvetkovi ulici. Vlagali smo sredstva v človeški potencial, saj z ZLATIMI ŠTIPENDIJAMI štipendiramo več kot sto štipendistov iz občine. Z 240.000,00 evri, kolikor na leto namenjamo za te štipendije, se uvrščamo na prvo mesto med vsemi občinami v Sloveniji glede na število prebivalcev in višino občinskega proračuna. »PROMET, PROSTOR IN KOMUNALA« pokrivajo zelo širok spekter pristojnosti občine, zato to področje vsebuje največ projektov. Tako tistih, ki so že izvedeni, kot tudi tistih, ki so v izvajanju oz. tik pred Novi podjetji Wolford in Xal v severni obrtno industrijski coni Nova glasbena šola Nova Ekonomska šola Regijski Center za ravnanje z odpadki v Puconcih 5 julij - avgust 2010 | AKTUALNO Podvoz na Lendavski ulici tem. Obnovljeni so vodovodi v Bakovcih, Krogu, Satahovcih, Markišavcih, v mnogih ulicah v Murski Soboti, mnogo je novih cest ali pa so izvedene preplastitve, tako v mestu kot v naseljih. Smo pred dogradnjo centralnega kanalizacijskega kolektorja od čistilne naprave do Gregorčičeve ulice v Murski Soboti in pred rekonstrukcijo kanalizacijskega voda iz Černelavcev. Vse vasi so z mestom povezane s kolesarskimi stezami (zadnji izvedeni sta do Polane in Markišavcev; upam, da bomo letos začeli še z izgradnjo kolesarske povezave zaselka Jezera z Rakičanom). Izgradili smo kolesarska počivališča (Černelavci, Markišavci, Nemčavci in Krog; letos sledita še Polana in Rakičan), izvedli vodnogospodarske ureditve, ki naselja Veščica, Kupšinci in Černelavci varujejo pred poplavami. Začeli bomo graditi poljske poti zaradi komasacij v Bakovcih in Krogu. Tukaj je še mnogo novih pločnikov v me- Krožišče Noršinska - Markišavska cesta Veščici, dve območji v Rakičanu (območja zemljišč v lasti Panvite), območje avtopoligona ob Noršinski cesti, območje nove avtobusne postaje, nove vojašnice pri Markišavcih; izdelan je prostorski akt za vzhodno obvoznico). Izdelan je OPN za celotno mestno občino, ki vključuje nova območja za gradnjo, zahodno obvoznico ipd. Izvedli smo urbanistično delavnico za bodoče prostorsko urejanje območja od Lendavske in Kopališke ceste do Ledave. Za južno obvoznico (vse od Tomšičeve prek Bakovske do Panonske pri Plesah – vmes je tudi nadvoz čez železniško progo) je že bila izvedena parcelacija zemljišč, pridobivamo pa zemljišča, ki so predpogoj za izdajo gradbenega dovoljenja in samo gradnjo. Izgradili smo podvoz na Lendavski ulici, bogatejši smo za nekaj novih krožišč in avtobusnih postajališč. Rekonstruirali smo Noršinsko cesto do ekonomske šole, Markišavsko cesto do TC Merkur, izgradili novi ce- stu in naseljih (v kratkem bomo začeli graditi prvi pločnik v Satahovcih). Obnovili smo pločnike ob Slovenski ulici. Izvedli bomo nove ureditve v središču mesta (ob knjižnici). Skupaj s stanovalci nekaterih večstanovanjskih objektov smo sofinancirali ureditve parkirišč pred njihovimi objekti. V nekaterih delih občine je bila obnovljena javna razsvetljava, kjer smo pristopili k racionalizaciji porabe električne energije. Kar 1,3 milijona evrov smo do sedaj vložili v regijsko deponijo odpadkov CEROP (center za ravnanje z odpadki v Puconcih). Na področju urejanja prostora je bilo sprejetih mnogo novih OPPN-jev, ki omogočajo nove gradnje (mestno jedro, nov Mercatorjev kompleks, območje bivše Pomurke, blokovski kompleks ob Cvetkovi ulici, poslovno-trgovski kompleks ob Markišavski in Noršinski cesti, območje ob vaškem domu v Bakovcih, v postopku so še območje Opleter v Černelavcih in Ureditev Slovenske ulice | julij - avgust 2010 sti od Pušče in od Tišinske ceste do Gederovske ceste … Znotraj prioritete »PRILOŽNOSTI – TURIZEM, ŠPORT, KULTURA« smo bogatejši za Zavod za kulturo, šport in turizem, ki je pred časom ugledal luč sveta. Na turističnem področju je mestna občina postala prepoznavna kot festivalsko mesto. Festival SOBOŠKI DNEVI je čedalje bolj obiskan. Tukaj so še FRONTA (festival sodobnega plesa), FRISK (računalništvo in sodobne komunikacije), MIKK-ov festival kratkega filma. Uvedli smo nove prireditve, kot sta DRUŽINSKI PIKNIK in SOBOŠKO POLETJE, ki so naletele na mnoga odobravanja. Na področju športa smo bogatejši za nov stadion z umetno travo v sklopu Fazanerije, nekaj novih asfaltnih košarkarskih igrišč (Krog, Vrtna ulica), novo atletsko stezo pri OŠ 3 in nova športna igrišča pri OŠ v Bakovcih. V kratkem bomo v celoti obnovili Nova pot med ulicama Mikloša in Štefana Kuzmiča 6 AKTUALNO Družinski piknik v soboškem parku Soboško poletje na Trgu kulture Nova športna igrišča pri OŠ Bakovci Večnamenska gledališka dvorana trim stezo v Fazaneriji. Naselje Pušča je dobilo novo nogometno igrišče. V jeseni (po končani kopalni sezoni) želimo rekonstruirati bazene v kopališču ter izgraditi nove strojne instalacije za kroženje vode in boljše izkoriščanje geotermalne energije. Na področju kulture smo bogatejši za pomembne pridobitve. Obnovili smo prostore v rakičanskem gradu. V Soboškem gradu se bodo povečali prostori za stalne razstave (posvečeni fotografu Kološi). Skupaj z Mariborom in drugimi štirimi mestnimi občinami vzhodnega dela Slovenije smo bili uspešni na razpisu države za projekt EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE 2012, ki je velika priložnost, da kulturni dogodki postanejo turistični produkt. Izgradili smo novo glasbeno šolo s koncertno dvorano, kinodvorano pa smo rekonstruirali v večnamensko gledališko dvorano. »CELOSTNA OBRAVNAVA MESTNE OBČINE« je vklju- nova urejena območja za stanovanjsko in poslovno gradnjo. S projekti v Veščici, Kupšincih in Bakovcih ter Rakičanu se potegujemo za sredstva iz evropskih skladov. Mestne četrti so v mestu s sredstvi iz občinskega proračuna izvedle nekatere investicije, ki prispevajo h kakovosti bivanja in življenja v mestu (otroška igrišča, nove poti v parku med ulicama Mikloša in Štefana Kuzmiča ipd.). Vsak občan je s spletno aplikacijo POMOČ OBČANU lahko neposredno komuniciral z občinsko upravo ali županom, kar pomeni, da smo znatno izboljšali tudi komunikacijo občine z občani. čevala skladen razvoj primestnih naselij. Vsako primestno naselje je v štirih letih prišlo na vrsto, da je prejelo znatno več sredstev kot običajno, kar je vsakemu naselju omogočilo, da so lahko tisto leto izvedli več investicij, za katere so se odločili v vodstvu krajevne skupnosti. V mnogih naseljih so obnovili domove krajanov (vaško-gasilski domovi). Na Pušči so krajani svoj novi dom krajanov pomagali graditi tudi sami. Uvedli smo sofinanciranje iz proračuna tudi za izgradnjo novih vežic oz. poslovilnih objektov (v Veščici in Nemčavcih). Nekatere investicije v primestnih naseljih smo financirali neposredno iz proračuna, in ne s programi krajevnih skupnosti. Izgradili smo nov poslovilni objekt na murskosoboškem pokopališču. Naj smo čakali mnogo let. Za večino krajevnih skupnosti je bila izdelana idejna urbanistična zasnova. V Bakovcih, Černelavcih in Veščici ter Rakičanu se sprejemajo občinski prostorski izvedbeni načrti, ki so podlaga za Prioriteta »ZDRAVJE IN VARNOST (socialna in tudi varnost nasploh) je v občinskem proračunu zavzemala največji del. Za subvencije za predšolsko vzgojo (vrtci) so se sredstva povečevala vsako leto. Investirali smo v obnovljene prostore za predšolske otroke (objekt na Prešernovi) in v prostore zdravstvenega doma 7 (pljučni oddelek). Namenili smo sredstva za nova reševalna vozila. Kupili smo objekt, v katerem smo uredili prostore za brezdomce. Upokojenci prostovoljci so obiskali več tisoč starejših občanov in občini pomagajo, da skupaj pripravljamo ukrepe in projekte, ki bodo starejšim olajšali in polepšali življenje. Med take projekte sodita nov dom za starejše in objekt z oskrbovanimi stanovanji. Oba sta pravkar zgrajena ob Gregorčičevi ulici v Murski Soboti. Vzpostavila se je Hiša Sadeži družbe, ki stimulira prostovoljstvo in medgeneracijsko sodelovanje. V odboru za starejše občane, ki sem ga ustanovil, poleg upokojenskih društev dobro sodelujemo tudi s CSD, Karitasom, Rdečim križem in še nekaterimi institucijami. Med ukrepe za zdravo in zeleno mesto sodijo uvedba mestnega avtobusa Sobočanec (brezplačen za naše občane in vse dijake ne glede na kraj bivanja), zasaditev več sto dreves v različnih delih mesta, zasaditve novih drevoredov, nove julij - avgust 2010 | AKTUALNO zasaditve v mestnem parku, na Trgu zmage in v Fazaneriji. Tik pred izvedbo so ureditev novih parkovnih območij (med SOIC in novo ekonomsko šolo), vzpostavitev katastra zelenih površin in vseh pomembnejših dreves v mestu ter ureditev dveh učilnic na prostem v Fazaneriji, dveh ambientalnih kotičkov kot mesto za druženje v naravi mestnega parka. Z označitvijo pomembnejših dreves z informacijskimi tablami želimo rastlinsko bogastvo približati slehernemu in ga izkoristiti pri izobraževanju najmlajših. Mesto Murska Sobota ima kar petkrat več zelenih površin na prebivalca, kot je povprečje v slovenskih mestih. V različnih predelih mesta smo postavili nove klopi ob sprehajalnih poteh (kot na primer ob Ulici Štefana Kovača). Izgradili smo kolesarska postajališča in objekte, kjer se lahko občani družijo (kot na primer v Jakobovem naselju). V kratkem bomo bogatejši za dve fontani bičajno hudem nalivu dokazali, da si v celoti zaslužijo pozornost in v celoti upravičujejo svoje poslanstvo, zato bodo deležni moje podpore še naprej. Dobro je bilo tudi sodelovanje s policijo. (ena bo v krožišču Noršinske, Lendavske in Markišavske, druga pa med Šopingom in bivšo Agrotehniko). K socialni varnosti bomo prispevali tudi s projektom izvedbe kogeneracije (soproizvodnja električne energije iz toplote) v kotlovnici ob Lendavski cesti, v sklopu katere bomo znižali stroške ogrevanja še pred letošnjo kurilno sezono. V težkih časih za nekatere naše občanke in občane, ki so ostali brez službe, smo pokazali, da nam ni vseeno za njihove težave. Izkazana solidarnost in čeprav le majhna finančna pomoč občine sta jim v tistih časih najbrž pomenili veliko. Gasilskim društvom in civilni zaščiti, ki smo jih žal v teh letih kar precejkrat poklicali na pomoč, smo namenili sredstva za izboljšanje opreme gasilcev kakor tudi za drugo opremo in nova gasilska vozila v GD Rakičan, GD Černelavci in GD Satahovci. Dobili smo novo gasilsko društvo v naselju Pušča. Gasilci so tudi ob zadnjem neo- Prioriteta »DRŽAVA IN OBČINA« je bila upoštevana pri že izvedenih skupnih projektih države in občine, kot so nova ekonomska šola, podvoz na Lendavski ulici in nova glasbena šola. Sodelujemo pri projektih, ki so v teku – nova vojašnica pri Markišavcih, južna obvoznica (je že v zadnji fazi pred samo izgradnjo), vzhodna obvoznica (je na ravni sprejemanja prostorskih aktov – OPPN-ja) in zahodna obvoznica (prostorski akt OPN), kjer smo se z državo uspeli dogovoriti, da bo slednja večinski financer. Uspeli smo, da so vsi ti projekti vključeni v državni proračun in razvojne programe prometnega ministrstva. Že nekaj časa (let) se z državo dogovarjamo o nujnosti novega objekta za upravno enoto. Prav tako se že nekaj časa trudimo, da bi država prenesla nekoč občinska zemljišča nazaj na občino (na območju Fazanerije). Kot sem zapisal že v svojem kotičku, vseh zamisli nismo uspeli izvesti. Najprej finančna, nato gospodarska ter socialna kriza so vplivale na uresničevanje nekaterih načrtovanih projektov. Osebno sem mnenja, da je v teh kriznih časih bilo pomembneje izkazati socialni čut in pomagati tistim, ki so bili pomoči potrebni. Zato smo odločitvam občine o pomoči občankam in občanom, ki so izgubili službe in živijo na robu revščine, dali pomembno prednost. Kakšna preplastitev pločnika ali ceste pa bo že počakala na boljše čase. Dom za starejše in objekt z oskrbovanimi stanovanji Uvedba mestnega avtobusa Sobočanec Kolesarsko počivališče v Nemčavcih Poslovilni objekt v Veščici | julij - avgust 2010 8 AKTUALNO Slavnostna seja ob prazniku Mestne občine Murska Sobota 16. junija je bilo še posebej slovesno v prostorih grajske dvorane, kjer je ob občinskem prazniku Mestne občine Murska Sobota potekala slavnostna seja mestnega sveta, ki jo je vodil župan Anton Štihec. Ob tem prazniku je župan nagovoril zbrane goste in podelil priznanja mestne občine. Občinski praznik Mestne občine Murska Sobota se praznuje vsako leto 16. julija, saj je ta dan povezan z datumom listine iz leta 1348, v kateri se prvič omenja kraj z imenom Muraszombatha. Ta dan je vsako leto slavnostno obeležen in je hkrati priložnost, da se izpostavijo pomembnejši posamezniki, ki so prispevali k razvoju mestne občine. O vseh nagrajencih letošnjega občinskega praznika so mestni svetniki odločili na dopisni seji, ki je potekala od 6. do 9. julija. Župan je na slavnostni seji podelil plaketo Mestne občine Murska Sobota Jožetu Stvarniku, sicer že upokojenemu strokovnemu sodelavcu mestne občine na področjih šolskega in otroškega varstva. Stvarnik je imel pomembno vlogo na področju vzgoje in izobraževanja, še posebej pri uvajanju šolskega športa. »Zelo pomembno strokovno delo je Jože Stvarnik opravljal v obdobju od prestruk- turiranja lokalne samouprave, to je od začetka leta 1995, pa vse do upokojitve v letu 2007. Tako je v tem obdobju bilo zgrajenih oziroma dograjenih ali obnovljenih mnogo šolskih objektov, med drugim tudi glasbena šola. Jože Stvarnik je bil enajst let predsednik Društva za športno rekreacijo,« je še zapisano v obrazložitvi. Ostali so prejeli občinske zahvalne listine, in sicer Marija Horvat za uspešno in požrtvovalno delo na področju socialnega varstva in dela s starejšimi in pomoči potrebnimi osebami, Marija Bačič za dolgoletno strokovno delo na področju vzgoje in izobraževanja ter integracije oseb s posebnimi potrebami v širšo družbo ter Športna zveza Murska Sobota ob 50. obletnici obstoja in uspešnega delovanja. Slavnostno sejo je spremljal tudi bogat kulturni program, v katerem so premierno predvajali predstavitveni film o parku z naslovom »Park je darilo«. Zbrane je še posebej nav- Jože Stvarnik, prejemnik plakete | julij - avgust 2010 Aleksandra Grah dušil nastop mezzosopranistke Sandre Ulen in prof. Predraga Šantka, ki jo je spremljal na klavirju. Razpis za vložitev vseh predlogov za podelitev priznanj v letu 2010 je obravnavala Komisija za nagrade in priznanja, ki je v skladu z 9. členom Odloka o priznanjih v Soboških novinah 15. maja objavila razpis za vložitev predlogov. Ker pa v razpisanem roku ni bil podan noben predlog, je bil razpis v Soboških novinah, ki so izšle 15. junija, ponovno objavljen. O navedenem razpisu so bile obveščene tudi vse ostale občinske kulturno-izobraževalne ustanove. In tako je do novega roka za predložitev predlogov s pisno obrazložitvijo prispelo pet predlogov za podelitev plakete in zahvalnih listin, predlog za imenovanje častnega občana Mestne občine Murska Sobota pa letos ni bil podan. Med petimi prejetimi predlogi za plaketo Mestne občine Murska Sobota so tako Marija Horvat je prejela zahvalno listino 10 AKTUALNO bili Marija Horvat (predlagatelj Društvo upokojencev Murska Sobota), Dejan Zečević (predlagatelj Plesni klub ZEKO), Jože Stvarnik (predlagatelj Mestni odbor LDS Murska Sobota), za zahvalno listino pa sta bila predlagana Marija Bačič (predlaga- telj Sožitje, društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju) in Športna zveza Murska Sobota (predlagatelj Marija Bačič je prejela zahvalno listino župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec). Foto: Andreja Pejić Stanko Kerčmar, predsednik Športne zveze Murska Sobota 11 julij - avgust 2010 | Murska Sobota pod vodo Natanko dve leti po katastrofalnem neurju z močnim vetrom in točo, ki je 13. julija 2008 močno pustošilo tudi na širšem območju mestne občine, je bilo mesto zaradi močnih padavin, tudi s točo, ponovno prizadeto. Enako tudi nekatera primestna naselja, zlasti Černelavci in Rakičan. | julij - avgust 2010 Geza Grabar Kar za nekaj ur je bilo močno poplavljeno širše mestno središče, najbolj pa Zvezna, Slovenska, Gregorčičeva, Bakovska in Razlagova ulica. Zaradi neobičajno velike količine padavin – v eni uri je namreč v Murski Soboti po 16. uri padlo okrog 60 litrov dežja na kvadratni meter, vode pa kanalizacijske cevi in jaški kratkomalo niso uspeli sproti odvesti in se je zato razlivala na površju. Zalita sta bila tudi stari in novi podvoz pod železniško progo v Lendavski ulici. Ker je bilo posledično zato zalitih več kot sto kleti – v stanovanjskih blokih in zasebnih hišah, pod vodo pa so bili tudi pritlični oziroma kletni prostori Diane, Centra srednjih in poklicnih šol, prodajaln in gostinskih lokalov, so glavno podporo pri prečrpavanju visoke vode tudi tokrat nudili gasilci. Takoj po neurju je Regijski center za obveščanje Murska Sobota aktiviral vseh 12 gasilskih društev v mestni občini (Bakovci 10 operativcev, Černelavci 15, Rakičan in Murska Sobota po 11, Polana 5, Markišavci, Kupšinci in Veščica po 7, Pušča 10, Nemčavci in Krog po 6 ter Satahovci 9), katerih pripadniki so pod vodstvom poveljnika Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota Franca Olaja z motornimi brizgalnami in potopnimi črpalkami prečrpavali visoko vodo oziroma sanirali škodo. Skupaj je bilo v omenjenih gasilskih društvih aktiviranih 104 gasilcev operativcev, ki so z 20 vozili in z opremo za prečrpavanje do enih zjutraj naslednjega dne svoje aktivnosti izvedli na 124 različnih lokacijah, pri tem pa je bilo skupaj opravljenih kar 423 delovnih ur. Celotna intervencija je bila okvirno že ovrednotena s strani Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota in po ceniku Gasilske zveze Slovenije krepko presega enajst tisoč evrov. Tudi ob tem neurju se je potrdilo, da so gasilci 12 v naši družbi najpomembnejši element v sistemu zaščite in reševanja, zato jim je treba izreči vso pohvalo in priznanje, njihov status prostovoljnega gasilca pa bi v Sloveniji morali hitro rešiti na dostojni ravni. Na očitke, da naj bi bili glavni krivec za poplavljeno mesto neurejeni kanalizacijski vodi, Mirko Šabjan, direktor murskosoboške Komunale, odgovarja, da kanalizacijske vode njihovi delavci na leto večkrat očistijo, do razlitja vode po cestah in pločnikih ter posledično tudi v zgradbah pa je po njegovem prišlo zaradi nenavadno velike količine padavin, ki je nad mestom padla v zelo kratkem času. Slovesna nova maša – novomašnik Goran Merica V nedeljo, 11. julija, je bila v stolni cerkvi sv. Nikolaja nova maša. Novomašnik Goran Merica iz Murske Sobote je prvič sam daroval najsvetejšo daritev – sveto mašo. Goran je bil posvečen v duhovnika 29. junija, na praznik apostolov Petra in Pavla. Nove maše so se udeležili tudi župan Anton Štihec s soprogo, evangeličanski duhovnik Simon Sever s soprogo in nekdanji duhovnik v murskosoboški župniji Martin Horvat. Med tistimi, ki so novomašniku Goranu čestitali, je tudi župan Štihec izrekel nekaj besed. Najprej je izrazil veselje in čast nad tem, da lahko po 38 letih v mestu Murska Sobota pozdravi novomašnika. Poudaril je, da je to velik praznik naše župnije, občine in celotne murskosoboške škofije. V nadaljevanju je pove- dal, da si je v teh težkih časih, ko veliko ljudi obupuje in ko se govori o zapostavljanju človeka, izbral poklic, ki zahteva veliko poguma, odrekanja in dobre vo- Peter Peterka lje. Župan mu je zaželel vse dobro in veliko božjega blagoslova, v spomin na domačo občino pa mu je podaril kristalni svečnik. Župan Anton Štihec sprejel izraelskega veleposlanika Župan Anton Štihec je sprejel Aviva Shir-Ona, nerezidenčnega veleposlanika Izraela, ki z Dunaja pokriva tudi Slovenijo. Župan Štihec je veleposlaniku, ki je prvič obiskal Prekmurje, predstavil pokrajino in občino. V pogovoru sta se dotaknila tudi aktualnih političnih tem, predvsem pa je veleposlanika zanimal gospodarski in socialni položaj v Pomurju. Veleposlanik je županu obljubil pomoč pri vzpostavljanju gospodarskih povezav med obema državama in dejal, da želi Vida Lukač našo regijo bolje spoznati, zato jo bo v kratkem ponovno obiskal. Veleposlanik Shir-On si je nato skupaj z županom na železniški postaji v Murski Soboti ogledal spomenik žrtvam holokavsta »Pozabljeni kovček«, ki je bil postavljen v spomin na vse izgnane predstavnike judovske skupnosti iz Prekmurja. Januarja se je slovesnosti ob odkritju spomenika udeležila veleposlanikova namestnica. 13 julij - avgust 2010 | AKTUALNO Uspešen začetek zbiranja embalaže po sistemu rumene vreče V želji, da še dodatno zmanjšamo količine odpadkov, ki jih odlagamo na odlagališču, in s tem posledično podaljšamo življenjsko dobo odlagališča, odpadne surovine pa ponovno uporabimo ali predelamo v nove materiale, je mestni svet na svoji seji 3. junija 2010 sprejel sklep, da na območju celotne mestne občine pristopimo k poskusnemu pilotnemu projektu zbiranja embalažnih materialov po sistemu rumene vreče, ki se bodo odvažale od vrat do vrat. Projekt bo izvajalo Javno podjetje Komunala, d. o. o., ki je izvajalec gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v Mestni občini Murska Sobota, skupaj s podjetjem SaubermacherKomunala Murska Sobota, d. o. o., ki je operativni izvajalec te javne službe v občini. V mesecu juniju 2010 so bile tako vsem gospodinjstvom, ki so vključena v organiziran odvoz mešanih komunalnih odpadkov, razdeljene namenske tipizirane prozorne vreče z informativnim gradivom z urnikom odvoza. V informativnem gradivu so navedeni navodila za pravilno zbiranje embalažnih materialov, urnik odvozov v letu 2010 v posameznih naseljih Mestne občine Murska Sobota in ukrepi v primeru nepravilnega zbiranja oziroma oddajanja vreč. Prvi odvoz ločeno zbranih embalažnih materialov je bil izveden 19. julija 2010 v stanovanjskih blokih mesta Murska Sobota, delu individualnih stanovanjskih hiš mesta Murska Sobota in naselju Bakovci, Klaudija Šek kjer so prve vreče pobrali župan Anton Štihec, direktor podjetja Saubermacher-Komunala M. Sobota, d. o. o., Drago Dervarič in predsednik KS Bakovci Andrej Šajnovič. Pilotni projekt se bo izvajal štiri mesece oz. do sprejetja novega standarda ravnanja z odpadki s potrditvijo novih cen. Zbiranje blokih mesta Murska Sobota in štiritedensko pri individualnih stanovanjskih hišah na območju celotne mestne občine. Od okoljske osveščenosti posameznika, natančnosti in doslednosti so odvisni rezultati ter uspeh tega poskusnega projekta, zato vljudno naprošamo občane za sodelovanje in natančno upoštevanje navodil. POMEMBNO! EMBALAŽA MORA BITI PRAZNA IN ČISTA, KAR POMENI, DA JO JE TREBA PRED ODDAJO V VREČO IZPRAZNITI, OČISTITI OZ. IZPLAKNITI. VREČE Z EMBALAŽO NA ODJEMNO MESTO ODLOŽITE DO 6.00 ZJUTRAJ NA DAN ODVOZA. odpadnih embalažnih materialov, ki je last embalažnih družb, je v poskusnem obdobju za občane brezplačno. Mestna občina Murska Sobota bo v času izvajanja pilotnega projekta zagotovila finančna sredstva za plačilo nastalih stroškov iz občinskega proračuna. Vsako gospodinjstvo je brezplačno prejelo dvanajst prozornih vreč. Zbiranje embalažnih materialov bo 14-dnevno v stanovanjskih Za vse dodatne informacije lahko pokličete podjetje SaubermacherKomunala Murska Sobota, d. o. o., od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro na telefonsko številko 02/526 84 50 ali jih obiščete na Noršinski ulici 12 v Murski Soboti. Naredimo skupaj majhne začetne korake za velik skok v življenja vredno in okolju prijazno prihodnost. V prozorne vreče za zbiranje odpadnih embalažnih materialov SODIJO NE SODIJO plastenke plastične vrečke in folije plastična embalaža tekočih pralnih sredstev, mehčalcev, šamponov, tekočih mil, destilirane vode… pločevinke očiščene konzerve pasje in mačje hrane, rib ... alu folije očiščeni plastični lončki in kozarčki tetrapak embalaža mleka, sokov, ledene kave, pasiranega paradižnika… prazna plastična embalaža zobne paste prazna embalaža kozmetičnih sredstev npr. krem… 15 papir steklo kosovni odpadki npr. otroške igrače, polomljeni plastični stoli in vrtne garniture, sani… keramika in porcelan embalaža nevarnih in posebnih odpadkov nevarni in posebni odpadki biološki odpadki otroške plenice onesnažen pribor za piknik ostala onesnažena embalaža julij - avgust 2010 | AKTUALNO Deseta obletnica Varstveno-delovnega centra Murska Sobota V dvorani tretje osnovne šole v Murski Soboti je v začetku julija potekala proslava ob deseti obletnici Varstveno-delovnega centra Murska Sobota. V centrih v štirih enotah, poleg Murske Sobote še v Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru, zaposleni skrbijo za odrasle z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, ki se ne morejo zaposliti v rednih delovnih sredinah. Štirideset zaposlenih skrbi za 144 uporabnikov in 24 varovancev iz dveh bivalnih enot. Večino uporabnikov zaposlujejo v programih kooperacije ter mizarstva, šiviljstva, tkanja in keramike. Uporabnike vključujejo tudi v športne, kulturne in družabne vsebine, da bi živeli čim bolj aktivno in kakovostno življenje. Na proslavi s kulturnim programom so zbrane med drugim nagovorili direktorica zavoda Angela Benko Lang, župan Murske Sobote Anton Štihec in podsekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Sonja Božič Saubermacher ob svoji 20-letnici razveselil najmlajše Junija so v podjetju Saubermacher slovesno praznovali 20. obletnico obstoja. Ob jubileju so se odločili, da ga bodo obogatili z donacijo. | julij - avgust 2010 Tako so otrokom s posebnimi potrebami, ki so vključeni v razvojni oddelek v enoti Gozdiček Vrtca Murska Sobota, podarili posebno gugalnico, namenjeno njihovim specifičnim potrebam. Direktorja družbe sta tako obiskala posamezne oddelke in razveselila najmlajše otroke. S svojo maskoto Zigijem so obiskali vse enote v času vseslovenske akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« in k sodelovanju povabili tudi otroke. V času priprav na praznovanje so otroke povabili še v svojo poslovno enoto v Lenartu, kjer so mladi naravoslovci in tehniki ustvarjali iz odpadnih, a še vedno uporabnih materialov. Ustvarjalnih delavnic so se udeležili tudi otroci Vrtca Murska Sobota, ki so bili gostje tudi na osrednji proslavi. Podjetje Saubermacher jim je ob tej 16 Karlo Vratarič Testen. V sklopu jubileja so v murskosoboški knjižnici pripravili še razstavo svojih izdelkov. Aleksandra Grah priložnosti podarilo vrednostni bon za nakup stola, primernega za potrebe otrok z motnjami v razvoju. AKTUALNO Obisk mladine iz Amerike Na osnovi večletnega sodelovanja med vzhodno evangeličansko pennsylvanijsko sinodo luteranske cerkve v ZDA in evangeličansko cerkvijo v Sloveniji se je na tritedenskem obisku v Prekmurju mudila skupina mladih iz Amerike. Darja Potočnik V lanskem letu je skupina naših srednješolcev bila na obisku v Združenih državah, letos pa so družine lanskoletnih udeležencev izmenjave gostile ameriško mladino. Z željo, da gostom čim bolje predstavimo svojo domovino, smo gostitelji organizirali enodnevni izlet po Prekmurju in dvodnevni izlet po Sloveniji, prav tako pa tudi skupinski piknik vseh udeležencev. Tako smo si z gosti ogledali nekatere slovenske znamenitosti: staro mestno jedro Ljubljane, Škocjanske jame, Piran, Izolo, soline v Sečovljah, ob Soči smo nadaljevali pot do Vršiča ter zatem obiskali še Planico in Bled. Izlet po Prekmurju je zaje- mal ogled gradu na Gradu, Plečnikove cerkve v Bogojini, obisk lončarske delavnice v Filovcih, ogled tropskega vrta v Dobrovniku ter ižakovskega Otoka ljubezni. Poseben pomen smo namenili predvsem medsebojnemu dru- Poletno srečanje slovenskih Švicarjev Parkirišče pri avtobusni postaji v Murski Soboti je bilo v enem najbolj vročih dni letošnjega poletja prizorišče srečanja slovenskih Švicarjev. ženju mladih iz različnih okolij ter izmenjavi stikov, mnenj in življenjskih običajev. Brigita Bavčar Vabilu Darinke Števančec se jih je odzvalo več kot 130, ki so prišli z različnih koncev Slovenije, kjer so na dopustu ali pa upokojeni ostali v svoji prvi domovini. V drugi so ostali njihovi otroci in tako so razpeti med dvema evropskima deželama: med tisto, ki jim je dala kruha, in svojo rodno, ki ji pripadajo. Srečanje tako imenovanih slovenskih Švicarjev postaja tradicionalno, saj so se tokrat zbrali že četrtič. Preden so se prešteli in se organizirano odpravili na Otok ljubezni v Ižakovce, so po prihodu v pomursko središče poklepetali v senci Pokrajinske in študijske knjižnice ter se nato odpravili na pot po razgreti panonski ravnici. Ob Muri jih je sprejel živopisno odet pozvačin, pozdravila jih je organizatorica srečanja, direktorica zavoda za kulturo in turizem sosednje občine pa jim je predstavila tradicijo büjraštva. Ogledali so si tudi dokumentarni film o utrjevanju rečnih brežin ter si vročini navkljub bajali kruh in se z brodom odpravili na drugo stran reke ter nazaj. Pod oboki Plečnikove Bele golobice, cerkve Marijinega vnebovzetja, so se nekoliko ohladili ob spoznavanju njene zgodovine in arhitekturnih značilnosti ter se nato iz Bogojine v dolgi koloni vozil 17 odpravili v Melince na skupno kosilo, kjer jih je z nastopom navdušila otroška folklorna skupina iz Beltincev. julij - avgust 2010 | AKTUALNO Bronasto odličje na olimpijadi iz biologije tudi občanu mestne občine Od 11. do 18. julija je v Changwonu v Južni Koreji potekala 21. mednarodna olimpijada iz biologije. Udeležilo se je je 233 tekmovalcev iz 58 držav. Slovensko ekipo so sestavljali štirje dijaki, in sicer Filip Cvetko (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Iva Jurov (1. Gimnazija Celje), Dejan Živko (2. Gimnazija Maribor) in Sara Strasner (Gimnazija Škofja Loka), ter dve profesorici biologije Helena Potočnik Vičar in Katja Stopar. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela – praktičnega in teoretičnega. Slovenski tekmovalci so dosegli tri bronasta odličja (Filip Cvetko, Iva Jurov in Dejan Živko). Župan Anton Štihec je ob tej priložnosti osebno čestital občanu naše mestne občine Filipu Cvetku, ki je tudi eden treh zlatih maturantov v Mestni občini Murska Sobota, in mu izročil simbolično darilo. Izpostavil je, da je s svojimi rezultati dosegel veliko promocijo ne le za našo pokrajino, temveč za celotno Slovenijo. Zahvalil se mu je za vložen trud ter mu zaželel še veliko uspeha tako v šoli kot tudi na bodočih tekmovanjih. Med dobitnicami zlatih odličij (podelili so jih desetim odstot- kom najboljših tekmovalcev) so po besedah Filipa Cvetka prevladovale azijske države. Edina evropska država, ki je osvojila Prva diplomirana ekonomistka na Višji šoli Murska Sobota Prenovljen višješolski program za ekonomista, ki so ga na Višji strokovni šoli Ekonomske šole Murska Sobota pričeli izvajati v študijskem letu 2008/09, je dobil prvo diplomantko. To je z uspešnim zagovorom svoje diplomske naloge postala Tamara Horvat. | julij - avgust 2010 Prvi julij bo ostal zapisan v zgodovino ustanove kot dan, ko so dobili prvo diplomantko prenovljenega višješolskega programa za ekonomista. Diplomantka Tamara Horvat je zagovarjala diplomsko nalogo z naslovom »Optimizacija poslovnega procesa v Avtocentru Horvat«, njen mentor pa je bil dr. Branko Škafar. Zdaj že nekdanja študentka je v nalogi proučevala optimizacijo poslovnega procesa, kjer se je osredotočila na proces montaže pnevmatik. Predstavila je konkreten vpliv na učinkovitost in uspešnost podjetja ter predlagala izboljšave, ki bodo prispevale k zmanjšanju stroškov in časa poslovnega procesa montaže pnevmatik. Na šoli so omenjeni študijski program pričeli izvajati v študijskem letu 2008/09. Program je mednarodno primerljiv, fleksibilen, modularen, odprt in prilagodljiv potrebam uporabnikov. Modularnost omogoča študentom možnost izbire med usmeritvami, kot so komerciala, računovodstvo, turizem ali pod- jetništvo. Ovrednoten je s 120 kreditnimi točkami po sistemu ECTS ter omogoča pridobitev 6./1 stopnje izobrazbe. V programu je večji poudarek na pridobivanju praktično-uporabnih znanj in kompetenc. »Prav zaradi poudarka na strokovnih kompetencah in praktični uporabni vrednosti sem kot direktor zavoda vesel, da se študentje v raziskavah in diplomskih nalogah lotevajo reševanja konkretnih problemskih položajev v podjetjih,« pravi direktor šole mag. Beno Klemenčič. Na Ekonomski šoli Murska Sobota je do sedaj skupno diplo18 Karlo Vratarič dve zlati medalji, je bila Nemčija. Slovenija je na olimpijadah iz biologije do sedaj osvojila skupno 17 bronastih odličij. Karlo Vratarič miralo že 452 študentov, od tega jih je kar 382 končalo program za komercialista, v programu za računovodja imajo 56 diplomantov, v programu za poslovnega sekretarja 13 in že prej omenjeno prvo diplomantko v programu za ekonomista. Na Višji strokovni šoli se trenutno izobražuje 420 študentov, vpis pa v primerjavi s prejšnjimi leti še narašča. AKTUALNO 19. državno tekmovanje »Kaj veš o prometu« v Murski Soboti 29. maja 2010 je na Osnovni šoli III v Murski Soboti potekalo 19. državno tekmovanje »Kaj veš o prometu« pod pokroviteljstvom murskosoboškega župana in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Murska Sobota. Tekmovanje se je odvijalo v treh kategorijah: učenci na kolesih in učenci oziroma dijaki na kolesih z motorjem ter letos tudi poizkusno učenci oziroma dijaki na skuterju. Znanje tekmovalcev osnovnih in srednjih šol iz celotne Slovenije se je preverjalo na posebnih testnih polah z vprašanji o cestnoprometnih predpisih, opremi kolesa in etiki v prometu ter z ocenjevalno vožnjo na ulicah mesta Murska Sobota in posebnem prometnem poligonu. S tem tekmovanjem so učenci osnovnih šol in dijaki srednjih šol iz celotne Sloveniji dobili možnost, da dodatno utrdijo in dopolnijo svoje znanje o varnosti v cestnem prometu ter pridobijo Vsi vrtci iz Murske Sobote na enem mestu Najmlajši iz Vrtca Murska Sobota, iz 47 oddelkov na osmih lokacijah, kjer jih je skupaj okrog 800, so se s prisrčno zaključno prireditvijo tudi letos poslovili od šolskega leta v telovadnici OŠ I. Hugo Maučec izkušnje udeležbe v prometu na čim varnejši način. Geza Grabar To je bila ponovno prireditev, na kateri so se staršem in drugim najbližjim s svojimi nastopi predstavili otroci vseh enot. Z vzgojiteljicami in vzgojitelji so svojo otroško razposajenost, povezano z zaokroženimi točkami, prikazali otroci iz enot vrtcev Miške (Talanyjeva), Gozdiček (Štefana Kovača), Ringaraja (Gregorčičeva), Urška (Prešernova), Krtek (Bakovci), Srnica (Krog), Veverička (Rakičan) in Romano (Pušča). Vrtec pa ima še bolnišnični oddelek v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Ravnateljica Bernarda Marič je pohvalila zaposlene, ki delajo z otroki in ne za otroke. »Za otroke delate kvečjemu doma, ko razmišljate o njih, vaš čas pa je nenehno prepleten z razmišljanjem o delu z otroki, kar je tudi naš osnovni cilj,« je v pozdravnem nagovoru dejala ravnateljica in dodala, da si v vseh enotah vrtca prizadevajo dosledno slediti glavni vrednoti, to je pomoči sočloveku oziroma pomoči bližnjemu. Zato se vsi zaposleni v zavodu trudijo prispevati h kakovosti dela in bivanja, skratka življenja v vrtcu. Svoje razmišljanje je Maričeva zaključila z mislijo, da je vsem, ki delajo z otroki, lepo, saj so ti naše največje bogastvo. S posebno kapo, ki jo je obema 19 govornikoma na glavo poveznil sam čarodej, ki je potem s svojimi vragolijami zabaval vse zbrane v telovadnici, je avditorij mladih pozdravil ter jim zaželel prijetno druženje in lepe počitnice še župan Anton Štihec, ki je tudi zagotovil, da prav noben otrok iz mestne občine, četudi bo starostno mejo za vključitev v vrtec dopolnil med letom, zaradi morebitnih prostorskih težav ne bo ostal zunaj njega. Pod naslovom izobešene simbolične misli »Naša četica koraka«, ki je spremljala že vrsto generacij, spremlja današnjo in bo tudi prihodnje rodove, so se mladi v nadaljevanju veselili in zabavali. julij - avgust 2010 | AKTUALNO Nova podoba kraja Markišavci Zadnja leta glede investicij in skrbi za družabno življenje med najhitreje rastoče krajevne skupnosti v mesti občini spadajo tudi Markišavci. Tradicionalni krajevni praznik so letos zaznamovali z vrsto novih pridobitev. Geza Grabar Namenu so namreč predali asfaltirane pločnike, pod katerimi je v dolžini okrog 1300 metrov urejen tudi odvod meteornih voda. »Po vsej vasi smo obnovili vodovodno omrežje, nameščeni pa so bili tudi nadzemni hidranti, ki zagotavljajo boljšo požarno varnost. Uredili smo tudi t. i. novo ulico, v kateri živijo naši novi sokrajani,« je na priložnostni slovesnosti pred krajevno kapelo dejal predsednik domače krajevne skupnosti Milan Horvat. Priznal je, da jim brez pomoči občinske uprave na čelu z županom to ne bi uspelo, še prej pa se je zahvalil tudi svetnikom iz njihove tretje volilne enote, ki so podprli predlog, da se investicija pločnikov prenese iz prioritetnega programa krajevne skupnosti v proračun mestne občine. To pa tudi pomeni, da bodo lahko v Markišavcih v prihodnje vnovič začeli z uresničevanjem tistih ciljev, ki so jih zaradi omenjene investicije za nekaj časa morali odložiti. Člani sveta krajevne skupnosti so se v okviru zahval, ki jih na takih prireditvah podeljujejo svojim aktivnim krajanom ali krajankam, ki so v preteklosti prispevali k napredku in razvoju kraja, odločili, da letos to priznanje podelijo danes 85-letni Ireni Kološa. Kot se spominja, je v Markišavce s Hodoša prišla Praznik krajevne skupnosti in župnije v Bakovcih V nedeljo, 20. junija 2010, je v Bakovcih tudi letos potekalo že sedmo praznovanje krajevne skupnosti in župnije. | julij - avgust 2010 daljnega leta 1951 ter je veliko prispevala h gradnji vaško-gasilskega doma in vse do 90. let sodelovala pri vseh akcijah in prireditvah v kraju. Zlasti odlično se je znašla v kuhinji, se spominja. Ob podžupanu Jožefu Casarju in predsedniku krajevne skupnosti ji je pripadla čast za simboličen prerez traku na potki pri prav tako obnovljeni kapeli, ki simbolično povezuje vse pridobitve zadnjega časa. Aleksandra Grah Krajevna skupnost in župnija sta tudi letos združili moči in na tretjo junijsko nedeljo pripravili prav poseben dan za vse krajane in krajanke Bakovcev, ki so se najprej udeležili skupne nedeljske maše. Tako se je v velikem šotoru na Športno-rekreacijskem centru v Bakovcih zbralo okrog 600 krajanov in gostov, ki so uživali ob prireditvi s sloganom »Bodimo ponosni na svoj kraj«. Ob pomoči domačega župnika dr. Franca Zorca, cerkvenega pevskega zbora, glasbeno-pevske skupine in ostalih sodelujočih mladih je mašo vodil domačin Robert Smodiš, ki je še posebej poudaril izvirnost takšne oblike praznovanja. Po maši je sledila proslava s pestrim kulturnim programom, nato pa še pogo- stitev vseh udeležencev. Za kulturni program so tako poskrbeli osnovnošolski učenci in plesnoglasbena skupina kulturnega društva iz Moščancev. Prisotne sta nagovorila tudi predsednik sveta domače krajevne skupnosti Andrej Šajnovič in župan domače občine Anton Štihec. Vsem 20 zbranim domačinom in gostom se takšna oblika sodelovanja in povezovanja zdi zelo pomembna za nadaljnjo kakovost sobivanja krajanov. In gotovo tudi prihodnje leto ta praznik ne bo manjkal. AKTUALNO Organizirali prvo Bangladešiado Mestna četrt Turopolje je 24. junija ob dokončanju ureditve okolice Jakobovega naselja pripravila Bangladešiado. Karlo Vratarič kolesarski most čez razbremenilni kanal in položen asfalt na del steze, tako da je zdaj kolesarska steza urejena vse do semaforjev proti Krogu. Podana je že tudi pobuda za ureditev Kološeve ulice, v naslednjem obdobju pa si želijo električno omrežje zakopati v zemljo ter s pločnikom Tomšičevo ulico povezati s Kroško, da bi zmanjšali nevarnost, ki na tem delu preži na sprehajalce in kolesarje. »Z izvedbo programa smo zadovoljni. Zavedamo se, da bo denarja še manj, toda vseeno si želimo, da bi nam še naprej uspevalo izpolnjevati svoja prizadevanja,« pravi predsednica mestne četrti Turopolje Helena Frumen, ki pa, kot sama pravi, po izteku mandata ne bo več kandidirala za ta položaj. Ob uspešnem delu pa v tej me- V mestni četrti Turopolje je bila v zadnjem štiriletnem obdobju prioriteta ureditev Jakobovega naselja, kjer so poskrbeli za parkirišča v polovični zasebni in polovični občinski lasti, športno igrišče ter urejen manjši park. Uredili so tudi razsvetljavo v Kroški ulici, na pobudo mestne četrti so preplastili Ulico Generala Maistra in Cvetno ulico, zgrajen je bil tudi Markišavci nepremagljivi na igrah treh vasi Po krstni izvedbi družabnih in zabavnih iger pred dvema letoma v Polani ter lanskih v Nemčavcih so bili tretji gostitelji iger treh vasi Markišavci. Ti se na Kodilovem travniku za vaško-gasilskim domom niso izkazali le kot izvrstni organizatorji, pač pa tudi kot tekmovalci, saj so lansko zmago ponovili tudi doma. | julij - avgust 2010 stni četrti, ki ima 96 gospodinjstev, skrbijo tudi za medsebojno druženje. Prvi skupni piknik so tako pripravili pred leti ob otvoritvi športnega igrišča, vendar je ideja zaradi slabega odziva nekoliko zamrla. Oživili so je lani in organizirali skupno silvestrovanje, ki je na zadovoljstvo vseh uspelo. Tako se je rodila tudi ideja o tradicionalnem pikniku. »Kolegica je predlagala, da naj pripravimo Bangladešiado. Tako smo strnili moči in glave in pripravili ta piknik,« nam je povedala Frumnova. Na prvi Bangladešiadi se je zbralo precejšnje število ljudi, ki so se družili ob dobri hrani in pijači, obiskal pa jih je tudi župan Anton Štihec. Takšna srečanja načrtujejo tudi v prihodnosti, saj menijo, da ljudje dobre volje, ki čutijo potrebo po druženju, nanje tudi pridejo. Geza Grabar Uvodoma so dobro zamisel za sproščeno druženje pohvalili predsedniki vseh treh krajevnih skupnosti – domače Milan Horvat, Nemčavcev Štefan Barbarič in Polane Karel Gjergjek, besedo pa je dobil tudi župan Anton Štihec. Ob tem, da je napovedal, da se je njegova ekipa občinske uprave za ta prvi nastop pripravljala kar mesec dni in so zanj izbrali samo najboljše, je vesel, da so se v teh treh sosednjih krajevnih skupnostih odločili za takšno obliko oživljanja druženja, medsebojnega spoznavanja in prijetnega preživljanja vročega poletnega sobotnega popoldneva. Igre so se začele veličastno: s skokom na prireditveni prostor kar treh padalcev murskosoboškega Aerokluba – Stanka Kranjca, Marjana Slaka, in Sergeja Pukšiča – iz letala, ki ga je pilotiral Emil Šeruga. Kasneje je prireditveni prostor preletel še Marjan Gujt in zbranim predstavil nekaj akrobacij. Same zabavne igre – od prevoza vode s samokolnico, skokov v vrečah, žaganja drv, zabijanja žebljev, prebiranja zrnja, prenosa vode čez oviro, metanja škornja, plesa z baloni do vlečenja vrvi ter hoje po sproti trasirani poti 22 po opekah kot igra presenečenja – so med tekmovalci in gledalci vzbudile veliko smeha in zabave. Zaradi vročega sonca tekmovalcem po večini sicer ni bilo do smeha, čeprav se je na koncu vendarle potrdilo, da je namen iger sproščeno druženje. Kot gostje domiselnega srečanja, ki ga vsako leto pripravijo v enem od treh omenjenih krajev, so bili letos tekmovalci mestne AKTUALNO MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC AVGUST Četrtek, 5.8.2010 od 9.00 do 11.00 ure DELAVNICA ROČNIH DEL, učenje pletenja, kvačkanje torbic in prtičkov (E. Šantavec, V Režonja) Ponedeljek, 9.8.2010 KUHINJE od 9.00 do 11.00 ure 36 obrokov DIABOLA (B. Lačen) Torek, 10.8.2010 od 9.00 do 11.00 ure DIABOLA (B. Lačen) Sreda, 11.8.2010 od 9.00 do 11.00 ure KUHARSKA DELAVNICA, priprava grške sladice (J. Jud, prostovoljka OŠ I MS) od 9.00 do 12.00 ure v Športnem društvu Murska Sobota - Partizan: FITNES (Babič Boris, Fitnes Krpan) Četrtek, 12.8.2010 dodatni popust -10% Velja do 14.8.2010 občine oziroma njene občinske uprave. Mala, a izbrana četica, ki jo je seveda vodil sam župan, je pokazala veliko srčnosti in tekmovalnega duha, saj se je osemčlanska ekipa enakovredno kosala z veliko številčnejšimi ekipami, kjer so v vsaki od desetih iger nastopili drugi tekmovalci, iz mestne občine pa so nekateri posamezniki praktično nastopili v vseh igrah. In kdo je bil po korektno opravljenem delu sodnikov, sestavljenih iz krajev, odkoder so prihajale tekmovalne ekipe, le- USTVARJALNA DELAVNICA, izdelovanje obeska za mobitel, ogrlice iz volnenih kroglic (L. Vild) od 9.00 do 12.00 ure v Športnem društvu M. Sobota - Partizan: FITNES (Babič Boris, Fitnes Krpan) Petek, 13.8.2010 Velja za gotovinski nakup lesenega dela kuhinj: GLASSLINE, PRIMO, ROMANTICA IN HIGHLIGHT. V primeru nakupa na 36 mesečni kredit ** se dodatni popust ne obračuna Bakovska ulica 1 Murska Sobota Tel.: 02 522 35 08 od 9.00 do 11.00 ure od 9.00 do 11.00 ure ŠIVILJSKA DELAVNICA, izdelovanje torbic iz starih kavbojk (S. Kološa, V. Debelak, M. Gomboc) od 9.00 do 12.00 ure v Športnem društvu M. Sobota - Partizanu: FITNES (Babič Boris, Fitnes Krpan) Ponedeljek, 16.8.2010 www.lesnina.si ob 16.00 uri USTVARJALNA DELAVNICA, izdelovanje rožic in metuljčkov iz odpadnega materiala (T. Vidovič) Torek, 17.8.2010 tos najboljši? Kar pet zmag, od tega še dobro unovčen »joker« za podvojitev točk in dodatno še zmaga v igri presenečenja, ki je prav tako prinašala dvojne točke, so domačine na koncu s kar 68 točkami krepko usidrali na prvo mesto. Z zaostankom 12 točk jim je bila najbližje tekmovalno zelo motivirana Polana, Nemčavce na tretjem in tekmovalce mestne občine na četrtem mestu pa sta ločili le dve točki. Krog gostiteljev iger se bo prihodnje leto znova zavrtel. od 9.00 do 11.00 ure DELAVNICA ROČNIH DEL, učenje pletenja, kvačkanje torbic in prtičkov (E. Šantavec, V. Režonja) Sreda, 18.8..2010 ob 9.00 do 11.00 ure RAZMNOŽEVANJE LONČNIC IN GRMOVNIC (O. Varga) Četrtek, 19.8.2010 od 9.00 do 11.00 ure USTVARJALNA DELAVNICA, spoznavanje servietne tehnike na blago (L. Vild) Petek, 20.8.2010 od 9.00 do 11.00 ure ŽONGLIRANJE (S. Polajner) Ponedeljek, 23.8.2010 od 9.00 do 11.00 ure PRAVILNO RAVNANJE S HIŠNIMI LJUBLJENČKI - ŽIVALMI (Društvo za zaščito živali Pomurja) Torek, 24.8.2010 od 9.00 do 11.00 ure KUHARSKA DELAVNICA, »Od juhe do sladice« - glavna jed (V. Debelak) Četrtek, 26.8.2010 od 9.00 do 11.00 ure ŽONGLIRANJE (S. Polajner) Ponedeljek, 30.8.2010 od 9.00 do 11.00 ure KAKO UČINKOVITO PRIPOVEDOVATI VICE Torek, 31.8.2010 ob 16.00 uri PRIPRAVA POGRINJKOV DOMA ZA RAZLIČNE PRILOŽNOSTI (A. Dick) Na delavnice se lahko prijavite na telefonsko številko: 059 033 800, ali nam pišete na: hisa-ms@ filantropija.org ali se oglasite v HIŠI SADEŽI DRUŽBE, ŠTEFANA KOVAČA 20, MURSKA SOBOTA. Delavnice izvajajo prostovoljci in so brezplačne. Vljudno vabljeni! projekt podpirajo: 23 julij - avgust 2010 | AKTUALNO 16. srečanje Prekmurcev in Prlekov Postajališči kroškega broda na levem ter enako pri Vučji vasi na desnem bregu Mure sta bili tudi letos prizorišče ene najbolj množičnih družabnih prireditev v pokrajini ob Muri. V organizaciji Kajak-kanu kluba Mura Krog in Prostovoljnega gasilskega društva Vučja vas so se sredi julija na tradicionalnem srečanju sešli ljudje z obeh strani reke. | julij - avgust 2010 Srečanje vse od začetka nosi družabni in zabavni značaj, po drugi strani pa tudi sporočilno vrednost, da široka in deroča Mura ljudi, živečih v krajih na obeh njenih bregovih, zaradi dobrih prometnih povezav in toplih prijateljskih vezi ne ločuje, temveč povezuje. V tem duhu je minilo tudi letošnje srečanje z večernim vrhuncem – tradicionalnim vlečenjem natanko 158 metrov dolge in 108 kilogramov težke vrvi čez Muro. Na obeh straneh je zanjo poprijelo po 25 krepkih mož. Morda njihova večja skupna teža – 3117 kg (Prleki so skupaj tehtali 3040 kg), morda pa kaj drugega je botrovalo, da so v skupnem seštevku Prekmurci povedli v zmagah z osem proti sedem. Najtežja na obeh straneh Klemen Pribožič in Bogdan Vidovič pa sta bila enako težka, saj sta tehtala 150 kg, v višino pa sta merila skoraj dva metra! Izenačujoči rezultat, ki je bil s strani Prlekov dosežen že pred dvema letoma, se lani zaradi visoke Mure in poplavljene dovozne ceste na prleški strani ni spremenil, saj je lani vlečenje vrvi prvič odpadlo. Sicer pa je bilo tudi letos na srečanju, kjer se je na dveh prizoriščih zbralo nekaj tisoč obiskovalcev, veliko zanimivih in družabnih dogodkov. Začelo se je s tradicionalno sveto mašo, nadaljevalo pa z nastopom Pihalnega orkestra Murska Sobota, plezanjem dveh dosedanjih najuspešnejših tekmovalcev po vrvi čez Muro, po kateri se s škripcem in rečnim tokom premika brod z enega na drugi breg, po dva nogometaša na vsaki strani pa sta z žogo s kopnega merila na gol na brodu. Tudi letošnjega srečanja sta se med številnimi gosti udeležila tudi župana obeh sosednjih občin, ki ju loči – oziroma pove- Geza Grabar zuje reka Mura, murskosoboške občine Anton Štihec in križevske mag. Branko Belec. Kar na rečnem brodu, ki je tega dne obiskovalce zastonj in neprestano vozil z enega na drugi breg, sta pozdravila vse zbrane in kajpak z nekaj pikrimi na račun živečih na drugem bregu vsem zaželela uspešno sodelovanje in obojestransko razumevanje. Zabava in veselo druženje na obeh straneh Mure – tudi v slogu razmišljanja župana Štihca, da je življenje prekratko in hitro mine, zato je treba izkoristiti vsako njegovo minuto, sta se nadaljevala pozno v noč. TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE SVET VODNIH UŽITKOV IN DOŽIVETIJ POLETNA PONUDBA V TERMAH 3000 DOGODKI: t PEQSUPQSWFOTUWP5FSN WKBESBMOFNQBEBMTUWV t QP[ESBWOPWFNV ÝPMTLFNVMFUV € t 7FMJLBOBHSBEOBJHSBäSFCBOKF 0 · CELODNEVNO KOPANJE 5 , JO oCPHBUF ODRASLI + PIZZA.................. ~ 1 6 OBHSBEF € · CELODNEVNO KOPANJE 50 , t #PHBUBOJNBDJKTLJQSPHSBNTLP[JWTP 1 OTROCI + PIZZA.................... ~ 1 QPMFUKF[BPUSPLFJOTUBSFKÝF t #PHBUBLVMJOBSJŘOBQPOVECB Vsak dan od 8.00 do 2 t ÇSFCBOKQSBLUJŘOJIOBHSBE 1.00 u WTBLEBO re · CELODNEVNO KOPANJE OTROCI , 5 0 € (6-15 let)............................ ~ 6 € · KOPANJE UPOKOJENCI ,90 (pon – pet).......................... ~ 7 PPOVE CBWFMKB PE6 www.terme3000.si 24 AKTUALNO Novičke Društva upokojencev Murska Sobota Za nami je šestmesečno obdobje, vodje sekcij pa so že pripravili poročila o aktivnostih v prvem polletju letošnjega leta. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo uspešni na vseh področjih uresničevanja zastavljenih ciljev; na področju kulture, športa, sociale, družabništva, mednarodnega sodelovanja, nekoliko manj je le zanimanja za izlete. Pregledali smo tudi finančni načrt društva in ugotovili, da je v skladu z načrtovanim za leto 2010. V naslednjem obdobju bomo na vseh področjih dejavnosti nadaljevali z aktivnostmi, zato že sedaj obveščamo in vabimo člane k udeležbi. Osmo srečanje pomurskih upokojencev v Termah 3000 v Moravskih Toplicah je bilo 31. julija 2010. Prijavite se lahko še za letovanje v Izoli v terminu od 1. 9. 2010 do 11. 9. 2010 (prijava in informacije v pisarni društva vsak dan od 8. do 12. ure na telefonski številki (02) 524 10 84). 10. festival za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani bo potekal od 29. septembra do 1. oktobra 2010. Na festivalu bo 30. septembra 2010 nastopal upokojenski pevski zbor Vladimir Močan, ki je bil že drugič izbran na srečanju pevskih zborov Pomurja, na stojnicah pa se bo s svojimi izdelki predstavila tudi sekcija ročnih del. Vabimo vas, da se v čim večjem številu udeležite tega srečanja. Organiziran bo prevoz z vlakom po simbolični ceni 3 EUR za povratno vozovnico. Rok prijav bomo objavili naknadno na oglasni deski, lahko pa se prijavite tudi na elektronski naslov [email protected] ali na telefon (02) 524 10 84. Jeseni bomo organizirali izlet in družabno srečanje (piknik). Prosimo vas, da se vključujete v dejavnosti, ki jih izvajamo v društvu. Vaše znanje, izkušnje, predlogi in mnenja bodo koristili in pomagali pri še uspešnejšem vsestranskem počutju naših starejših. Te poletne dni preživite zdravo, aktivno in zabavno! Angela Novak , predsednica društva Čezmejno sodelovanje Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota in Feherbottal a Kerka Menten iz Lentija (Društvo slepih in slabovidnih Lenti – Zala) sta v Lentiju na Madžarskem sredi junija leta 2002 podpisali dogovor o sodelovanju, da bi ljudem z okvaro vida omogočili čim bolj polno in kakovostno življenje. Obe strani sta se zavezali, da se bosta trudili čim bolje spoznati delovanje društev – tako na področju samega delovanja kot glede izvajanja posebnih prilagojenih socialnih programov za slepe in slabovidne. Sodelovanje se je v vseh teh letih nadgrajevalo, priključili pa sta se še Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj in Društvo slepih Szhombathely – Vaš. Rezultat sodelovanj je šesto tradicionalno tekmovanje v vrtnem kegljanju in prilagojenem šahu za slepe in slabovidne osebe. Športno srečanje se je na začetku julija odvijalo na različnih lokacijah: šah so igrali v Diani, kegljali pa so v bližini doma upokojencev v Murski Soboti. 150 prisotnih oseb je skupaj s tekmovalci, spremljevalci, družinskimi člani, prostovoljci, povabljenimi funkcionarji in vsemi tistimi, ki so pomagali pri premagovanju komunikacijskih ovir, plemenito gradilo dobre partnerske odnose znotraj omenjenih društev. Kot je izpostavil predsednik MDSS Murska Sobota Anton Tonček Kos, so bili cilji projekta olajšati vsakdanje življenje slepih in slabovidnih oseb z zdravim življenjskim slogom, zagotavljanje pogojev za kakovostno življenje, pomoč slepim in slabovidnim pri ponovnem vključevanju v socialno mrežo in zmanjševanje predsodkov v družbi, kjer živijo osebe z okvaro vida. Z vzpostavitvijo čezmejne social25 ne mreže ter informiranjem slepih in slabovidnih oseb se utrjuje družbeni stik v lokalni mreži in Evropski uniji. Bodimo zgled vsem invalidskim organizacijam, saj svoje 60-letno izročilo bogatimo z inovativnostjo in izkušnjami, ki sledijo znani misli Williama Shakespearja: »Edina temà, ki obstaja, je neznanje.« Marjeta Grabar, tajnica MDSS Murska Sobota julij - avgust 2010 | JAVNE OBJAVE Na podlagi 6. čl. Zakona o volilni in referendumski kampanji (UR list RS 41/2007) in 18. čl. Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Soboške novine (UR list RS 61/1996, 45/2001 in 75/2006) določa izdajateljski odbor javnega glasila Soboške novine PRAVILA ZA IZRABO ČASOPISNEGA PROSTORA V GLASILU “SOBOŠKE NOVINE « ZA PREDSTAVITEV KANDIDATOV IN KANDIDATNIH LIST POLITIČNIH STRANK IN DRUGIH PREDLAGATELJEV TER NJIHOVIH PROGRAMOV ZA LOKALNE VOLITVE 2010 1. S temi pravili se zagotavlja enakopravnost organizatorjem volilne kampanje pri predstavitvi kandidatov in kandidatnih list političnih strank in drugih predlagateljev ter njihovih programov v času volilne kampanje za lokalne volitve 2010. občinskem svetu, kot tudi za tiste, ki še niso zastopane v občinskem svetu. 5. Dodatne objave za plačilo so možne v skladu s 15. členom Odloka o izdajanju občinskega glasila »Soboške novine« in sicer v največjem skupnem obsegu 1 stran. 2. V občinskem glasilu »Soboške novine« se za predstavitve kandidatov za župana in list kandidatov za člane občinskega sveta v času volilne kampanje za lokalne volitve v letu 2010 brezplačno zagotovi po 1 stran za vsakega kandidata za župana in po 1/2 strani za vsako listo kandidatov za člane občinskega sveta. 6. Pred objavo predstavitve kandidatov in kandidatnih list posameznih predlagateljev izdajateljski odbor izvede žreb o vrstnem redu objav. 7. V glasilu, ki izide pred lokalnimi volitvami 2010, bodo objavljene vse predstavitve, ki jih bodo predlagatelji posredovali uredništvu glasila najkasneje do 17.9.2010 na naslov: Uredništvo Soboških novin, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota (na CD-ju) ali na elektronski naslov: [email protected]. 3. V primeru, da pride do drugega kroga volitev za župana, se brezplačno zagotovi po 1/2 strani za vsakega kandidata, pod pogojem, da v tem času glasilo izide. 4. Brezplačni prostor za predstavitev se zagotovi tako za predstavitev političnih strank in kandidatnih list, ki so že zastopane v OBVESTILO NASLEDNJA ŠTEVILKA SOBOŠKIH NOVIN BO ZARADI OBJAVE KANDIDATOV IN KANDIDATNIH LIST ZA LOKALNE VOLITVE 2010 IZŠLA PREDVIDOMA 25. SEPTEMBRA POJASNILO KOMUNALE, D. O. O., GLEDE NEDAVNIH POPLAV V MURSKI SOBOTI V Komunali, d. o. o., se kot upravljavec in vzdrževalec kanalizacijskega omrežja v Mestni občini Murska Sobota zaradi različnih interpretacij in razlag, ki se pojavljajo v zvezi z zalitjem nekaterih ulic v Murski Soboti z meteornimi vodami, čutimo dolžni predstaviti dejstva, ki smo jim bili priča. Kanalizacija je obratovala skladno s svojo zmogljivostjo, prav tako so dobro obratovali vsi objekti na kanalizaciji, kar nenazadnje potrjuje dejstvo, da je voda kmalu po nalivu odtekla. Ker v zadnjem obdobju prihaja do nepredvidenih vremenskih pojavov, smo že pripravili dokumentacijo, ki predvideva večje zmogljivosti kanalizacije. Ko bo projekt realiziran, do poplavljanja naj ne bi več prihajalo, s čimer bomo občanom priskrbeli največ, kar je v naši moči, da zagotovimo infrastrukturo, ki bo kos vremenskim ujmam, s katerimi se soočamo v zadnjih časih. V torek, 13. julija 2010, je v popoldanskem času v Murski Soboti prišlo do močnega naliva. Po podatkih meteorološke postaje v Rakičanu je v 45 minutah padlo 60 litrov vode/m2 (po gibanju oblakov zaposleni na meteorološki postaji sklepajo, da je bilo padavin v Murski Soboti še več). To je približno 57odstotkov več padavin, kot je bilo upoštevano ob zasnovi kanalizacije. Ker kanalizacija ni dimenzionirana za tako obsežne nalive, je voda poplavila nekatere mestne ulice. Zato smo skladno z realizacijo projekta večje zmogljivosti kanalizacije prepričani, da bomo, tako kot do sedaj, svoje poslanstvo dosledno in odgovorno uresničevali tudi v prihodnje. Vasja Bugar, inž. grad. Komunala, javno podjetje, d. o. o. V podjetju smo storili vse, kar je bilo ob sedanji kanalizacijski infrastrukturi v naših močeh. Tako smo nemudoma preverili delovanje črpalk, prav tako je bilo vzdrževanje (očiščenost kanalov) brezhibno. | julij - avgust 2010 26 Doslej smo pomagali rešiti 1305 predlogov in pripomb, ki so nam jih posredovali občani. Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več načinov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine: • preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu, • na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu, • z elektronsko pošto [email protected], • z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/murskasobota. Javna parkirna površina Parkiranje je v mestu MS posebna tematika, saj urejenih parkirnih hiš ali parkirišč ni, kar mestni občini ni ne v ponos in ne vzpodbuda za eventuelne turiste. Navajam samo en primer, neurejeno parkirišče oz. površina med Lendavsko 8 in 10 oz. neopredeljeno makadamsko površino med temi bloki, kjer bi lahko bilo ali pa moralo biti urejeno parkirišče, vendar ni eno ne drugo, parkiranje pa neurejeno in nenadzorovano. Npr. parkirana je t.i. prikolica hladilnik ali lahki priklopnik, nemške registracije in že kar nekaj časa, saj to izkazuje podrast. Ob tem se vsakodnevno sprehaja ali gre v službo redar mestnega redarstva in tega problema ne vidi oz. mu tovrstno nadzorstvo ni opredeljeno. Prosim za odgovor oz. za kakšno površino gre, kdo je upravljalec, kdo nadzorni in kaj o tem določa občinski odlok o parkiranju oz. javnih površinah. lp Marjan Pozdravljeni, g. Marjan Horvat, odgovor na vprašanje vam je pripravil vodja redarske službe mestne občine Denis Gjerek. Navajamo: »Glede omenjene gramozirane površine za večstanovajskima objektoma št. 8 in št. 10, na Lendavski ulici v Murski Soboti, vam podajamo informacijo, da je površina v lasti Mestne občine Murska Sobota. pališče. Gostje se sploh ne moremo pogovarjati. Upam, da boste lastnika bifeja opozorili, naj bolje organizira svoje delo ter da je kopališče namenjeno vsem obiskovalcem, ne le njemu in njegovi družbi. Bilo je že več pritožb proti glasbi, ki sem jih slišala tudi sama, a očitno ne ukrepa nihče. Prosim za ukrepanje. Hvala, lep pozdrav! Zaenkrat gramozirana površina ni kategorizirana kot parkirišče, se pa v ta namen uporablja. Ker je površina v gramoziranem stanju, je tudi težko urediti nekakšen red parkiranja (zaris boksov za parkiranje). V vaši navedbi ste tudi omenili prikolico hladilnik ali lahki priklopnik nemške registracije, ki je že kar nekaj časa parkirana na omenjeni površini. V skladu z 54. točko 23. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB5) je zapuščeno vozilo motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, ki nima registrskih tablic ali ni registrirano in nihče ne skrbi zanj. Omenjena prikolica ne izpolnjuje vseh zakonsko predpisanih pogojev, da bi lahko občinski redar opredelil vozilo kot zapuščeno vozilo, je pa res, da smo ob ogledu te površine zasledili vozila, ki pa izpolnjujejo pogoje zapuščenega vozila, zato bodo njihovi lastniki pozvani k odstranitvi teh vozil.« Pozdravljena ga. Barbara, zahvaljujemo se vam za vaše podane pripombe glede letnega kopališča Murska Sobota. Mestna uprava bo še danes o celoviti problematiki, ki ste jo navedli, obvestila gostinca in se o zadevi tudi pogovorila. Hvala. Javna razsvetljava v Mladinski ulici Rakičan V Mladinski ulici v Rakičanu že dva meseca nimamo javne razsvetljave. G. Vlaj je bil o tem že obveščen ampak še vedno se ni zgodilo nič. Tudi asfalt, ki ga je delala firma Weindorfer za T2 je zelo slabe kvalitete iz njega raste trava. G. Vlaj v Rakičanu je veliko stvari narobe! Glasna glasba na soboškem kopališču Na soboškem kopališču je bife, v katerem je delo zelo slabo organizirano, tudi odnos do gostov je podcenjujoč. V bifeju občasno sploh ni natakarja, zato je skorajda nemogoče dobiti pijačo, če je gneča pri pultu s sladoledi, najbolj moteča pa je preglasna glasba, ki spada na koncerte ter v diskoteke, ne na ko- Pozdravljeni, posredujemo vam odgovor na vaše vprašanje, ki ga je pripravil Bogomir Rola, svetovalec za komunalno dejavnost na mestni upravi. Navajamo odgovor: »V Mladinski ulici, kot še v Zvezni in Cvetkovi, v naselju Rakičan, je Elektro M. Sobota v letošnjem letu posodabljal (kabli27 ral) nizkonapetostno omrežje, zaradi česar je bila javna razsvetljava na Mladinski ulici odklopljena. Žal o tem ni predhodno oziroma pravočasno obvestil Mestne občine Murska Sobota, kot lastnice javne razsvetljave, da bi le-ta speljala potrebne postopke, da do ugasnitve javne razsvetljave ne bi prišlo. Zato je Mestna uprava pred kratkim na podlagi razpisa izbrala zvajalca, ki bo izvedel novi priključni napajalni vod za napajanje javne razsvetljave na Mladinski ter zamenjavo svetilk na delu Cvetkove in v Zvezni ulici. Slednji je zagotovil, da bo z deli pričel najkasneje v ponedeljek, dne 26.07.2010, že istega dne pa bi naj znova zagorela JR na Mladinski. Za nevšečnost se Vam opravičujemo, kakor tudi vsem ostalim občanom naselja Rakičan, ki so bili (in še nekaj dni bodo) v navedenih ulicah brez javne razsvetljave. Glede asfalta pa prosimo, da bi malo natančneje locirali nepravilnost, ki jo bomo tako hitreje našli, kot veste je bila SKK (za T2) zgrajena na območju celotnega naselja Rakičan. In še to, po naših podatkih, je sanacije asfaltov v naselju izvajal drug izvajalec, kot ga navajate Vi, seveda pa dopuščamo tudi možnost, da gre za kakšen drug prekop. Mestna uprava bo v končni fazi vsekakor zagotovila, da bo izvajalec (kateri koli je že bil) nepravilnosti na svoje stroške tudi odpravil. Lepo Vas pozdravljamo.« julij - avgust 2010 | KULTURA Poletna muzejska noč Sedaj že tradicionalno dogajanje slovenskih muzejev, galerij in ostalih razstavišč, ki poteka vsako tretjo soboto v juniju, t. i. poletna muzejska noč, je letos potekalo v 32 krajih po Sloveniji. Aleksandra Grah Prireditev, ki poteka pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenije, predstavlja muzejska, galerijska in druga kulturna razstavišča kot kraje, kjer je možno preživeti prosti čas na malo drugačen način. Letošnja muzejska noč je bila že osma po vrsti in je bila namenjena obiskovalcem vseh starosti. K akciji sta se pridružili tudi dve murskosoboški kulturni instituciji – Galerija Murska Sobota in Pokrajinski muzej Murska Sobota. Muzejska vrata so se tako odprla že ob 9. uri zjutraj, čez dan so organizirali strokovno vodstvo po stalni razstavi, potekale so tudi muzejske delavnice in projekcije etnoloških filmov. V Galeriji so pripravili voden ogled po skupinski razstavi »Naključja«. »Čez dan odziv ni bil tak, kot smo ga tudi pričakovali, nanj pa je gotovo vplivalo športno dogajanje. Prekmurska godba Bakovci z zlatim priznanjem Sem pa prijetno presenečen nad obiskom večernega vodstva,« je poletno muzejsko dogajanje komentiral Robert Inhof, direktor Galerije Murska Sobota. Aleksandra Grah Že močno uveljavljena Prekmurska godba Bakovci, ki jo vodi dirigent prof. Željko Ritlop, je ponovno doživela velik uspeh. Člani godbe so že meseca maja nastopili na 23. državnem tekmovanju slovenskih godb v Videm-Dobrepolju, kjer so v svoji težavnostni stopnji prejeli zlato priznanje. Na tekmovanje so se pripravljali kar štiri mesece, v katerih so opravili več kot dvajset vaj. Nastopili so z dve- ma obveznima skladbama in eno po lastni izbiri po predpisanih kriterijih, ki so jih ocenjevalci upoštevali v ocenjevalnem delu, ter z eno skladbo za ogrevanje in prilagajanje akustiki dvorane. Godbo spremlja tudi mažoretna skupina. Punce so se v začetku meseca vrnile s poletne šole 29 twirlinga, ki jo je vodila priznana mojstrica Anita Omeržu. Članice mažoretne skupine so se počasi že začele pripravljati na državno tekmovanje, ki jih čaka prihodnje leto, zato se želijo naučiti novih tehnik in prijemov sukanja mažoretnih palic. julij - avgust 2010 | ŠPORT 44. mednarodne igre šolarjev v Manami V času od 28. junija do 3. julija so bile v mestu Manama v Kraljevini Bahrajn 44. mednarodne igre šolarjev. Stanko Kerčmar velika komaj 655 kvadratnih kilometrov, ima okrog milijon prebivalcev, manj kot polovica je tujcev, večji del iz Indije, Pakistana, Tajske in drugih držav Azije. Z organizacijo dirke formule ena leta 2004 je država stopila na pot prepoznavnosti tudi v turističnem pogledu. Denarna valuta v državi je bahrajnski dinar. Skupno je na igrah v Bahrajnu nastopilo 2500 tekmovalcev v starosti od 12 do 15 let iz 31 držav in 65 mest oziroma občin. Iz Slovenije je nastopilo deset občin. Mestno občino Murska Sobota so zastopali atleti Atletskega kluba Panvita Murska Sobota Anja Benko in Katja Vrdjuka v teku na 800 metrov, Gregor Ovsenjak v teku na 100 m ter trenerja Diana Kočar in Tiberij Lebar. Dominik Horvat se je en dan pred odhodom poškodoval in se iger ni mogel udeležiti. Tekmovanja v atletiki so zaradi vročine potekala v večernih urah. Anja Benko je osvoji- Bahrajn je otoška država v jugozahodni Aziji, ki obsega istoimenski otok in nekaj manjših otokov v Perzijskem zalivu. Država ima morsko mejo s Katarjem in Savdovo Arabijo, s katero je povezana tudi s cestnim mostom oz. nasipom. Gospodarstvo države temelji na proizvodnji nafte in plina, vendar se država zadnje čase po vzoru bližnjih emiratov vse bolj usmerja k turizmu in finančnim storitvam. Od leta 1971 je samostojna, od takrat naprej pa je pod vodstvom družine alKalifa. Kraljevina Bahrajn je Na Trgu kulture daleč najbolj gledane tekme slovenske reprezentance Medtem ko so v drugih slovenskih mestih pripravili prenose tekem svetovnega prvenstva v nogometu predvsem na velikih platnih, je v Murski Soboti na Trgu kulture še danes postavljen petnajst kvadratnih metrov velik LED-zaslon. | julij - avgust 2010 Podjetje Tratnjek je dan pred začetkom prvenstva, ki se je odvijalo od 11. junija do 11. julija, na Trgu kulture v Murski Soboti postavilo 15 kvadratnih metrov velik zaslon, ki je služil za oglede prenosov vseh 64 tekem. S tem so organizatorji vzpostavili osrednje prizorišče za spremljanje tekem v Pomurju, daleč najbolj obiskane pa so bile tri tekme slovenske reprezentance. Takrat se je pred Galerijo zbralo tudi do tisoč gledalcev, ki so vzpodbujali in navijali za naše nogometaše. Po izpadu Slovencev je zanimanje za tako množično spremljanje tekem razumljivo upadlo, zato se je več gledalcev 32 la drugo mesto z rezultatom 2:19,24, Katja Vrdjuka pa šesto s časom 2:23,93. Gregor Ovsenjak je dosegel svoj osebni rezultat na 100 m z rezultatom 12,49, a se ni uvrstil v nadaljnje tekmovanje. Vsem tekmovalcem izrekam čestitke za dosežene rezultate, ki so jih dosegli kljub veliki vročini in močni konkurenci. Diani Kočar in Tiberij Lebarju iskrena hvala za uspešno delo in vodenje mladih na igrah. Spremljevalkama Aishi in Amal hvala (šukran) za vse, kar sta za našo ekipo naredili v času iger. Župan mesta Lanarkshire iz Škotske je na predstavitvi 45. mednarodnih iger šolarjev nanje povabil tudi Mestno občino Murska Sobota. Igre bodo v času od 3. do 8. avgusta 2011. Karlo Vratarič zbralo le ob večernih tekmah, vikendih in ob ogledih zaključnih bojev. ŠPORT Mednarodni atletski miting priložnost za mlade Osrednji atletski miting na stadionu pri OŠ I je bil tudi letos mednarodnega značaja in že 14. po vrsti. Pred tem se je odvil prav tako tradicionalni Mikkov mnogobojček za mlade. Geza Grabar Skupaj je dopoldne in popoldne v različnih starostnih skupinah nastopilo več kot 150 mladih iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije; če pa ne bi sočasno miting potekal še v Mariboru, bi bila udeležba zagotovo številčnejša. Najuspešnejši tekmovalec na mitingu je bil domačin Robi Kreft, ki je zmagal v spominskem teku Gregorja Kranjca na 100 metrov (11,35) in v skoku v daljino (652 cm). Od domačih tekmovalcev so se z zmagami izkazali Urška Jelenovec (100 m), Ines Horvat (daljina), Sonja Neger (1000 m), Andriana Djačkaj (višina) med dekleti ter Tomaž Rozmarič (1000 m) in Aleš Zver (300 m) med fanti. Domači tekmovalci so bili zelo uspešni tudi v Mikkovem mnogobojčku, kjer so mladi tekmovali v tekih na 60 in 300 m ter 9. Soboški tek za ljubitelje teka in hoje Organizatorja – murskosoboška športna zveza in združenja atletskih sodnikov, sta termin tradicionalnega Soboškega teka iz septembra prestavila na sredino junija. Z njim pa tudi ves spremljevalni program s pohodom okrog Murske Sobote in tekom očkov. Skupaj je na dobro pripravljeni prireditvi s startom in ciljem na nesojeni lokaciji bodočega atletskega stadiona, tj. na pomožnih nogometnih igriščih pri Fazaneriji, skupaj nastopilo okrog 150 ljubiteljev teka in hoje, kar je nekoliko pod pričakovanji, a glede na množino športno-rekreativnih prireditev v tem mesecu je udeležba bila vseeno zadovoljiva. Tudi letos sta osrednji tekaški preizkušnji šteli za pomurski pokal in pokal Slovenija teče, zato je bilo skupno število tekačev temu primerno: našteli so jih kar 73. Med 54 moškimi je bil na deset kilometrov najhitrejši Zdenko Klemenčič iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, Vesna Hedžet iz Novega mesta pa je bila med 15 tekačicami najhitrejša v teku žensk na osem kilometrov. Od murskosoboških tekačev velja izpostaviti uspeh Vlaste Lunežnik (TS Radenska), ki je bila v absolutni konkurenci tretja pri dekletih, Borisa Kaučiča (TS Radenska), ki je bil absolutno peti, šesti pa je bil Endre Gönter (AK Panvita), oba pa sta v svojih starostnih skupinah premočno zmagala. Če lahko pohod okrog Murske Sobote, ki sta ga pripravila planinski društvi Mura in Matica, z vidika števila okrog 30 udeležencev ocenimo kot uspešnega, pa to nikakor ne velja za otroške teke mladih, ki so tekmova33 v skoku v daljino. Pri pionirjih (U-14) je bil najboljši Nino Celec, Niko Car je bil v svoji starostni skupini (U-12) tretji, Miša Horvat druga in Anja Zadravec tretja (obe U-12). Geza Grabar li na razdaljah od 600 do 2000 metrov. V štirih različnih starostnih skupinah, razdeljenih na dekleta in fante, jih je skupaj teklo le 22. Z namenom spodbujanja športne aktivnosti med odraslimi, zlasti očetov, ki se vključujejo v športno aktivnost skupaj s svojimi otroci, s tem pa gojijo poseben odnos do samih sebe, tudi letošnji Soboški tek ni minil brez teka očkov. Skupaj s svojimi varovanci jih je teklo kar 24. julij - avgust 2010 | PONUJAMO VAM: jedi iz domače prekmurske kuhinje, ribje jedi in jedi iz divjačine, jedi po naročilu, nedeljska kosila, malice,... Za organizirane skupine posebne ugodnosti !! tel: +386 (0)2 54 22 730 | [email protected] www.grajski-stolp.si ŠPORT Mura 05 s spremenjenim moštvom in nedorečenim proračunom Po pridobljeni licenci za igranje Mure 05, v katero je bilo vloženo ogromno truda, se vodstvo kluba ubada z zagotovitvijo sredstev za nemoteno delovanje. Le-teh še nimajo dovolj za celo sezono, pogovori pa potekajo vsakodnevno. | julij - avgust 2010 gonu dopolnjujemo trenerje, saj jih je nekaj odšlo. Članska ekipa se formira in počasi postavljamo stvari na zopet na svoja mesta,« pravi Topič. V Mursko Soboto so se vrnili nekateri nekdanji mladinci Mure, angažiranih pa bo tudi nekaj igralcev iz okoliških klubov. Uspešni so bili tudi pogovori z Mariborom, ki bo v Prekmurje poslal svoje štiri obetavne igralce. To so napadalec Armend Sprečo, vezni igralec Matjaž Kek, sicer sin selektorja slovenske reprezentance, in obrambni igralec Valen Filipovič, ki bodo imeli status posojenega igralca, medtem ko bo vratar Matej Radan na dvojni registraciji in bo po potrebi lahko nastopil tudi za matični klub. Okus strokovnega vodstva je zadovoljil tudi obrambni igralec Anvar Husić iz Bosne. Vodilni Mure 05 so si ob koncu pretekle sezone zastavili cilj zagotoviti vsaj 250 tisoč evrov za normalno delovanje kluba, za mejnik pa je bil izrečen prvi julij. Čeprav smo že krepko čez omenjeni datum Mura 05 še do danes ni blizu zastavljenemu cilju. »V tem trenutku proračun še ni dorečen, trenutno največ časa posvečamo igralskemu kadru, vsakodnevno pa se tudi dogovarjamo s sponzorji in potencialnimi vlagatelji,« pravi predsednik Mure 05 Miroslav Topič. Potrebnega denarja torej še ni, zato je kar nekaj igralcev že zapustilo klub. Od igralcev, ki so branili črno-bele barve v spomladanskem delu so odšli Filip Gačevski (Kapfenberg), Aleš Ajlec in Matic Maruško (oba Nafta), proste roke so dobili Primož Smolkovič, Domen Vršič, Luka Pejnovič in Mario Zlatar, nove angažmane pa si iščejo še Dejan Benkič, Darjan Slavic in Ivo Prettner. »Igralcem smo ponudili prosto pot v smislu, če si najdejo boljše priložnosti ali druge izzive, ker pred začetkom priprav je bila situacija v klubu nejasna, kakor je tudi še zdaj. Zaradi tega ne delamo tragikomedije. Razmere v klubu ne morem povedati da so idealne, ampak so se umirile po burni pomladi. Normalno delujemo naprej, praktično na vseh področjih, tudi na mladinskem po- Karlo Vratarič Na eni strani bo murskosoboški klub sodeloval z Mariborom, medtem ko ponujenega sodelovanja z Nafto niso sprejeli. »Do sodelovanja z Nafto so bili vodilni možje korektni, tu je šlo predvsem za izmenjavo igralcev, ker sta dva naša igralca šla k njim. Do tega pa ni prišlo, saj izbor igralcev ni ustrezal našemu moštvu, predvsem v smislu igralskih pozicij in mladincev, katere smo pokrili z našim kadrom. To pa ne pomeni, da v prihodnje nismo pripravljeni na sodelovanje, v tem trenutku pa pač ni izšlo,« je pojasnil odločitev kluba Topič. Dodajmo še, da je Mura 05 za prestop Ajleca in Maruška v lendavski klub prejela zakonsko predpisano odškodnino. OSKRBOVANA STANOVANJA MURSKA SOBOTA Ob Rozmanovi ulici v Murski Soboti je poleg nove enote Doma VWDUHMãLK 5DNLþDQ ]JUDMHQ REMHNW ] RVNUERYDQLPL QDMHPQLPL VWDQRYDQML NL ERGR YVHOMLYD Y DYJXVWX 6WDQRYDQMD VR namenjena tistim starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere GRSXãþDMR VDPRVWRMQR ELYDQMH LQ ]JUDMHQD WDNR GD RPRJRþDMR bivanje tudi gibalno oviranim osebam (dvigalo, širši prehodi, SULODJRMHQDRSUHPD 6WDQRYDQMD VR YHOLNRVWL RG P QDMHPQLQD (XUPHVHF GR P QDMHPQLQD SULEOLåQR (XUPHVHF WHU LPDMR RSUHPOMHQR NXKLQMR LQ NRSDOQLFR 3ROHJ QDMHPQLQH VH SODþXMHMR stroški povezani z bivanjem v oskrbovanem najemnem stanovanju HOHNWULNDRJUHYDQMHNRPXQDOD« 1HNDMVWDQRYDQMMHãHSURVWLK9DELPRYDVGD]DYVHLQIRUPDFLMH SRNOLþHWHQDWHOHIRQ 1HSUHPLþQLQVNLVNODGSRNRMQLQVNHJDLQLQYDOLGVNHJD]DYDURYDQMDGRR 0DODXOLFD/MXEOMDQD7HOVSOHWQDVWUDQZZZQVSL]VL 38 ŠPORT Zmaga Špancev na Fazaneriji Konec julija je na murskosoboški Fazaneriji potekala mednarodna prijateljska tekma med Valencio in Al Hilalom. Dobili so jo Španci z 2:0. Karlo Vratarič Nogometaši Valencie, ki so se od 22. do 30. julija mudili na pripravah v Sloveniji, so 25. julija odigrali prijateljsko tekmo v Murski Soboti. V Fazaneriji so se pred okoli 500 gledalci pomerili s prvaki Savdske Arabije Al Hilalom. Španci so krenili v napad od prve minute, kar se jim je obrestovalo, saj so že v tretji minuti povedli z zadetkom francoskega branilca Jeremyja Mathieua. Tudi v nadaljevanju so na igrišču gospodarili »netopirji«, nekaj priložnosti pa so pripravili tudi Arabci. Pri Valencii je trener Valencie Unai Emery v drugem polčasu dal priložnost še dvanajstim igralcem, medtem ko je Belgijec Eric Gerets na drugi strani naredil zgolj tri menjave. Ko je že kazalo, da se rezultat do konca ne bo spremenil, je v 91. minuti za končnih 2:0 zadel Roberto Saldado. Tekmo sta organizirala avstrijska organizacija Soccer Camps Kärnten in Team Sports Camp Slovenija. PODOBE MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA – VABILO K SODELOVANJU Mestna občina Murska Sobota za lastne promocijske namene vabi k sodelovanju fotografe, amaterje in profesionalce, da posredujejo svoja dela na temo: podobe mesta Murska Sobota in primestnih naselij vključno z dogodki, značilnostmi, zanimivostmi in drugimi motivi, ki zaznamujejo življenjski prostor v naši občini. Visokoresolucijske fotografije naj bodo zapisane na CD ali DVD medijih, v datotečnem formatu TIF ali JPG z najmanjšo kompresijo, brez digitalnih manipulacij in brez montaž. Glede na sporočilnost, estetsko vrednost in tehnično neoporečnost bomo pred uporabo z avtorji izbranih del dogovorno uredili prenos materialnih avtorskih in reprodukcijskih pravic. Gradivo z avtorskimi in kontaktnimi podatki posredujte na vložišče Mestne občine Murska Sobota do 20. 8. 2010. 39 julij - avgust 2010 | GASILCI Prevzem novega gasilskega vozila v Satahovcih Ko je župan Anton Štihec poveljniku društva Robertu Martincu slovesno predal ključe vozila, so v Satahovcih zaključili nekajletni projekt nakupa novega gasilskega vozila. Želja o nakupu je bila med gasilci in krajani prisotna že vrsto let, saj je njihovo dosedanje orodno vozilo dočakalo visoko starost kar 25 let ter ga je bilo v skladu s časom in razvojem tehnike treba zamenjati. Na društvenem občnem zboru leta 2008 so sprejeli dokončno odločitev in nato zbirali sredstva za sodobno vozilo, v katerem se lahko hkrati pelje sedem ljudi in ki je eno najsodobnejših te vrste. Med drugim ima 500-litrski rezervoar za vodo, visokotlačno črpalko ter dva navijalca, reflektorja za razsvetljavo ter elektroagregat in vso drugo po tipizaciji za takšna vozila potrebno opremo (na in v njem je kar 140 kosov najsodobnejše gasilske opreme). Vozilo je stalo v njihovi garaži že v drugi polovici lanskega leta, a so najprimernejši trenutek za njegovo predajo našli konec junija letos. Skupaj s potrebno opremo vrednost vozila znaša natanko 80.800 evrov. V Satahovcih, vzorno urejenem primestnem naselju, je bilo zato spet slovesno, kot je to vselej, ko v kraju pripravijo gasilsko ali kakšno drugo prireditev. Vidno vesel in ponosen predsednik Marjan Martinec, pravzaprav je takšen bil vsak gasilec iz njihovega društva in tudi vsak krajan, je med številnimi gosti ob županu Antonu Štihcu, ki se je z odgovornimi dogovoril, da bo mestna občina v okviru občinskega proračuna v nekaj letih zagotovila tudi polovico vrednosti tega vozila, pozdravil nadžupana z Mursko Soboto pobratenega mesta Ingolstadt v Nemčiji Petra Schella, ki je tudi častni občan Murske Sobote, in prvega moža občine Paračin v Srbiji Sašo Paunovića, ki ju je ravno v tem času župan gostil v okviru Soboških dnevov. Med številnimi drugimi gosti so se vabilu odzvali še častni predsednik GZS Ernest Eöry, poveljnik Štaba CZ MO Murska Sobota Stanislav Wolf, častni regijski poveljnik Franc Gomboc, vodstvo Gasilske zveze MO Murska Sobota, direktorji nekaterih gospodarskih družb in številni drugi. Največ pa je bilo na slovesni predaji novega vozila v uporabo seveda krajanov. Predsednik Martinec je ob izraženi globoki hvaležnosti vsem, imenovanim in neimenovanim, ki so ta projekt podprli, dejal še, da popolnoma opremljeno gasilsko vozilo s sodobno opremo brez dobro izurjenih in usposobljenih gasilcev ne pomeni nič. V Satahovcih imajo sedaj oboje. »In če kdo kliče nas v nesreči, mi upamo priteči, ne vprašamo nikdar, če grozni je požar,« je zaključil svoj nagovor. Župan je zagotovil, da bo gasilcem po svojih najboljših močeh pomagal tudi v prihodnje, saj so ti najpomembnejša sila v sistemu zaščite in reševanja, ki so se doslej zaradi vedno številnejših naravnih nesreč izkazali z mnogimi uspešnimi akcijami. Zbrane so nagovorili še Igor Erjavec, član Sveta Krajevne skupnosti Satahovci, Ernest Eöry, predsednik GZ MO Štefan Barbarič in direktor murskosoboške območne enote Zavarovalnice Triglav Sandi Štefan Flisar. Kulturni program so prispevali domačini: mladi gasilci ter ljudski pevci in folkloristi. Bogato kroniko društva, ki se piše že več kot 70 let oziroma od leta 1937, ko je bilo gasilsko društvo v tem kraju tudi ustanovljeno, pa je prebral tajnik društva Franc Bencak. Ob 50-odstotnem deležu sofinanciranja vrednosti vozila s strani mestne občine je bilo 18 41 Geza Grabar odstotkov sredstev zagotovljenih iz požarnega sklada GZ MO Murska Sobota, 17 odstotkov so zagotovili vaščani in vaščanke v kar nekaj nabiralnih akcijah, 5,5 odstotka je primaknila matična krajevna skupnosti, 3 odstotke Zavarovalnica Triglav, območna enota Murska Sobota, 1,3 odstotka domačin Boštjan Martinec, 0,6 odstotka podjetje Mlinopek, ostalih 4,6 odstotka pa ostali manjši donatorji (Bar Fink, Pomurske lekarne, KG Rakičan, SGP Pomgrad, Branko Cipot idr.). Ob upanju, da novega vozila ne bo nikoli treba uporabljati za intervencije ob požarih in drugih nesrečah, kar največ pa za izobraževanja in svečane namene, je vozilo blagoslovil še rimskokatoliški stolni župnik v Murski Soboti Ivan Kranjc. Med številnimi lepimi mislimi je povedal tudi, da če bi gasilci in drugi vaščani v kraju mirovali, ne bi imeli novega vozila, zato je v prispodobi dodal še, da so z novim vozilom zanetili ogenj. A ne tistega uničujočega, pač pa ogenj ustvarjalnosti. julij - avgust 2010 |
© Copyright 2024