10 Zlate štipendije za nadarjene študente 11 Festival Inovativnost
15. december 2011 | številka 106 10 Zlate štipendije za nadarjene študente 18 Številne delavnice adventnih venčkov 26 V Galeriji se obeta paleta vrhunskih razstav 11 Festival Inovativnost, znanost in ustvarjalnost mladih 21 Obisk najstarejše Sobočanke in Sobočana 28 Festival kratkega filma za osnovnošolce 17 Miklavževe prireditve v naši občini 24 Božične prireditve naših osnovnih šol 33 Zmagoslavna vrnitev Mure 05 Slovesna otvoritev Gledališča Park Kulturni nagrajenci 2011 15 let MiKK-a Sajenje lip ob 20-letnici samostojnosti ND Mura 05 ponovno v prvi ligi Občinski nagrajenci 2011 Slovesnost ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom Nov kolesarski most čez Puconski potok v Polani Foto: Arhiv Mestne občine Murska Sobota Leto 2011 v Murski Soboti ŽUPANOV KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani! Leto 2011 se počasi poslavlja. Pripravlja se, da za zmeraj odide v zgodovino. Kako se ga bomo spominjali, je odvisno zgolj od nas samih. Slabše stvari bomo kar najhitreje pozabili, vse dobro pa si skušali kar najbolj vtisniti v spomin. Lepi spomini izboljšujejo počutje, nam privabijo nasmeh na obraz, nemalokrat nas spodbudijo k novim podvigom, ki nas čakajo, tudi v letu, ki je pred nami. Dodobra smo že zakorakali v veseli december. Miklavž in parklji so že trkali po domovih. Verjamem, da je pridne nagradil in poredne okaral. Tako eni kot drugi pa smo obljubili, da se bomo izboljšali. In res, vsak lahko postane boljši v vseh pozitivnih razsežnostih te besede, samo odločiti se je treba. Glede na težji finančni in gospodarski položaj, ki ju občutimo tudi v družinskih denarnicah, smo lahko boljši tudi tako, da previdneje in smotrneje načrtujemo svojo porabo. V decembru se poraba po navadi poveča. Vprašajmo se, a res mora biti tako. Da nekoga obdarimo, zmeraj ne potrebujemo nakupljenih predmetov ali izdelkov. Marsikomu je dovolj stisk roke, nasmeh, pogovor ali klepet. Tudi z majhnimi pozornostmi lahko obdarujemo. Spoštovane občanke in občani Mestne občine Murska Sobota, predlagam, da skupaj izvedemo največjo akcijo obdarovanja, ampak ne zgolj materialnega. Vsak naj si obljubi, da bo še v tem letu, do božiča, vsaj dvema osebama polepšal dan. Denimo z obiskom staršev ali starih staršev. Ali svojih starejših sosedov, ki živita sama. Povabimo ju k sebi na kavo, z njima poklepetajmo, jima kaj pripeljimo iz trgovine. Spet drugi bodo obiskali znanca, ki je v domu za starejše, ali zgolj prebrali zgodbo iz knjige nekomu, ki je bolehen obležal na postelji. Mlada prijatelja bosta morda oprala avtomobil svojemu sosedu, dekleta in žene spekle potico in jo prinesle v hišo za brezdomce. Morda bo kdo zgolj prijel starejšo osebo pod roko in ji pomagal čez cesto ali se ponudil, da popelje na sprehod sosedovega psa. Mladi prijatelji bi lahko nekomu pomagali očistiti garažo, mlada dekleta počistiti stanovanje. In še in še je zamisli, kako nekomu polepšati dan. Sploh ne potrebujemo veliko – zgolj dobro voljo in odločitev. Pomislimo, kaj se lahko zgodi, če vsi tisti, ki smo jim polepšali dan, to naredijo tudi drugim. In tako naprej. In tako dalje. V takšnih zamislih se skriva vsa lepota življenja. Ko nekomu polepšaš dan, si ga hkrati tudi sebi. Poskusimo. Vključimo torej v decembrsko praznično dogajanje predlagano obljubo. Prepričan sem, da bomo zaradi nje bogatejši ne samo za dobro počutje ob dobrem dejanju, ampak tudi za lep spomin, ki ga bomo radi podoživljali znova in znova. In vedno nam bo privabil nasmeh – ne samo na obraz, ampak tudi v srce. Spoznali bomo, da drži rek »Kdor se smeje v srcu, je srečen«. Potrudimo se, da bomo za božič vsi srečni. Vaš župan Drage občanke, dragi občani Mestne občine Murska Sobota! Spoštovani poslovni partnerji in prijatelji! Želimo vam blagoslovljene božične praznike, v letu 2012 pa veliko sreče, zdravja in zadovoljstva! Župan Anton Štihec z mestno upravo in svetniki 3 december 2011 | MESTNI SVET Svetniške pobude, županovi odgovori Ivanka Cifer Vprašanja in pobude članov mestnega sveta z 8. seje mestnega sveta, ki je bila 27. oktobra 2011: trgovska središča na povabilo odzvala, jim bomo predstavili rešitve trase mestnega avtobusa z ustreznimi voznimi redi. Zoran KOS je izpostavil, da pri trgovskih središčih BTC in OBI ni urejenih pločnikov in razsvetljave, kar je zelo nevarno. Ker se obrtna cona razvija, je predlagal, da bi ljudem, ki so tam zaposleni, kar najhitreje omogočili prevoz na delovno mesto in domov s Sobočancem. Svetnik je dejal, da je bazen na kopališču dotrajan. Predlagal je, da bi našli sredstva, ki se obljubljajo že nekaj mandatov, za ureditev bazena. Direktor mestne uprave Bojan PETRIJAN je odgovoril, da je bila ureditev bazenskega kompleksa predvidena v proračunu za leto 2011. Sredstva so bila sestavljena iz treh virov, in sicer iz zadolževanja v višini 210.000 EUR, iz Ministrstva za šolstvo iz šport smo pričakovali 100.000 EUR, iz Fundacije za šport pa 130.000 EUR. Občina na razpisu Fundacije za šport ni bila uspešna, razpis Ministrstva za šolstvo in šport pa zaradi finančnega in gospodarskega stanja v državi v letošnjem letu sploh ni bil objavljen. Objavljen je bil razpis v višini 210.000,00 EUR za nov filtrirni sistem (zadolževanje). Izmed treh ponudb sta bili dve takoj izločeni, v tretji pa so bili nekateri podatki ponarejeni. Zato bo postopek javnega razpisa ponovljen. Upa, da bo občina na drugem razpisu uspešna. V tem primeru bi sklenili pogodbo, nov filtrirni sistem pa bi bil urejen do začetka kopalne sezone. Pohvalil je zavzemanje Komunale in občinske uprave. Voda v bazenu je bila s starim sistemom prvič pripravljena skladno z novimi pogoji. Z majhnimi marketinškimi aktivnostmi se je obisk močno povečal, zato bo izguba manjša. Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Obstoječa trasa mestnega avtobusa ne more zajeti še obrtne cone v Murski Soboti s trgovskim centrom OBI, saj bi bil mestni avtobus zaradi podaljšanja časa vožnje nekonkurenčen in manj prijazen za uporabo v primerjavi z osebnimi vozili. Da bi trgovske centre povezali z mestnim avtobusom, bi potrebovali dodatno mestno linijo in dodatna finančna sredstva v proračunu, ki pa jih mestna občina žal sama ne more zagotoviti. Zato je mestna uprava glede vključitve trgovskih središč že aprila 2009 trgovske centre (Maximus, Tuš Bakovci, OBI) z dopisom povabila, da linijo sofinancirajo v znesku pribl. 2900,00 EUR, vendar žal pripravljenosti za sofinanciranje ni nihče izrazil, razen trgovskega centra Maximus. S ponovnim dopisom v začetku novembra 2011 je mestna uprava Maximus, Tuš Bakovci in OBI še enkrat znova pisno povabila k sofinanciranju v višini pribl. 2079,00 EUR. Če se bodo Mag. Robert CELEC je spomnil na več let stare obljube o postavitvi paviljonov na Slovenski ulici, a paviljonov še ni kljub trudu mestne uprave, da bi našla morebitne kupce. Predlaga iskanje drugega modela (najem, kakšna druga možnost) in razmislek o tem, da bi v tem delu uredili ekološko tržnico. Z njo bi v to ulico ponovno vrnili življenje. Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Na Slovenski ulici so s prostorskim aktom, ki ureja to območje, predvideni letni vrtovi z manjšimi objekti (paviljoni) po enotnem projektu. Že nekaj let se trudimo, da bi dali v najem javno površino za postavitev paviljonov z letnimi vrtovi, vendar kljub večkratnim razpisom nismo bili uspešni. Doslej so razpisi določali, da si investitorji paviljone postavijo sami na svoj račun, obdobje najema pa je trajalo najmanj deset let. Ves čas od objave prvega razpisa ugotavljamo, da zanimanje za postavitev paviljonov sicer obstaja, in to za različne vsebine (gostinska dejavnost, prodaja časopisov, rent-a-bike, prodaja domačih jedi in izdelkov), vendar je ključni vzrok za odločitev o (ne)investiranju previsok strošek vlaganj v izgradnjo objekta in opreme za opravljanje dejavnosti. Pri določanju višine najemnine občina nima prostih rok, uporabljati mora predpise s področja stvarnega premoženja, zato zemljišč ne more oddajati po nižji zakupnini od ocenjene. V mestni upravi zato razmišljamo, da bi predlagali postavitev paviljonov, ki bi jo financirali iz občinskega proračuna, nato bi z javnimi razpisi ali neposrednimi pogodbami po predpisih paviljone oddajali v najem najugodnejšim ponudnikom, mogoče tudi za krajša obdobja najema. Če bodo na razpolago sredstva iz javnih razpisov iz evropskih sredstev, bi postavitev omenjenih paviljonov bila del ureditve ožjega mestnega središča. Slovenska ulica 37 9000 Murska Sobota Vsem svojim strankam se zahvaljujemo za nakup in vam želimo lepe praznike ter srečno 2012! | december 2011 4 MESTNI SVET Mag. Celec je predlagal, da bi socialno šibkejšim občanom na območju Severne obrtno-industrijske cone (SOIC), kjer ni investitorjev, omogočili ureditev vrtičkov. Tako bi jim dali priložnost za pridelavo hrane, dokler se investitorji ne bi odločili za investicijo. Župan se je strinjal s predlogom o spremembi načina izkazovanja pozornosti ob rojstvu otroka, vendar občina zaradi velikega števila novorojencev finančno ni zmožna podariti višjega zneska. Pri proračunu za naslednje leto bodo to popravili: ali v prihodnje ne bi dajali več knjig, ampak samo denarna sredstva, ali pa bi kombinirali oboje. Predlog je treba vključiti v proračun. Župan je pojasnil, da je v sprejetem proračunu določeno, da se ta zemljišča prodajajo, neresno pa je prodajati zemljišča z vrtički. Dodal je, da so vrtički predvideni tam, kjer so že urejeni – med Avtobusnim prometom, železniško progo in poljsko potjo, vendar na drugi strani. V Severni obrtno-industrijski coni medtem Xal dograjuje objekt, dodaten objekt bo gradilo tudi podjetje Wolford, ki je odkupilo dodatna zemljišča. Suzana VARGA je dejala, da kmetovalce iz Krajevne skupnosti Krog, ki so lastniki ali najemniki obdelovalne zemlje v k. o. Murska Sobota, zanima vzdrževanje poljske poti, ki povezuje Tomšičevo in Bakovsko ulico, ter poljske poti od Bakovske ulice mimo avtobusnega podjetja do vrtičkov. Zanima jih, kdo je odgovoren za njihovo vzdrževanje in kdaj se predvideva njihova sanacija. Dr. Mitja SLAVINEC je dal pobudo, da se prihodnje leto teden mobilnosti zastavi drugače in razširi na vso leto. Po nepotrebnem naj ne bi zapirali središča mesta, saj zapora ljudem povzroča več težav in preglavic kot koristi. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da cilja spodbuditi občanke in občane k opustitvi avtomobilov in uporabi drugih prevoznih sredstev ne dosegamo, prav tako pa ne prispevamo k manjši porabi goriva. Rezultat je pusto in mrtvo mestno središče. Odgovor oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Poljske poti, ki so v lasti in upravljanju mestne občine (nekatere so knjižene tudi na krajevne skupnosti), niso kategorizirane kot občinske javne ceste (lokalne ceste in javne poti), ker za to ne izpolnjujejo pogojev uredbe o kategorizaciji javnih cest. Zato teh poti mestna občina kot lastnica ne vzdržuje po standardu, ki se zahteva za javne ceste, temveč glede na namen, ki ga imajo v prostoru in za promet. Po večini so to dostopne poti do kmetijskih zemljišč in druge dostopne poti, ki jih več ali manj uporabljajo nekateri posamezniki. Te poti se pregledajo po potrebi, oziroma vsaj enkrat letno, tj. spomladi, ko se tudi dorečejo najnujnejši ukrepi za saniranje (grederiranje, lokalne sanacije, gramoziranje). Ukrepi so odvisni od sredstev proračuna, ki so načrtovana za te namene. Pri tem je treba izpostaviti, da so te poti najbolj obremenjene prav v jesenskem Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: S tednom mobilnosti v Mestni občini Murska Sobota so bili letos in lani pokriti vsi sloji prebivalcev, ne samo v središču Murske Sobote, ampak tudi po naseljih. Kot ukrep k trajnostni mobilnosti mestna občina že od uvedbe mestnega avtobusa in nakupa brezkontaktnih vozovnic razmišlja o manjši rabi osebnih avtomobilov. Mestnega središča na dan brez avtomobila nismo zaprli po nepotrebnem, saj smo z različnimi dejavnostmi ustregli tako otrokom v vrtcih kot osnovnošolcem. Cestni vzdrževalci so opazili tudi zmanjšan promet motornih vozil v mesto. Kot ukrep k trajnostni mobilnosti mestna občina skuša najti ponudnika, ki bo skrbel za izposojo in popravilo koles, vendar smo neuspešni v primerjavi z večjimi mesti v Sloveniji, denimo z Ljubljano. Cvetka ŠKAFAR se je v imenu Mestne četrti Ledava zahvalila županu, mestni upravi in mag. Hugu Maučecu za izvedbo dodatne osvetlitve prehoda za pešce na Lendavski ulici. Svetnica je dala pobudo, da naj svetovni dan boja proti nasilju nad ženskami, 25. november, postane tudi lokalni. Opozorila je, da mora lokalna skupnost tudi na področju preprečevanja in obravnave nasilja nad ženskami prevzeti svoj del odgovornosti za varnost občank. Cenjene občanke in občani! V podjetju Saubermacher-Komunala ustvarjamo zdravo okolje, za vas in skupaj z vami. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje pri ločenem zbiranju odpadkov. Želimo vam prijetne praznike ter obilo sreče in osebnega zadovoljstva v prihajajočem letu. Jasmina OPEC je izpostavila, da je stanje demografske strukture prebivalstva na našem območju problem, zato bi zanj morali poiskati ustrezne rešitve. Ob prehodu v novo koledarsko in proračunsko obdobje je treba razmisliti o spremembi načina izkazovanja pozornosti družinam. Tako bi jim ob rojstvu otroka namesto knjige podarili denarni znesek, ki bi marsikomu v teh časih pomenil dobrodošlo pomoč. Noršinska ulica 12 9000 Murska Sobota Telefon: 02 526 84 50 Faks: 02 526 84 40 www.saubermacher-komunala.si 5 20 LET december 2011 | MESTNI SVET Mag. Nataša HORVAT je dejala, da sta v mestu zelo lepo urejena mestni park in ploščad, ki se večkrat uporablja za »skejtanje«. Mladim je treba zagotoviti ukvarjanje s to športno dejavnostjo ter ustrezne površine zanjo. Zanima jo, v kakšni fazi so projekti za izgradnjo »skate parka«. Župan je odgovoril, da je pogodba že sklenjena, izvajalec, ki bo izdelal elemente za »skate park«, je že izbran, rok, do kdaj jih mora narediti, pa se izteka. Mag. Horvat je ponovno postavila vprašanje, kako je z izgradnjo restavracije McDonalds, saj bi restavracija lahko bila privlačna točka za oživitev mestnega jedra. Župan je odgovoril, da po informacijah vodstva McDonaldsa ureditev restavracije v Murski Soboti ni v načrtu v naslednjih dveh letih. Andrej MEŠIČ je dejal, da NK Mura igra v prvi nogometni ligi, obstaja pa bojazen, da bodo iz nje izključeni, ker na stadionu niso urejeni reflektorji. Zanima ga, na kakšen način bi na mestnem stadionu lahko uredili reflektorje (menda polovico investicije sofinancira nogometna zveza). Ali obstaja oz. v kakšni fazi je projekt za izdelavo reflektorjev? Župan je dejal, da je bil pogoj Nogometne zveze Slovenije za soglasje k uvrstitvi Nogometnega kluba Mura 05 v prvo ligo ta, da je treba v dveh letih na igrišču postaviti reflektorje, saj so nekatere tekme v večernem terminu in jih prenašajo po televiziji. Predračuni so zbrani, vrednost projekta je nekaj manj kot 500.000,00 EUR. Urediti je treba tudi električne dovode do transformatorske postaje na območju vrtnarije, kar je precejšen finančni zalogaj, saj je treba električni kabel ustrezne debeline pripeljati do tja. Ker gre za infrastrukturo v občini, bo treba sredstva predvideti v proračunu, a ostaja vprašanje, če bo sredstev dovolj. Župan meni, da bi bilo dobro sodelovati s partnerjem, ki mu bo v interesu, da postavi reflektorje na svoje stroške v zameno za druge ugodnosti s strani občine (npr. postavitev fotovoltaike na streho stadiona). O postavitvi reflektorjev se razmišlja. času, ko se opravljajo spravila in prevozi kmetijskih pridelkov, številni kmetje pa ob tem nanje nanašajo tudi zemljo (ob oranju), zaradi česar so v tem času v nekoliko slabšem stanju. Ker pa lastnica (MOMS) po teh poteh ni dolžna zagotavljati javnega prometa (še zlasti ne v zimskem času), jih za uporabo usposobi spet, ko jih uporabniki dejansko potrebujejo (spomladi). Jožica VIHER je opozorila, da se v Černelavcih kljub zmanjšanju števila ekoloških otokov cena odvoza odpadkov ni znižala. Cene so v mestu, kjer je sprejet odlok o ločenem zbiranju odpadkov, nižje. Odgovor operativnega izvajalca gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov Saubermacher-Komunala, d. o. o.: Po trenutno veljavnem odloku ter standardih zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v Mestni občni Murska Sobota mesečna cena te storitve ni odvisna od števila ekoloških otokov v posameznem naselju. Mesečna cena zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov je različna od naselja do naselja. Vzroki različnih cen so velikost in lastništvo zabojnikov, pogostnost odvozov in standard izpred 20 let. Poenotenje je predmet novelacije standarda in novega odloka. | december 2011 6 MESTNI SVET V SPOMIN ANTONU TONČKU KOSU V petek, 25. novembra, smo se poslovili od častnega občana Mestne občine Murska Sobota Antona Tončka Kosa. Kako je, ko dvajsetletni fant z mnogimi življenjskimi cilji in sanjami za vedno izgubi vid, si niti ne moremo zamišljati. Kruta usoda, ki bi marsikoga pahnila v obup, je mladega Tončka postavila pred nove življenjske izzive – krenil je na novo pot in se usposobil za nov poklic in … novo življenje. Naučil se je živeti s svojo drugačnostjo ter z močno voljo in vztrajnostjo dokazal, da zna slep človek še kako deliti znanje in življenjske izkušnje. Z vsem srcem se je posvetil delu v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih ter si vse življenje prizadeval za enakopravno vključevanje slepih v družbo in neodvisno življenje, ki je lahko še kako aktivno in športno. Vpisal se je v sekcijo juda Telovadnega društva Partizan, kjer je hitro prerasel svoje učitelje in kasneje deloval kot trener in predsednik. Pozneje je diplomiral na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani in postal trener juda. Postal je tudi nosilec črnega mojstrskega pasu, leta 1986 pa predsednik Judo zveze Jugoslavije, potem ko je bil dve mandatni obdobji član njenega predsedstva. Tako mu je bila dana možnost, da je prepotoval številne države po svetu. Nekoč je dejal, da je povsod po svetu s ponosom odprl svojo belo palico, le v domačem kraju je velikokrat ostal nerazumljen. Zato so toliko globljega pomena besede, ki jih je pogosto ponovil: »Čeprav slepi živimo v večni temi, svetu vedno znova dokazujemo, da se jo da premagati in da je pravzaprav edina tema – neznanje.« Anton Tonček Kos je bil nemiren duh, zanimalo ga je veliko stvari, ni mu bilo vseeno niti za razvoj in dogajanje v lokalni skupnosti, zato je v mandatnem obdobju med letoma 2006 in 2010 kot svetnik v mestnem svetu pustil svoj pečat tudi v delovanju lokalne skupnosti. Prav v tem mandatu mu je zaradi zaslug, ki so trajnega pomena za ugled mestne občine, takratna sestava mestnega sveta podelila častni naziv častni občan Mestne občine Murska Sobota. Plaketa, ki jo je takrat prejel, je bila prvič v zgodovini mestne občine gravirana v Braillovi pisavi. Bil je soorganizator evropskega in svetovnega mladinskega prvenstva v judu v Beogradu ter mentor številnim mladim in uspešnim judoistom v vsej takratni veliki državi. Bil je tudi eden začetnikov pri ustvarjanju pogojev za karate in rokoborbo v naši občini, kjer je ostal aktiven član vse do konca. Bil je član predsedstva Judo zveze Slovenije, član republiškega odbora za izvedbo evropskega leta invalidov 2003 in predsednik organizacijskega odbora evropskega leta invalidov 2003, v katerem je organiziral množično srečanje z mednarodno udeležbo invalidov na letališču v Rakičanu. Kot predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota, kjer je bil aktiven do konca, je nekoč zapisal: »Kljub drugačnosti je treba živeti. Vsak si mora sam izboriti svoj prostor pod soncem, ki je skupno vsem ljudem, čeprav slepemu človeku ni naklonjeno, da bi ga videl. Zato pa toliko bolj zaznava njegove žarke.« Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Kot član upravnega odbora Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije je bil zadolžen za šport in rekreacijo, za kar je v minulem letu prejel posebno priznanje. Prav posebej je bil ponosen na doseženi svetovni rekord z motornim padalom kot kopilot pilotu Vojku Prahu, ki ga je dosegel pred desetimi leti. Za svoje bogato delovanje v korist slepih in slabovidnih je prejel številna mednarodna, republiška in občinska priznanja. Župan Mestne občine Murska Sobota z mestnimi svetniki in mestno upravo 7 december 2011 | AKTUALNO Na parlamentarnih volitvah presenetljiva zmaga Pozitivne Slovenije Volitve nakazujejo spremembe. Če bo do njih res prišlo, bo znano komaj po sestavi koalicije in začetku dela vlade. slanci. Slovenska ljudska stranka in DeSUS bosta vsak imela po šest poslancev, štiri pa povratnik Nova Slovenija. Iz državnega zbora sta poleg Zaresa izpadli še Slovenska nacionalna stranka in Liberalna demokracija Slovenije. Volitev se je udeležilo 65 odstotkov vseh volilnih upravičencev, pri čemer je v volilni enoti 8 – Ptuj glasovalo 59 odstotkov upravičencev. V volilnem okraju Murska Sobota II je skupno glasovalo 16 tisoč volivcev, kar predstavlja 62 odstotkov vseh upravičencev in je manj tako od povprečja enote kot splošnega povprečja. Najnižja udeležba je bila zabeležena v Lendavi, kjer se je na volišče odpravilo le 51 odstotkov upravičencev. Volitve so prinesle tudi spremembe v sestavi pomurskih poslancev. Iz volilnega okraja Prve predčasne parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji so prinesle presenečenje. Največ glasov državljanov je presenetljivo zbrala Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića, ki bo v državnem zboru zasedla 28 sedežev, sledijo ji Slovenska demokratska stranka s 26, Socialni demokrati z desetimi in Državljanska lista Gregorja Viranta z osmimi po- Delovni obisk iz pobratenega Paraćina Na mestni občini se je minuli teden mudila sedemčlanska delovna skupina občinske uprave iz pobratenega mesta Paraćin. | december 2011 ki spadajo v širok spekter delovanja mestne uprave na področju urbanizma, infrastrukture, okolja in prostora. Posamezni strokovni sodelavci iz mestne uprave so kolegom predstavili svoje delo na področju urbanizma, cestnega prometa in drugih javnih površin ter gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. Podrobno so se seznanili z izvedbo nalog s področja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in komunalnega nadzora. Goste je tudi zanimalo, kako v občini ravnamo z odpadki, katere državne in občinske pravne podlage moramo pri tem upoštevati ter kako ravnanje z odpadki poteka v praksi. Ob tem so obiskali tudi podjetji Saubermacher-Komunala in Center za ravnanje z odpadki Puconci. Izobraževanju so se pridružili še Upravna enota Murska Srbski kolegi so prišli na delovni obisk v sklopu skupnega evropskega projekta EXCHANGE III »Better records – increased revenues – increased investments«, v katerem sodelujejo s strokovnimi sodelavci mestne uprave iz Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe. V tednu dni so se seznanili z različnimi temami, 8 Špela Horvat Murska Sobota II je mandat dosegel Branko Ficko iz Pozitivne Slovenije, iz ostalih okrajev pa še Jožef Horvat iz Nove Slovenije, Radovan Žerjav iz Slovenske ljudske stranke, Franc Jurša iz DeSUS-a in Dejan Židan iz Socialnih demokratov. Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti še naprej ostajata Roberto Battelli in Laszlo Göncz, za katerega bo to že drugi mandat. Angelca Dokl Mir Sobota, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor ter Davčna uprava. Ta projekt je že tretji evropski projekt, pri katerem sodelujemo s pobratenim Paraćinom. 9 december 2011 | AKTUALNO Župan sprejel makedonskega veleposlanika in župane Župan Anton Štihec je v začetku decembra sprejel makedonskega veleposlanika Popova, ki je v Slovenijo pripeljal močno delegacijo županov iz osemnajstih makedonskih mest. slanika v Makedoniji Marjana Šiftarja, navdušen nad našim mestom in regijo. Njegov trden namen je, da iz protokolarnih obiskov nastane nekaj več. Župan Štihec je pozdravil svoje makedonske kolege ter jim na kratko predstavil občino in regijo ter izrazil pripravljenost na sodelovanje, pri tem pa izpostavil nekaj dobrih primerov sodelovanja, ki smo jih vzpostavili z drugimi občinami pri v različnih projektih. Po kratki predstavitvi vseh osemnajstih občin so se župani iz Makedonije zahvalili za gostoljubnost in povabili župana, da obišče njihova mesta, z željo, da najdejo skupne točke za sodelovanje, ki bi bile v obojestransko korist. Poseben interes za sodelovanje z Mursko Soboto je izkazal župan Štipa Zoran Aleksov, ki je pred časom na župana Štihca Obisk delegacije je bil organiziran na pobudo Razvojnega centra za jugovzhodno regijo, zanj pa je v veliki meri zaslužen prav veleposlanik Popov, ki si zelo prizadeva okrepiti gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Makedonijo. Dejal je, da je bil po obisku v Murski Soboti minulo poletje, ko je mesto obiskal na pobudo nekdanjega velepo- Devetič podelili Zlate štipendije Pomurska izobraževalna fundacija in mestna občina sta Zlate štipendije podelili 77 nadarjenim študentom. | december 2011 Vida Lukač naslovil pismo s pobudo po tesnejšem sodelovanju obeh občin. Delegacija iz Makedonije, ki je v sklopu obiska spoznala številna podjetja in ustanove v Novem mestu, Ljubljani, Celju in Mariboru, je obiskala tudi nekatera podjetja v naši občini ter v sosednjih Moravskih Toplicah. Špela Horvat regijo, k višini štipendije pa prispevata tudi skladnost študijskega področja s potrebami regije in izkazan znanstveno-raziskovalni uspeh. Višina štipendije se giblje od 120 do 336 evrov, v študijskem letu 2011/2012 pa je bilo podeljenih 77 štipendij. Podelitev štipendij je bila v soboto, 26. novembra, pripravljena v sodelovanju s Klubom prekmurskih študentov, ki je vsem udeležencem podaril knjižno nagrado. Tudi letos je bila podelitev vsebinsko nadgrajena s predavanjem, o kakovosti in vodenju je tokrat predaval izkušen menedžer Aleksander Svetelšek. »Štipendije vam ne le približajo znanje, ampak ga tudi obogatijo Pomurska izobraževalna fundacija in Mestna občina Murska Sobota sta tudi letos podelili Zlate štipendije, namenjene študentom z nadpovprečnim učnim uspehom. Študenti morajo dokazati dosedanje sodelovanje z 10 na način, da je znanje čim uporabnejše v prihodnje,« je o štipendijah povedal Mitja Slavinec, ki je mladim tudi svetoval, kako svoje znanje in potencial izkoristiti, predvsem ob različnih akcijah in aktivnostih Pomurske izobraževalne fundacije. Župan Murske Sobote Anton Štihec je v svojem nagovoru študentom priznal, da občina na »zlate štipendiste« še posebej računa. »Vi ste tisti, ki boste v prihodnosti tako ali drugače krojili našo sredino.« Mestna občina za Zlate štipendije iz letnega proračuna nameni 250 tisoč evrov, kar je po analizi Združenja občin Slovenije največ izmed vseh slovenskih občin. AKTUALNO Spodbujanje mladih, da izkoristijo svoje potenciale, je pot do uspeha ustvarjalcem v Pomurju na tem področju najboljše pogoje med vsemi regijami.« Festival Inovativnost, znanost in ustvarjalnost mladih – Izum 2011 mladim ponuja prostor za predstavitev idej, posebna pozornost pa je bila namenjena povezovanju s trgom dela. Zveza za tehnično kulturo Slovenije je že 15. leto v Murski Soboti priredila srečanje mladih ustvarjalcev, znanstvenikov, inovatorjev in ljubiteljev tehnične kulture na t. i. Festivalu Izum – Festival Inovativnost, znanost in ustvarjalnost mladih. Ta je svoje mesto med mladimi ustvarjalci in njihovimi mentorji našel od torka, 22., do sobote, 26. novembra. Začel se je z astronomskim opazovanjem, na festivalu pa so poleg predstavitev idej in zamisli s področja tehnike in naravoslovja osnovnošolci in dijaki na okroglih mizah in predavanjih izvedeli veliko o zaposlovanju in možnostih štipendiranja, na ustvarjalnih delavnicah pa so usvojili tudi nove veščine. Že takoj po uradni otvoritvi so na okroglih mizah »Pravi poklic za razvoj« in »Zaposlitev v turizmu zdravja« slišali nekaj o zaposlitvenih možnostih mladih pri nas in v širšem okolju, sodelujoče naravoslovne fakultete pa so ob tem predstavile izobraževalne programe. Informativna dneva sta bila organizirana tako za osnovnošolce kot srednješolce, največ zanimanja pa je požela »Razstava Župan Anton Štihec je v nagovoru ob otvoritvi festivala izkazal zadovoljstvo, da mestna občina gosti takšno prireditev. Prirediteljem je zaželel vse dobro, saj, kot pravi, je spodbujanje mladih, da izkoristijo svoje potenciale, prava pot do uspeha. Ob njem je spregovoril tudi glavni tajnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije Mirko Vaupotič, za glasbeni repertoar pa je na kitari poskrbel Jernej Hanc. ustvarjalnosti«, kjer je svoje večje in manjše izume na ogled postavilo 37 razstavljavcev. Poleg razširjene vsebine letošnjega festivala, tako je bila letos prvič organizirana delavnica za mlade iz lingvistike o logični lingvistiki, je bila posebna pozornost namenjena mentorjem, saj so po mnenju predsednika Zveze za tehnično kulturo Slovenije Mitje Slavinca prav slednji v veliki meri zaslužni za vzpon ustvarjalnosti pri mladih. »Verjamem, da je učni načrt takšen, da duši ustvarjalnost, po drugi strani pa verjamem, da je pri iznajdljivem učitelju mogoče znotraj teh okvirjev to spodbujati. In ne samo, da verjamem v to. Vse, kar je danes pred nami, je dokaz.« Pri tem si predsednik zveze želi, da bi bilo še več ustvarjalnega razmišljanja v sami šoli in manj faktografskega učenja, manj »piflanja«, kar bo mladim zagotovilo, da bodo vedeli razmišljati z lastno glavo. »Izum je za mlade pomemben, saj z njim dobijo prostor, kjer pokažejo svojo ustvarjalnost in svoje dosežke med letom ter si po drugi strani izmenjajo izkušnje. Morda dobijo tudi kakšno idejo za prihodnost,« ocenjuje predsednik Zveze za tehnično kulturo Slovenije Mitja Slavinec, ki pomen festivala vidi tudi širše. Kot pravi, ne gre za samo še eno regijsko prireditev. »To je eden od koščkov, ki ustvarjajo mladim V okviru Festivala Izum je v petek in soboto potekala Znanstvena konferenca PAZU, na kateri je 29 pomurskih akademikov v dveh sklopih (družboslovje in humanistika ter naravoslovje in medicina) predstavilo 11 Špela Horvat svoja področja raziskovanja. Kot je nakazoval že sam naslov konference »PAZU – Prava ideja«, so se usmerili k uresničevanju podjetniških idej. Uvodoma je o delovanju PAZU spregovoril starosta pomurskega akademstva Anton Vratuša: »Ko izberemo pravo idejo od mnogih, ki krožijo in se nam ponujajo, nekatere se nam celo vsiljujejo, izbrano idejo najprej oblikujemo, da preskusimo njeno uresničljivost in se vprašamo, ali imamo vse inštrumente za njeno uresničevanje.« Petdnevni festival se je zaključil s podelitvijo zlatih štipendij PIF-a in mestne občine ter s Študentskim forumom v organizaciji Kluba prekmurskih študentov. december 2011 | AKTUALNO Pomurski razvojni inštitut s tradicionalno donacijo Pomurski izobraževalni fundaciji Pomurski razvojni inštitut je svoje četrto leto delovanja v Pomurju obeležil s tradicionalno humanitarno gesto. Tudi tokratno donacijo, v vrednosti 1500 evrov, sta namreč PRI in njegov ustanovitelj Dravske elektrarne Maribor namenila Pomurski izobraževalni fundaciji. Z njo sta organizaciji izkazali podporo pomurskim študentom in | december 2011 namenom širjenja informacij ter kot prostor za izmenjavo mnenj o trajnostnem razvoju Pomurja. To pomeni smiseln in uravnotežen razvoj danes in s ciljem omogočanja razvoja tudi prihodnjim generacijam. K skrbi za razvoj regije po našem prepričanju spada tudi izobraževanje mladih, zato vsakoletno donacijo ob koncu leta namenimo prav fundaciji PIF, ki nudi podporo mladim in perspektivnim kadrom v domači regiji ter tako skrbi za širjenje znanja v Pomurju,« je ob tej priložnosti povedal dr. Darko Anželj, direktor PRI. »Energija obnovljivih virov, ki jo proizvajamo v Dravskih elektrarnah že šest desetletij, je prijazna do okolja, a trajnostni razvoj nas uči, da se tu odgovornost ne konča. Odgovorni moramo biti tudi do družbe in predvsem do jim tako omogočili »novoletne štipendije«, kot so program poimenovali v fundaciji. Donacijo sta predsedniku uprave fundacije doc. dr. Mitji Slavincu v obliki simboličnega čeka predala dr. Darko Anželj, direktor inštituta, in mag. Viljem Pozeb, direktor Dravskih elektrarn. »Pomurski razvojni inštitut v Murski Soboti je bil ustanovljen z 12 sočloveka. Verjamemo, da nam bo z nadaljnjim odgovornim delovanjem uspelo sodelovanje z lokalnim okoljem Pomurja še okrepiti in ga razširiti tudi na druga področja,« je dodal mag. Viljem Pozeb, direktor Dravskih elektrarn Maribor. »Podjetij, ki izobraževanje in znanje spremljajo s trajnostnega vidika, je moč prešteti na prste roke. Verjamem, da bo čas pokazal velik potencial znanja v Pomurju. Za to bo potrebno načrtno delo v prihodnje. Zahvala gre vsem donatorjem, da v ta proces verjamejo in ga spremljajo,« je pomen tradicionalne donacije izpostavil dr. Mitja Slavinec, predsednik uprave Pomurske izobraževalne fundacije. AKTUALNO Pozitivne spremembe v murskosoboški bolnišnici Pridobitev akreditacije za sprejem tujih bolnikov, prenova prostorov in uradni naziv učni zavod. V Splošni bolnišnici Murska Sobota so v začetku novembra prejeli mednarodno akreditacijo Det Noske Veritas, ki jim prinaša več konkurenčnosti na trgu zdravstvenih storitev. Slednja bo še posebej pomembna z začetkom prostega pretoka bolnikov z evropsko direktivo o čezmejnem prostem pretoku bolnikov, ki ureja poslovne procese v bolnišnicah in varnost bolnikov. Skupina šestih presojevalcev iz ZDA je bila v Murski Soboti na obisku 10. in 11. novembra, ocenjevali pa so skrb za kakovost in varnost zdravstvene obravnave bolnikov. Ključna področja so bila sistem vodenja kakovosti, upravljanje z zdravili, obvladovanje bolnišničnih okužb, klinični procesi, fizično okolje varovanja zdravja bolnikov in zaposlenih ter upravljanje s človeškimi viri. »To pomeni, da so presojevalci ocenjevali procese predpisovanja in razdeljevanja zdravil, zastopanost kadrov in ustreznost v povezavi z razporedom dela, razporeditev prostorov in opreme, načrt ukrepanja ob naravnih in ostalih nesrečah, vzdrževanje aparatov, fizično varovanje pri bolnikih, varovanje pred možnim nasiljem ponoči ter uporabo varnostne opreme,« so zapisali v splošni bolnišnici. H kakovostnejši obravnavi bol- nikov bo bistveno pripomogel prenovljen interni oddelek, posodobili so namreč prostore internistične intenzivne in polintenzivne terapije. Na slavnostni slovesnosti ob odprtju te 650 tisoč evrov vredne prenove je direktor Bojan Korošec izpostavil nedavno s strani Ministrstva za zdravje pridobljen naziv učni zavod. Bolnišnica namreč izvaja praktični pouk dijakov srednjega strokovnega izobraževalnega programa zdravstvene nege in srednjega poklicnega izobraževanja bolničar – negovalec ter študentov visokošolskega programa zdravstvena nega, radiologije in univerzitetnega programa medicine in farmacije. »To pomeni, da poleg strokovnosti razvijamo tudi pedagoško in raziskovalno dejavnost, za kar so potrebni znanje, kader in oprema, predvsem pa veliko želje, zagnanosti in samoodpovedovanja,« je povedal Kmečka tržnica z lokalno pridelano hrano Z namenom spodbujati prodajo doma pridelane hrane, zlasti sadja in zelenjave ter izdelkov iz njih, kakor tudi iz žit, buč in drugih poljščin, sta Skupina Era iz Velenja in Kmetijskoturistična zadruga Žitek iz Čepincev na Goričkem pred Erinim Multi Bussines Centrom v Nemčavcih pri Murski Soboti redna organizatorja kmečke tržnice. Ta je s ponudbo lokalnih pridelkov in izdelkov, ki jih na stojnicah prodajajo pridelovalci sami, začela delovati sredi septembra letos. Odprta je vsako soboto, na njej pa se predstavljajo različni ponudniki. Da bi organizatorji spodbudili lokalne pridelovalce, da svoje pridelke in izdelke po- nudijo neposrednim kupcem, si prizadevajo, da bi bila vsebina ponudbe na stojnicah tematsko obarvana glede na letni čas in bližnje praznike. Tako je bila zadnja tržnica t. i. Miklavževa, pred tem Martinova, pred skorajšnjimi prazniki pa bo božično-novoletna. Minulo soboto smo na tržnici srečali ponudnika domače zelenjave s kmetije Stanka Sereca iz Satahovcev, tamkajšnje Ere Good in Zadruge Žitek, pridelkov kmečke sirarne Gorički raj iz Ratkovcev, izdelkov iz lecta Medičarstva Gregorja Celeca iz Murske Sobote, suhih keksov, perecev in testenin Valerije Černjavič iz Gradišča, ki ima po 20 letih dela v Muri dopolnilno dejavnost peke domačih krušnih izdelkov in peciva, sadja in izdelkov iz njega Sadjarstva Smodiš iz Otovcev, pa tudi plodove in rože s kmetije in vrtnarstva Antolin iz Odrancev. Poleg klasične ponudbe na stojnicah, ki je obsegala domačo zelenjavo, sadje, olja, kise, domači kruh, med in še kaj, so organiza13 Špela Horvat direktor bolnišnice, kjer so kader v lanskem letu okrepili s 24 novimi zdravniki. Kot je povedala predstojnica internističnih dejavnosti Vlasta Petric, noben negovalni postopek ne more povsem nadomestiti prijaznega, toplega odnosa do bolnika. Tega je mogoče doseči le z dovolj osebja. Geza Grabar torji veselo dogajanje popestrili s ponudbo kuhanega vina in pečenih kostanjev. Kot še pravijo organizatorji kmečke tržnice, ki se bo redno odvijala v znanem terminu tudi pozimi, je tržnica odlična priložnost za nakup kakovostnih lokalnih pridelkov na enem mestu. december 2011 | AKTUALNO 17. letna konferenca Pomurskega društva za kakovost Na konferenci pod naslovom »Uspešni poslovni modeli« so tudi letos podelili zlati znak za kakovost in nagrade regijske gospodarske zbornice za inovativnost. | december 2011 Najvišje priznanje zlati znak za kakovost je letos prejela družba Arcont iz Gornje Radgone, ki se že 60 let ukvarja s proizvodnjo bivalnih enot in je kot največji izdelovalec tovrstnih enot v Evropi močno vpeta v tuje trge. Tam namreč ustvari 99 odstotkov vseh prihodkov. Pomurska gospodarska zbornica je v plenarnem delu letos že desetič podelila priznanja pomurskim inovatorjem za dosežke v prejšnjem letu. Enajst inovatorjev je prijavilo sedem inovacij, komisija pa je podelila šest srebrnih in eno zlato priznanje. Dobitniki priznanj prihajajo iz podjetij Elti in Arcont iz Gornje Radgone, Nafte Strojne in Varisa Top, oba iz Lendave, dve družbi pa sta tudi iz mestne občine. Andrej Smodič iz družbe Panvita Rakičan je prejel srebrno priznanje za razvoj in izdelavo specialne škropilne arma- Uvodoma je mag. Helena Kosi, predsednica PDK, povedala, da je društvo po ustanovitvi leta 1993 v svojem delovanju sledilo glavnemu cilju, to je širiti idejo o kakovosti in jo uresničevati v praksi. V 18 letih je društvo izvedlo sedem malih šol kakovosti, 60 izobraževanj in seminarjev z različnimi vsebinami se je udeležilo čez 700 slušateljev, na 17 društvenih konferencah, ki se jih vsako leto udeleži okrog 80 slušateljev, pa je bilo doslej predstavljenih 215 strokovnih referatov. Nemalo družbam so člani društva s svetovanjem pomagali pri uvajanju in vzpostavitvi različnih sistemov vodenja ter pridobivanju certifikatov. Imetnikov veljavnih certifikatov kakovosti, ti so razdeljeni v enajst standardov, je v Pomurju 114. »V sistem kakovosti s t. i. shemami kakovosti je vključena pridelava hrane v Sloveniji, ki je manj intenzivna kot v nekaterih drugih državah in zato tudi izvzeta iz prehranskih afer,« je razložil osrednji govornik na konferenci, kmetijski minister mag. Dejan Židan. Sheme kakovosti, ki so odličen vzvod za komuniciranje s potrošniki, se delijo v več segmentov: višja kakovost, ekološki proizvodi, integrirana pridelava in dobrote naših kmetij. Plenarnemu delu so sledili strokovni referati, in sicer so jih v dveh sekcijah – gospodarstvo in letos prvič zdravstvo – predstavili enajst, pred tem pa še tri v skupnem delu. 14 Geza Grabar ture za tretiranje jagod na grebenih FragaDrift 3x, enako priznanje pa so za stiskalnico za zapiranje roladic prejeli Janez Bukovec, Drago Bibianko in Milan Dominko iz družbe Proconi iz Murske Sobote. V okviru razpisa Študentskega podjetniškega in inovacijsko-raziskovalnega centra, ki sta ga pred tremi leti ustanovila društvo in Ekonomska šola Murska Sobota, so podelili priznanja in nagrade najboljšim posameznikom iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Priznanje za najboljšo risbo na temo »Kaj bomo jedli čez 50 let« je prejela petletna Zarja Lončar iz murskosoboškega Gozdička, Rok Benko (OŠ II Murska Sobota) je priznanje prejel za spis »Energija leta 2066«, priznanje za izdelavo podjetniškega poslovnega načrta pa sta prejeli Vesna Požarnik in Valentina Rajnar (Ekonomska šola Murska Sobota). AKTUALNO V evropski teden zmanjševanja odpadkov vključene tudi tri srednje šole V vseevropski dogodek, ki se je začel leta 2009 in vsako leto poteka konec novembra, letos je bil med 19. in 27., so se v Sloveniji med več kot 90 organizacijami v to ciljno gibanje, kjer prevladujejo šole in vrtci, vključile le tri nevladne organizacije. Med njimi je že drugo leto Pomurski ekološki center. vstvene šole Murska Sobota predstavili na zaključnem dogodku, ki je na murskosoboški ekonomski šoli potekal z naslovom »Ustvarjamo zdravo okolje«. Mladi so tam predstavili problematiko onesnaževanja okolja, svoja razmišljanja in predloge za rešitve z več zornih kotov, saj so se tematsko dotaknili različnih vrst odpadne embalaže in odpadne oziroma zavržene hrane. Vse večja količina odpadkov, zlasti v razvitem svetu, kamor sodi tudi naša država, ne postaja samo ekološki, temveč tudi družbeni in ekonomski problem. Čeprav v naši državi s 422 kilogrami na prebivalca »pridelamo« manj komunalnih odpadkov, kot je po podatkih Eurostata evropsko povprečje (513 kilogramov), moramo skrbeti, da do njihovega nastanka sploh ne pride, če pa že, naj se jih čim več loči že na izvoru, torej v gospodinjstvih samih. Najpomembneje je, da odpadki sploh ne nastanejo. Za zmanjšanje odpadkov poznamo dvanajst ukrepov, ki bi jih moral spoštovati vsak posameznik. Te so na zaključni prireditvi pred- Namen evropskega tedna je z okrepitvijo zavesti med ljudmi vseh generacij oziroma z vplivanjem na njihove vedenjske vzorce zmanjšati količine odpadkov, jih spodbujati k trajnostno naravnani dejavnosti ter jim predstaviti otipljive primere za zmanjšanje količine odpadkov. Pomurski ekološki center je poskrbel, da je v sodelovanju s podjetjem Saubermacher-Komunala v štirih pomurskih srednjih šolah potekalo timsko projektno delo. Rezultate projektov so dijaki Gimnazije Murska Sobota, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Ekonomske šole Murska Sobota in Srednje zdra- 15 Geza Grabar stavili tudi dijaki (pri nakupih ne uporabljajmo plastičnih vrečk, ampak vrečke za ponovno uporabo ali cekarje, s t. i. rumeno nalepko na poštnem nabiralniku ne sprejemajmo neželene pošte, izogibajmo se razmetavanju s hrano, pri pakiranju dajmo prednost izdelkom po teži ali v večjih zavitkih, pijmo vodo iz pipe, tiskajmo na obe strani lista, olupke sadja in ostanke hrane kompostirajmo, uporabljajmo baterije za ponovno polnjenje). Če odpadek vseeno nastane, moramo poskrbeti, da izvedemo vse aktivnosti za njegovo ponovno uporabo, zatem za recikliranje in obnavljanje (vključno z obnavljanjem energije). Če vse to ni mogoče, je skrajni ukrep varno odlaganje. december 2011 | Center tehnike in gradnje Murska Sobota Plese 1, Murska Sobota, 02/521 46 08 PREPUSTITE SE OBDAROVANJU ... diagonala 66 cm DO Ponudba izdelkov zabavne elektronike velja od 24. 11. do 31. 12. 2011. MPEG4 (26") MPEG4 USB TV LCD LG 26LK330 Picture Wizard II 26LK330 279,99 EUR 44,90 EUR Redna cena: 299,99 EUR DVD predvajalnik Philips DVP3880 USB Mercator d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana AŽ OD predvaja DVD, CD, Divx, DivX Ultra, MPEG1, MPEG2, MPEG4, JPEG, MP3, WMA, Dolby Digital, MP3 ripanje iz CD plošče direktno na USB Redna cena: 49,90 EUR ZAMENJAJ IN PRIHRANI! O V O N a z O STAR - 12% V času od 24.11. do 31.12.2011 prinesite star televizor katerekoli blagovne znamke in vam v prodajalah Mercator Tehnika priznamo 12 % popust ob nakupu novega televizorja blagovne znamke Philips, Sony, Sharp ali Panasonic z diagonalo 102 cm (40``) ali več. Popust se obračuna pri blagajni. V času akcije ne veljata vrednostna popusta 3 ali 5%, prav tako se ne seštevajo ostali popusti. Akcija ne velja na dan trojnih pik in sredin 10% popust. Ob nakupu je možno unovčenje vrednostnih bonov. Ne velja za pravne osebe. Ob vračilu enega starega televizorja prejmete popust samo za en nov televizor. | december 2011 Soboske novine 205x290.indd 1 16 11/25/11 2:17 PM AKTUALNO Miklavževanje v Centru za starejše Murska Sobota Center za starejše Murska Sobota, ki deluje pod okriljem Doma starejših Rakičan in je že zapolnil vseh 66 razpoložljivih mest, je prvo obletnico svojega delovanja združil z miklavževanjem in odprtjem razstave ročnih del, ki je vsebinsko vezana na decembrske dogodke. želja, nagovorili vodja centra Marta Ferencek, novi direktor doma Zoran Hoblaj in župan Anton Štihec. Župan je poudaril večsporočilnost prireditve, ki je v prvi vrsti namenjena tistim, ki v tej obliki institucionalnega varstva preživljajo jesen svojega življenja, in dejal, da sodelovanje pri pripravi dogodka in razstave prikazuje, kakšen odnos imamo do stanovalcev v centru. To tudi dokazuje, je dejal, da želimo starejšim stati ob strani, jim polepšati praznike in jim pokazati, da so pomemben člen naše družbe. Pozdravni nagovor z lepimi željami ob bližnjih praznikih je sklenil z mislijo in željo, da se bomo še naprej srečevali, med sabo sodelovali in si pomagali. Samo tako bomo kot ena velika družina, je poudaril. Stanovalca doma Antonija Vučko in Franc Farkaš sta tudi njega nagradila s priložnostnim spominskim darilcem, ki so ga stanovalci doma Svoj delež pri pripravi prisrčne prireditve s kulturnim programom, v katerem sta nastopila mlada violinistka Polonca Kulčar iz Radencev in mešani pevski zbor DU Černelavci pod vodstvom Marije Škrilec, še bolj pa pri izdelavi izdelkov in postavitvi priložnostne razstave so prispevale članice skupine Dobrodelnost murskosoboške škofije. Zbrane so s poudarki, da smo stopili v zadnji mesec leta, prežet z nizom pričakovanj in lepih Adventni sejem v Domu starejših Rakičan Tudi v tej ustanovi, ki kot najstarejši tovrstni javni zavod v Pomurju izvaja institucionalno varstvo starejših, med letom za svoje stanovalce izvajajo pester nabor prostočasnih aktivnosti, ki so postale tradicionalne. nedeljo, priprave nanj stečejo že veliko prej. Pred odprtjem sejma so se stanovalci v domski kapeli udeležili svete maše, ki jo je daroval maestro Marijan Potočnik iz murskosoboške župnije. Zatem se je dogajanje preselilo v avlo doma. Poleg izdelkov, nastalih v okviru delovne terapije, se je na sejmu z lončnicami – božične zvezde so bile kajpak v ospredju, in drugim okrasjem predstavila Vrtnarija Kurbus iz Melov, z izdelki iz lecta Medičarstvo Celec iz Murske Sobote, s pakiranim medom Čebelarstvo Kovač iz Bakovcev in člani Turističnega društva Martin iz Martjancev. Tudi v okviru sejma so izdelovali adventne venčke in aranžmaje Med njimi je tudi adventni sejem, njegova organizacija in izvedba potekata pod okriljem delovne terapije, iz leta v leto pa se ga ob stanovalcih doma udeleži večje število zunanjih obiskovalcev. Čeprav sejem vselej poteka v soboto pred prvo adventno 17 Geza Grabar izdelali v ustvarjalnih delavnicah. Po prihodu prvega od treh dobrih mož – Miklavža s parkljem, ki je s svojim spremstvom razdelil darila vsem v prepolni večnamenski dvorani doma, je zbrane stanovalce in goste nagovoril še škof msgr. Peter Štumpf. Spomnil je, da je veseli december tedaj, ko ljudje pozabimo na svoje najbližje, lahko tudi najbolj žalosten mesec, zato je pozval, da tega ne dopustimo. Prijetna prireditev, polna prijaznih besed, lepih misli in dobrih želja, se je zaključila s škofovo blagoslovitvijo priložnostne razstave adventnih venčkov, božično-novoletnih okraskov in jaslic. V izdelavi omenjenega so pod okriljem Evangeličanske cerkvene občine Bodonci, delovne terapevtke Romane in animatorja Draga ter skupine Dobrodelnost v veliki meri sodelovali stanovalci centra in stanovalci sosednjih varovanih stanovanj. Geza Grabar ter božično-novoletne okraske. Stanovalcem doma so tako polepšali adventne praznike, pri čemer so nekateri obujali spomine na mlada leta, ko so še živeli na svojih domovih. V domski kuhinji so za vse udeležence pripravili topel čaj in medeno pecivo, zunaj pa so pekli kostanj. Za dobro voljo je poskrbel harmonikar Dejan Filo iz Moščancev, ki je zaigral nekaj poskočnih skladb. Stanovalci doma z adventnim sejmom gotovo marsikomu, v prvi vrsti pa sebi, polepšajo bližajoče se praznike; z adventnimi venčki, različnimi aranžmaji in okrasjem, ki je bilo naprodaj, so adventne praznike polepšali tudi nam. december 2011 | AKTUALNO V Krogu ob adventnih delavnicah nastal tudi venček velikan Marsikdo se je že v začetku novembra pripravljal na praznični čas in poskrbel za različne praznične dekoracije, med njimi tudi za okrase za adventni čas. Anita Gaber kvi. Dvodnevnih delavnic se je udeležilo dvanajst ustvarjalcev, kar naj bi bila po besedah predsednice društva Klaudije Pertoci zadovoljiva popotnica za nadaljnje delo. Različne generacije so dva dni pod taktirko Sanje Belec, ki je bila idejna vodja delavnice, iz nabavljenega materiala, predvsem naravnega, ustvarile pisano paleto različnih adventnih venčkov, skupno jih je bilo okrog 70. Kot zanimivost naj omenimo, da so nastali tudi adventni venčki iz kokic in zrnc kave. Ker so bili izdelki tudi tokrat unikatni in vredni ogleda, so se organizatorji odločili, da vse adventne venčke razstavijo. Tako so storili že lansko leto, ko si je razstavo prišlo ogledat okrog sto obiskovalcev. Letos jih je bilo nekoliko manj, pridne gospodinje pa so kljub temu pripravile Prva adventna nedelja je bila letos namreč že 27. novembra. V Krajevni skupnosti Krog so letos že drugič zapovrstjo pripravili večdnevne ustvarjalne delavnice, na katerih so nastajali praznični okrasi. Organizator delavnic, ki so potekale v tamkajšnjem vaško-gasilskem domu, je bilo tudi tokrat Športno, kulturno in turistično društvo Kroške ti- manjšo pogostitev. Sicer je ob uspešnem zaključku letošnjih delavnic nastala še zamisel o venčku velikanu. Pridne roke predsednice društva in nekaterih drugih so pripomogle k temu, da vse obiskovalce krajevne skupnosti na začetku vasi iz murskosoboške smeri pozdravi adventni venček velikan. Prva svečka je na njem v spremstvu številnih krajanov zagorela na prvo adventno nedeljo. Srečno 2012! Planet Zemlja je najbolj možno čudovito naravno okolje za življenje vseh živih bitij. Od njegovega zdravja je odvisno naše življenje, njegova prihodnost je tako tudi naša prihodnost. Pomemben delček k varovanju našega planeta prispeva tudi CEROP, na kar smo ljudje, ki živimo v tej lepi pokrajini ob Muri lahko ponosni, saj ta iz leta v leto spreminja svojo podobo in tako iz centra za ravnanje z odpadki postaja pravi ZELENI RUDNIK SREDI POMURJA. Veliko dobre volje v času božično novoletnih praznikov vam želimo… in tudi v letu 2012 ne pozabite na naš slogan: VARUJMO OKOLJE, SAJ SI GA IZPOSOJAMO OD GENERACIJ, KI PRIHAJAJO ZA NAMI! Kolektiv CEROP d.o.o. | december 2011 18 JAVNO PODJETJE CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI PUCONCI d.o.o. Vaneča 81/b, 9201 PUCONCI Telefon: 02 545 93 10; faks: 02 545 93 16 E-mail: [email protected]; internet: www.cerop.si AKTUALNO 3. tradicionalno miklavževanje v Krogu Letošnje miklavževanje, ki ga je Športno, kulturno in turistično društvo Kroške tikvi v nedeljo, 4. decembra, pripravilo že tretje leto zapovrstjo, je v središče krajevne skupnosti privabilo številne krajane, predvsem tiste najmlajše, ki so z navdušenjem čakali na prvega dobrega moža meseca decembra. Še preden je sveti Miklavž obdaril kar 83 otrok iz krajevne skupnosti, so s pesmijo in plesom vse obiskovalce pozdravili učenci podružnične osnovne šole OŠ II iz Kroga, za pesem so poskrbele tudi pevke domačega kapelskega pevskega zbora, premierno pa je nastopila tudi ljubiteljska gledališka skupina Kroške tikvi. Člani gledališke skupine se pod vodstvom Ksenije Titan srečujejo šele v zadnjem času, na velikem odru pa so tokrat prvič odigrali gledališko igro, primerno prazničnemu času in prihodu svetega Miklavža. Sicer niti letos ni manjkalo dobrih sladkih malenkosti tamkajšnjih gospodinj, vse obiskovalce pa sta na decembrsko nedeljo pogrela kuhano vino in čaj. Anita Gaber Instalacije SEDMAK Soboška cesta 1a, 9240 Ljutomer, Slovenija V prihajajočem letu 2012 Vam želimo obilico poslovnih uspehov, idej ter osebnega zadovoljstva ! T: +386 (0)2 585 12 64 M: +386(0)41 626 086 +386(0)51 325 399 Delavnica adventnih venčkov v stolni župniji Adventni venčki, spleteni iz zimzelenega rastlinja, so s štirimi svečkami najpomembnejši simbol adventnega časa. E: [email protected] www.instalacije-sedmak.si Geza Grabar Čeprav ga prej nismo poznali in smo ga šele pred nekaj desetletji prevzeli iz germanskega sveta, smo adventni venček zelo hitro sprejeli za svojega. Potrditev tega so tudi številne delavnice izdelovanja teh venčkov in drugih prazničnih okraskov. Delavnico so pred prvo adventno nedeljo, ki je bila v nedeljo, 27. novembra, pripravili tudi v stolni župniji. Organizator Združenje svetega Miklavža, ki deluje v tamkajšnji župniji, je v veroučni učilnici pripravil zanimivo in prijetno delovno srečanje ter na njem povezal ljudi različnih generacij. Poleg članov združenja so se prvih delavnic udeležili še otroci iz Vrtca Lavra s sestrami in starši. Projekt izdelovanja adventnih venčkov sta podprla župnik stolne župnije Goran Kuhar in kaplan Goran Merica. Udeleženci so adventne venčke – čez 50 jih je nastalo, v prvi vrsti izdelovali iz naravnih materialov, pri čemer so mah nabirali kar v gozdovih 19 na Goričkem. Združenje je pred mašami na prvo adventno nedeljo venčke prodajalo pred stolno cerkvijo, izkupiček pa bodo namenili družinam v stiski. december 2011 | AKTUALNO Redoljuben bralec Soboških novin Franc Glažar iz Murske Sobote Pred petnajstimi leti, 27. decembra 1996 je izšla poskusna številka Soboških novin. Franc Glažar iz Murske Sobote ima zbirko čisto vseh doslej izdanih številk in natanko sto številk je vezanih v šestih knjigah. Dolgo časa mu je v zbirki manjkala deveta številka, ki pa jo je dobil prav ob pomoči mestne občine. | december 2011 Vsestransko aktivnega in daleč naokrog poznanega gospoda Glažarja, ki z družino živi zelo razgibano življenje v Cankarjevi ulici 13, ni mogoče predstaviti v nekaj povedih. Med drugim je zelo strasten zbiralec: polnih cigaretnih škatel, znamk, kovancev, avtokart. S celega sveta. Zelo spoštljiv odnos ima do revij: shranjene in vezane ima vse številke marsikatere od njih. Kot kronologijo življenja nove občine, njenih ljudi in društev ter dogodkov ima shranjene in vezane prav vse številke Soboških novin. Za šest debelih knjig se jih je že nabralo. Da so Soboške novine urejene na način, kot verjetno niso pri nobenem občanu, niti v knjižnici ne, ima največ zaslug Franci Celec, njegov najboljši prijatelj, s katerim sta skupaj odraščala od zibelke naprej. Ker je bil Franci do upokojitve tiskar, ve, kako se tem rečem streže. Na vprašanje gospoda Glažarja, ki – to pove s ponosom – izhaja iz čiste meščanske družine, zakaj se je odločil, da tudi Soboške novine kronološko veže, pravi, da je zbirka zaradi tiskanega medija večen odtis nekega časa in prostora, v tem primeru mestne občine, ki ji je zelo predan. Hudomušno doda, da bi bilo prav, če bi kdaj pa kdaj kakšno staro številko občinskega 20 Geza Grabar glasila vzeli v roke tudi mestni svetniki in v njej kaj prebrali, da o stvareh ne bi tolikokrat govorili na pamet. Prepričan je, da bi morali svetniki v prvi vrsti delati v interesu občanov, ne svojih političnih strank. Sicer pa so in bodo v bodoče v Novinah tako ali tako zabeleženi, čez čas pa bomo njihovo uspešnost lahko tudi ocenili. AKTUALNO Obisk pri najstarejših Sobočanih Franca Madjara, ki je s 96 leti najstarejši prebivalec Murske Sobote, je podžupan Jože Casar skupaj s predsednico Mestne četrti Partizan Marijo Bačič in tajnikom Mestnih četrti obiskal na njegovem domu v Ulici Otona Župančiča 9, kjer živi skupaj s soprogo ter hčerkino in vnukinjino družino. Franc Madjar je bil rojen leta 1915 v Noršincih, leta 1929 pa je prišel v Mursko Soboto, kjer se je izučil za krojača in odprl majhno krojaško delavnico na Lendavski ulici. Leta 1960 se je zaposlil v Muri, kjer je delal vse do upokojitve leta 1978. Sedaj uživa sadove svojega marlji- Vida Lukač vega dela v krogu svojih najdražjih. Najstarejšemu Sobočanu zdravje pri njegovi visoki starosti dobro služi, žal nekoliko slabše vidi, zato ne more spremljati časopisov, zato pa toliko natančneje prisluhne radijskim in televizijskim poročilom. Franc Madjar je pri svoji starosti odlično poučen o vseh aktualnih dogodkih na področju politike in gospodarstva, tako obisk tik pred volitvami ni minil brez njegovega političnega komentarja. »Naziv najstarejše Sobočanke« pripada Karolini Čarni, ki je pred dnevi dopolnila svoje 101. leto. Krhka ženica Karolina je v štirih letih, odkar jo obiskuje občinska delegacija, skoraj popolnoma izgubila sluh, zato je sporazumevanje z njo težavno, pogovor pa dodatno otežuje starostna demenca. Njeni odgovori so bili prisrčno zmedeni, v svojih spominih pa se je vračala v svoja mlada leta v rodnem kraju. Žal pogosto zamenjuje imena svojih najbližjih, dogodke in kraje, toda v njenem iskrivem pogledu je še zmeraj prisotna dobra volja. Karolina Čarni je do svojega 96. leta živela na Ciril Metodovi ulici 5, od leta 1993, ko ji umrla sestra, s katero sta živeli skupaj, je v hiši z velikim in zmeraj vzorno ureje- Zlata poroka zakoncev Idič iz Bakovcev Prvič sta se poročila v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti, drugič sta simbolično stopila pred oltar v domači župnijski cerkvi v Bakovcih, kjer ju je poročil župnik Franc Zorec. Franc, rojen leta 1935 v Bakovcih, se je izučil za slikopleskarja. Sprva je bil zaposlen v Ljubljani, nato pa je dobil delo pleskarja v nekdanji tovarni KIK Pomurka v Murski Soboti. Ob kmetovanju na manjši kmetiji je zlasti veliko predanost čutil do čebelarjenja, s katerim se ukvarja že več kot 30 let. Je član Čebelarske dru- nim vrtom živela sama. V mladosti je bila zaposlena kot gospodinja pri evangeličanskem duhovniku Kovaču, kasneje pa pri drugih gosposkih družinah v Murski Soboti. Po zlomu kolka se je pred štirimi leti preselila k družini svoje nečakinje Zdenke Uljančič na Kobilje, kjer z vso ljubeznijo in toplino skrbijo za svojo ostarelo teto. Geza Grabar žine Bakovci, v kateri ima status častnega čebelarja. Njegov velik konjiček na jesen življenja je slikanje z oljnimi barvami. Veliko prostega časa je prostovoljno namenil obnovi domače župnijske cerkve v Bakovcih, pogosto pa je tudi slikal po okoliških cerkvah. Je član Društva upokojencev Bakovci, vrsto let pa je bil znotraj društva aktiven kot poverjenik. Žena Apolonija je bila dekliško rojena Martinec leta 1933 v Krogu. Življenje je posvetila delu na manjši kmetiji in vzgoji otrok. Apolonija se zlasti rada peče različne krušne dobrote. Danes v krušni peči še rada speče kruh in druge pogače za svojo družino. Na jesen življenja si slavljenca dneve krajšata z raznimi konjički; ker živita sama, poskrbita za 21 urejenost doma in okolice ter tudi zase. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, hčerka Marija in sin Jože. december 2011 | AKTUALNO Srečanje slepih in slabovidnih vernikov Slovenije Na zahvalno nedeljo, 6. novembra 2011, so škofijsko romarsko svetišče Marije Vnebovzete v Turnišču napolnili romarji Zveze društev slepih in slabovidnih iz vse Slovenije. Zbralo se je okrog 250 oseb. Srečanje je potekalo v organizaciji Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota. Škofijske Karitas Simon Slana, župnik iz Trnovega pri Ljubljani in direktor Škofijske Karitas Ljubljana Tone Kompare, pater Miha Sekolovnik in diakon Imre Jerebic. Poleg imenovanih so bili prisotni naši stalni sodelavci, prijatelji, spremljevalci, prostovoljci, donatorji, sestre redovnice, bratje evangeličani in vsi ljudje dobre volje. Poleg škofa so maševali Simon Slana, ravnatelj Škofijske Karitas, Tone Kompare, župnik iz Trnovega v Ljubljani in direktor Škofijske Karitas Ljubljana, ter p. Miha Sekolovnik. Pri sveti maši so sodelovali diakon Imre Jerebic, tajnik Slovenske Karitas, ter bogoslovca g. Kučko in g. Lažeta. Z branjem beril, prošenj in uvodov so sodelovali člani in članice Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota. Škof msgr. dr. Peter Štumpf je zbrane nagovoril v pridigi. Spregovoril je o teku našega življenja, ki se bo nekoč tukaj na Zemlji končalo. »Pri Bogu je večni sedaj,« je poudaril škof ter navzoče spomnil na pravo modrost življenja, ki je v tem, da delamo dobro in da v tem vztrajamo. Ob koncu svete daritve so se predstavniki društva zahvalili za darovano sveto mašo ter vso naklonjenost in pomoč. Besede pozdrava in dobrodošlice je najprej izrekel domači župnik Robert Brest. V imenu romarjev je vse navzoče pozdravil predstavnik Društva slepih in slabovidnih Murska Sobota Štefan Maučec, ki se je zahvalil škofu ordinariju msgr. dr. Petru Štumpfu za naklonjenost in pomoč pri organizaciji svečanosti ter darovane svete maše. Škof ordinarij je v uvodu v sveto daritev pozdravil navzoče in poudaril, da »smo se zbrali v tisočletnem romarskem svetišču Matere Božje, nekoč v srednjem veku najpomembnejšem srednjeevropskem Marijinem svetišču«. Srečanju slepih in slabovidnih vernikov iz vse Slovenije so prisostvovali župan Turnišča Slavko Režonja, dr. Jožef Magdič iz Lions kluba Murska Sobota, Albina Horvat in Rozina Barat iz Karitasa Murska Sobota, direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Ivan Tibaut, ravnatelj Besede zahvale so bile izrečene tudi domačemu župniku in duhovnemu pomočniku, ki je ves čas spovedoval, pevcem, ki so s petjem obogatili bogoslužje, turniški Karitas in društvu kmečkih žena, ki sta v nadaljevanju srečanja poskrbela za pogostitev navzočih, ter vsem, ki so pri izvedbi srečanja slepih in slabovidnih Slovenije pomagali kot donatorji. Zbrane je ob koncu svete maše nagovoril predsednik Zveze slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber. Srečanje se je nadaljevalo v Jeričevem domu, kjer so navzoči prisluhnili nastopu pevske skupine slepih in slabovidnih oseb ter monodrami igralca Gregorja Čušina z naslovom »Evangelij po Čušinu«. Stiski rok, objemi med udeleženci in sproščeno vzdušje so prislonili kanček v mozaik tega prekrasnega sončnega dne pod stoletnimi drevesi Marijine cerkve v Turnišču. Marjeta Grabar Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota SANITETNI REŠEVALNI PREVOZI Naročanje: Srečno, zdravo in uspehov polno leto 2012 | december 2011 02/ 530 50 00 02/588-1738 Vesele božične praznike in srečno Novo leto! Fontrade d.o.o. N.C. Maximus, Ul. Št. Kovača 43, M. Sobota 041-800-091 www.medicinski-prevozi.si NENUJNI MEDICINSKI PREVOZI, Stanislav Nedeljko s.p. Lukavci 64, 9242 Križevci pri Ljutomeru 22 AKTUALNO Predstava »Moja lutka – moje zrcalo« Ljudska univerza Murska Sobota in enota VDC Sonček v Murski Soboti sta bila ob 3. decembru, mednarodnem dnevu invalidov, organizator predstave »Moja lutka – moje zrcalo«, v kateri so s kreativnim ustvarjanjem lutk sodelovali prav člani tega društva. Geza Grabar in Željkom pripravil predstavo, so ti mladi ljudje z veliko volje in srčnosti dokazali, da lahko z lastno močjo in voljo storijo tudi kaj takšnega, čemur sicer ne bi bili kos. Rezultat dela v tem projektu je po prepričanju vodje enote Sončka Jana Rešete še en dokaz, da se v teh mladih ljudeh skriva veliko neizkorišče- Nosilec projekta je bila Ljudska univerza, člani murskosoboškega Sončka pa so bili izvajalci projekta, ki se je z omenjeno predstavo tudi končal. Kot je pred predstavo v grajski dvorani dejal njen avtor Milivoj Roš, ki je s sedmimi člani društva Laro, Danico, Danielom, Kristjanom, Robijem, Milanom Na tradicionalnem slovenskem zajtrku tudi župan 18. novembra so otroci v vseh slovenskih vrtcih in učenci v osnovnih šolah zajtrkovali kruh, maslo, med, mleko in jabolko – vse slovenskega oziroma lokalnega porekla. že petič. Pridružil se je otrokom v vrtcu na Pušči, kjer so bili tudi predstavniki lokalnih pridelovalcev, med njimi predsednik Čebelarskega društva Murska Sobota Franc Hauko. Za vrtce in šole v Murski Soboti so domače proizvode prispevali Mlinopek, Pomurske mlekarne, Robert Hari iz Gerlincev, Sadjarstvo Cifer s Kukeča in Čebelarsko društvo Murska Sobota. Projekt naj bi postal most med kmetijami ter vrtci in šolami. Njegov namen je seznaniti otroke, zakaj je uživanje lokalno pridelane hrane pomembno. O pomenu zdrave, v lokalnem okolju pridelane hrane je ob tej priložnosti spregovoril tudi župan in povedal, da je najpomembnejši cilj te vseslovenske akcije otrokom predstaviti, kako sta v današnjem času pomemb- Projekt »Tradicionalni slovenski zajtrk« je tako prerasel okvire akcije »Med za zajtrk«, ki jo slovenski čebelarji izvajajo v slovenskih vrtcih že peto leto, z novim projektom pa so pobudo razširili tudi na ostale kmetijske panoge. Podporo projektu je tudi letos izrazila lokalna skupnost, vseslovenske akcije pa se je župan Anton Štihec udeležil 23 nih potencialov. »In ko jih odkrijemo – nekateri sami, nekateri v sodelovanju z drugimi, postanemo močnejši, samozavestnejši, bogatejši za nove izkušnje in spoznanja.« Sabina Gutalj na zajtrk in predvsem uživanje hrane, pridelane v Sloveniji. S tovrstnimi akcijami bodo mladi na otipljivem in njihovi starosti prilagojenem primeru spoznali pomen kmeta kot pridelovalca hrane in čebel, ki so tesno povezane s kmetijstvom in pridelavo hrane. Prepričan je, da bo projekt dosegel namen vsesplošnega osveščanja, še posebej pa, če bo čim več ljudi zajtrkovalo zdravo in v domačem okolju pridelano hrano. Projekt je rezultat sodelovanja državnih institucij, nevladnih organizacij, šol, vrtcev in donatorjev, podpira pa ga tudi Mestna občina Murska Sobota. december 2011 | AKTUALNO Dobrodelna prireditev »Podarimo srečo« na OŠ IV Murska Sobota Letošnja dobrodelna decembrska prireditev šole, že deveta po vrsti, je bila v nabito polni dvorani Gledališča Park namenjena zbiranju prostovoljnih prispevkov za nakup novega šolskega kombija za prevoz učencev v šolo in domov. Na prireditvi smo občutili utrip življenja na šoli in vsakdana učencev. so domala vsi od blizu sto učencev šole pričarali nepozabne in s čustvi nabite trenutke. Takšne, v katerih se je marsikateri od staršev in njihovih bližnjih v mislih zagotovo spomnil na težko pot, ki jih je vodila do vrat OŠ IV. Učiteljski tim si nenehno prizadeva, da bi otroci postali enakovredni člani družbe, ki s takšnimi nastopi postajajo samozavestnejši, pridobivajo pa tudi veščine, ki jih bodo v življenju potrebovali. Ob tem se je marsikomu orosilo oko, brez dvoma tudi upokojenim ravnateljicam šole Mariji Gruškovnjak, Mariji Pavlič in Mariji Bačič, ki so bile med mnogimi povabljene na prireditev. Z veličastno prireditvijo, katere posamezne točke je občinstvo nenehno nagrajevalo z dolgimi aplavzi, so potrdili, da šola postaja vse dejavnejši in zelo viden član družbene skupnosti, h kateri želi prispevati svoj delež po najboljših močeh. Ob koncu prireditve, za katero so Prireditev, katere rdeča nit je bila predstava Andersenove pravljice »Snežna kraljica«, ki jo je priredila, režirala in zanjo pripravila koreografijo učiteljica Lili Miloševič, glasbeno pa jo je opremil zunanji sodelavec Roman Sarjaš, je ta večer marsikomu segla globoko v srce. Predstavo so zaigrali zaposleni na šoli v kar 15 različnih točkah, od pevskih, plesnih, igranih in igralnih, ki so se odlično dopolnjevale v zgodbo s srečnim koncem. Z aktivnim sodelovanjem v predstavi Bazar s sejmom na OŠ III Murska Sobota Zelo dober odziv na lansko prireditev jih je opogumil, da so prijeten dogodek pripravili tudi letos. | december 2011 šoli ohrabril, da so odmevno prireditev drugo soboto v decembru pripravili tudi letos. Priprave so stekle zgodaj, saj so učenci nižjih razredov izdelke za bazar pripravljali na posebnih skupnih delavnicah, učenci višjih doma in pri tehničnih predmetih, zanj pa so prispevali tudi starši in stari starši, kar potrjuje rdečo nit prireditve – medgeneracijsko sožitje. Po priložnostnih jutranjih programih za starše, ki so jih učenci izvedli v razredih, se je pestro dogajanje preselilo na šolske hodnike, kjer so jih kot ponudniki pričakali učenci višjih razredov. Učitelji in drugi delavci šole so se v bazar vključili tudi tako, da so doma spekli sladke dobrote ter Le redki so se lani nadejali, da bi z bogato ponudbo izdelkov iz božično-novoletnega časa ter rabljenih, a še uporabnih igrač, knjig in drugih predmetov na bolšjem sejmu naleteli na tolikšen odziv. Uspeh je vse učence, učiteljice in učitelje ter druge zaposlene na 24 Geza Grabar vse rekvizite, kostume in sceno izdelali učenci in zaposleni na šoli, je bila Metka Kovač Kuharič, sedanja ravnateljica OŠ IV, prepričana, da so za prijeten večer ob vsestranski pomoči učiteljic in učiteljev najbolj zaslužni prav učenci šole. Dejala je, da so znova dokazali, kaj zmorejo in znajo. »Naša srca ste ponovno napolnili s toplino in upanjem na lepšo prihodnost. Hvala vam!« Tudi Renata Buzeti, ki je zbrane nagovorila kot predsednica sveta staršev šole, ni skoparila z besedami pohvale na račun učencev in učiteljev, rekoč, da so dokazali in pokazali, da zmorejo več, kot od njih pričakuje svet. Pred in po prireditvi je potekal bazar, v avli gledališča pa bogat srečelov. S prispevanjem in zbiranjem dobitkov so zanj najzaslužnejši starši in številni sponzorji, ki so – vsak po svojih močeh – dodali delček v mozaik svetlejše prihodnosti šole. Geza Grabar jih v šolski jedilnici ob sokovih in kavi ponujali v praznični kavarni, kjer so ponujali tudi torte, ki so jih brezplačno prispevale družbi Mlinopek in Vigros ter mamica dveh učencev šole Simona Borovič. Vsa ponudba tistega dne je bila s simbolično ceno. Zbrani denar so namenili šolskemu skladu, kjer zbirajo finančna sredstva za nakup zunanjih igral in didaktičnih sredstev. Z letošnjim bazarjem, bolšjim sejmom in praznično kavarno so šolski sklad obogatili za okrog 2500 evrov, a to je bil le prvi korak, po navadi najtežji, zato mu bodo naslednji koraki nekoliko lažje sledili. AKTUALNO Praznično dogajanje v Hiši sadeži družbe Leto je ponovno naokrog in stopamo v enega najlepših mesecev v letu, v mesec december. Ponovno se bomo za hip ustavili, se zazrli v nebo, snežinke, lučke. Za trenutek se bomo ozrli v preteklo leto in si zaželeli, da bi bilo naslednje leto, ki prihaja, enako lepo ali še lepše. Spet bomo nekaj več časa preživeli s tistimi, ki jih imamo najraje. Toda preden nastopijo božično-novoletni prazniki, vas vabimo, da se nam pridružite na delavnicah, ki bodo božično obarvane, in se skupaj z nami pripravite na prihajajoče praznike. Načrtujemo veliko ustvarjalnih delavnic, kjer si boste lahko z različnimi tehnikami sami izdelali okraske za praznično okrasitev, sveče, voščilnice, si poslikali steklo s prazničnim motivom in se naučili pripraviti praznični pogrinjek. Tudi v kuharski in zeliščarski delavnicah bo dišalo po praznikih. Sandra Fekonja Na cvetličarski delavnici bomo pripravljali božično-novoletno okrasje. Zadnji teden pred prazniki bosta sledila okraševanje Hiše Sadeži družbe z okraski, ki smo jih in jih še bomo z vašo pomočjo izdelali, in glasbena delavnica, ki nas bo popeljala v svet božično-novoletnih pesmi. Zadnji teden decembra je namenjen našim najmlajšim. Zanje smo pripravili različne ustvarjalne in kuharske delavnice, ki sicer potekajo v sklopu božično-novoletnega tabora, vendar imajo otroci možnost, da se v času od 9. do 12. ure pridružijo ustvarjalnim in kuharskim delavnicam. Na koncu naj vam zaželimo, da vam leto 2012 prinese dneve brez viharja in skrbi ter polno zdravja. Upamo in želimo si, da nas boste tudi v prihajajočem letu obiskovali ter si z našimi delavnicami bogatili svoje znanje in izkušnje. MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC DECEMBER Četrtek, 15.12.2011: ob 16.00 uri Petek, 16.12.2011: od 14. 00 do 15.30 ure ob 15.00 uri ob 16.45 uri Ponedeljek, 19.12.2011: ob 14. 00 uri ob 17.00 uri ob 17.30 uri Sreda, 21.12.2011: ob 10. 00 uri Četrtek, 22.12.2011: ob 16.00 uri Petek, 23.12.2011: od 14. 00 do 15.30 ure CVETLIČARSKA DELAVNICA: božično novoletna dekoracija. Udeleženci naj s seboj prinesejo material za dekoracijo, obvezna predhodna prijava. (O. Varga) TRENING SOCIALNIH VEŠČIN za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (Društvo za nenasilno komunikacijo) ZELIŠČARSKA DELAVNICA: izdelovanje pomarančno cimetovih dišečih kroglic (H. Frumen, M. Počič) MEDGENERACIJSKI TEČAJ ITALIJANSKEGA JEZIKA (D. Kolmanič) BOŽIČNO NOVOLETNO OKRAŠEVANJE HIŠE SADEŽI DRUŽBE DRUŽENJE OB ČAJU JOGA SMEHA: udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanje in sedenje (K. Zver) GLASBENA DELAVNICA: petje božično novoletnih pesmi (M. Škrilec) KUHARSKA DELAVNICA: Peka božičnega peciva TRENING SOCIALNIH VEŠČIN za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (Društvo za nenasilno komunikacijo ) Torek, 27.12.2011: OTROŠKE BOŽIČNO NOVOLETNE DELAVNICE – obvezna predhodna prijava. od 9.00 do 10.00 ure KUHARSKA DELAVNICA: skupaj z otroci bomo olupili jabolka, jih skuhali in iz njih pripravili domač jabolčni sok, ki ga bomo spili ob slastnih domačih piškotih. od 10.00 do 12.00 ure USTVARJALNA DELAVNICA VESELEGA SNEŽAKA 1. DEL: z ekološkimi materiali in tehniko kaširanja bomo izdelali veselega snežaka. Zraven bomo peli in poslušali božične pesmice in se pogovarjali o zimskih dogodivščinah. Sreda, 28.12.2011: od 9.00 do 10.00 ure KUHARSKA DELAVNICA: z otroki bomo narezali sadje in biskvit, nato pa pripravili sadna nabodala, ki jih bomo namočili v med in potresli s cimetom. od 10.00 do 12.00 ure USTVARJALNA DELAVNICA VESELEGA SNEŽAKA 2. DEL: z ekološkimi materiali in tehniko kaširanja bomo izdelali veselega snežaka. Zraven bomo peli in poslušali božične pesmice in se pogovarjali o zimskih dogodivščinah. Četrtek,29.12.2011: od 9.00 do 10.30 ure KUHARSKA DELAVNICA: otroci si bodo sami oblikovali in okrasili medenjake. od 10.30 do 12.00 ure PRAZNIČNA USTVARJALNA DELAVNICA: otroci bodo s servietno tehniko izdelovali škatlice, ki jih bodo lahko uporabili bodisi za darilo bodisi za shranjevanje medenjakov ali pujskov, ki jih bodo pekli naslednji dan. Petek, 30.12.2011: od 9.00 do 10.30 ure KUHARSKA DELAVNICA »PUJSKI ZA SREČO«: otroci si bodo s pomočjo mentorjev spekli kruhke v obliki pujskov. od 10.30 do 12.00 ure USTVARJALNA DELAVNICA »PUJSKI ZA SREČO«: otroci si bodo iz slanega testa oblikovali pujske,za katere velja, da prinašajo srečo v novem letu. Da bo ustvarjanje še lepše, si bomo zraven zapeli še kakšno zimsko pesem. Poleg delavnic izvajajo prostovoljci tudi učno pomoč iz matematike, kemije, nemščine, angleščine, slovenščine in zgodovine. Na delavnice se lahko prijavite na telefonsko številko: 059 033 800, ali nam pišete na: [email protected] ali se oglasite v Hiši Sadeži družbe, Štefana Kovača 20, Murska Sobota. Delavnice izvajajo prostovoljci in so brezplačne. Vljudno vabljeni! projekt podpirajo: 25 december 2011 | KULTURA Galerija Murska Sobota v letu 2012 s paleto vrhunskih razstav Direktor Robert Inhof je prepričan, da nabor v prihajajočem letu predstavljenih del na posreden način govori o ugledu, ki ga ima Galerija tako doma kot v tujini. | december 2011 Robert Inhof, direktor Galerije Murska Sobota. Leto 2012 bodo zaokrožili z razstavo »From Page to Space« (»Od strani do prostora«), pri kateri gre za razstavo svetovno znanih mojstrov od ZDA in Evrope ter vse do Japonske. Umetniki se bodo predstavili s svojimi minornimi deli, ki so tokrat vključena v tematsko razstavo, ki jo je pripravil Britanec Guy Schrachenen, posredoval pa Muzej Wesserburg iz Bremna. Razstava potuje po svetu, bila je že na Portugalskem, po razstavi v Murski Soboti pa potuje v Francijo. Na razstavi bomo videli skulpture iz papirja 137 avtorjev, med njimi so tudi avtorji kot Peter Blake, Christo, Jean Dubbufet, Lucio Fontana, Gilbert & George, Keith Haring, Damien Hirst, Sol LeWitt, Imi Knoebel, Roy Lichtenstein in Andy Warhol. Prvega decembra je svojo razstavo v Galeriji odprl domači umetnik Sandi Červek, ki je na ogled postavil majhna dela na papirju, ki jih je vzporedno ustvarjal ob glavnem opusu in ki se od njega bistveno razlikujejo. A to je le več kot odličen uvod v še boljše leto. Leto 2012 sezono v Galeriji začnejo s štirimi domačimi slikarji: Červekom, Medenom, Mesaričem in Rajnarjem. Sledi jim razstava izbora novejših pridobitev za stalno zbirko Galerije Murska Sobota. Od leta 2008 so namreč pridobili čez 80 vrhunskih del, od katerih bo večina prvič predstavljena javnosti. Tej razstavi sledi izbor del iz stalne zbirke Muzeja za konkretno umetnost iz Ingolstadta. Posebnost te razstave je tokrat ta, da si bomo v Murski Soboti lahko ogledali temeljna dela svetovno znanih mojstrov, kot so Joseph Albers, Hans Arp, Max Bill, Francois Morellet in Aleksander Rodčenko v originalu. Razstava »Naključja II.« pa je nova bienalna razstava, ki jo pripravlja Galerija Murska Sobota. »Na tej skupinski razstavi hočemo prikazati odlične slovenske umetnike, k temu pa bomo dodali tudi skulpturo znamenitega nemškega režiserja Fritza Langa (Metropolis, Dr. Mabuse), ki je svoje edine skulpture sploh naredil med prvo svetovno vojno med okrevanjem v hiši Karola Grosmana v Ljutomeru,« pove Špela Horvat Leta 2012 bo v Galeriji Murska Sobota na ogled precej originalov svetovno znanih mojstrov, kar Roberta Inhofa še posebej veseli: »Počutimo se namreč zelo privilegirane, saj po vseh standardih majhna galerija v majhnem mestu gosti zelo pomembne avtorje. Hkrati nam je to v zelo veliko in zelo neskromno veselje, saj na posreden način govori o ugledu, ki ga ima Galerija Murska Sobota tudi v tujini. Takšnih del, kakršna bomo imeli tukaj v letu 2012, namreč nihče ne posoja preveč rad, in to ne glede na zavarovalne police, sploh pa ne v tako majhne galerije.« Pokličite 02 521 49 63 KA-OIL, Lendavska 60d, Murska Sobota Ponovna možnost sklenitve 1,2,3! KREDITA na prodajnem mestu. Pooblaščeni prodajalec kurilnega olja za Štajersko, Celjsko, Savinjsko, Prekmurje in Koroško. Ob vsakem nakupu prejmete darilo! 26 KULTURA Onkraj spomina Sandija Červeka V Galeriji Murska Sobota so 1. decembra odprli še zadnjo razstavo v iztekajočem se letu, na kateri so prestavili dela enega najpomembnejših prekmurskih akademskih slikarjev Sandija Červeka. Aleksandra Grah naključje, da je imel eno svojih najpomembnejših in najodmevnejših razstav leta 2008 v nekdanji cistercijanski samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki,« je ob otvoritvi razstave povedal Robert Inhof. Ob tej veliki in glavni produkciji je Sandi Červek ves čas vzporedno ustvarjal majhna dela na papirju, ki se bistveno razlikujejo od njegovega glavnega opusa. Inhof je še dodal, da njegova majhna dela govorijo tudi o monumentalnosti bežnega trenutka, o pomembnosti duhovitosti ter ne nazadnje tudi o življenjskih radostih, ki so včasih preobleče- Červek je postal znan predvsem s svojimi t. i. črnimi slikami, s katerimi je nadvse izvirno razširil izrazne možnosti črne barve. »Te njegove črne slike lahko razumemo tudi kot ogromna meditativna vrata, kjer Červek s svojim strukturiranjem slikovne površine iz hipne percepcije preide v zaporedje in svojim slikam da temporalni značaj glasbe. V teh njegovih slikah smo vedno našli nekaj sakralnega, tako da ni naključje, da ima štiri svoje slike v smislu stalne postavitve razstavljene v poročni kapeli Soboškega gradu, kakor tudi ni Ta veseli dan kulture tudi v Murski Soboti Tudi letos se je 3. decembra odvijala vseslovenska kulturna akcija Ta veseli dan kulture, ko se ob Prešernovem rojstnem dnevu združita želja ljudi po kulturi in dostopnost do nje. ne v navidezno majhne, zlahka spregledljive podobe in trenutke. »Onkraj spomina« je tako zadnja galerijska razstava letošnjega leta in bo na ogled vse do 6. januarja 2012. Aleksandra Grah Praznovanju Prešernovega rojstnega dne, ko svoja vrata odprejo različne kulturne ustanove, so se pridružile tudi murskosoboške kulturne institucije. V akcijo se je vključila Galerija Murska Sobota, ki je v svojem programu nudila brezplačen ogled razstave Sandija Červeka. Hkrati je v njenih prostorih za otroke potekala brezplačna likovna delavnica, na kateri so otroci in starši izdelovali naravne okraske za okrasitev smrečic na Trgu kulture. Tam je potekala predstavitev knjižnih publikacij Galerije Murska Sobota skupaj s Pokrajinskim muzejem Murska Sobota in Pokrajinsko in študijsko knjižnico. Ta veseli dan kulture so obeležili tudi v muzeju, kjer je 27 potekalo brezplačno vodstvo po arheološki razstavi »Tü mo – Slovanska poselitev Prekmurja«. december 2011 | KULTURA Mladi ne le gledajo, ampak filme tudi ustvarjajo Del je čedalje več, pravijo v Mikku, kjer festival kratkega filma za osnovnošolce Mikkrofilm prirejajo že četrto leto. V Mladinskem informativnem in kulturnem klubu v Murski Soboti je 18. novembra potekal festival kratkega filma za osnovnošolce Mikkrofilm. Z njim želijo doseči predstavitev izvirnih idej osnovnošolske filmske kulture, ki je glede na vsakoletno aktivnost v porastu. Letos je bilo prijavljenih dvanajst žanrsko različnih kratkih filmov mladih video umetnikov, ki so se potegovali za dve glavni nagradi, in sicer nagrado strokovne žirije in nagrado občinstva. »Z odzivom smo zadovoljni, saj je prijavljenih del iz leta v leto več,« pravi Janez Žlebič iz Mikka. Prvo nagrado po izboru strokovne žirije je prejel kratki animirani film »Burekwood« iz avdiovizualne produkcije ZVVIKS iz Ljubljane. V dobro uro dolgem filmskem programu so osnovnošolci iz treh pomurskih osnovnih šol izbrali tudi svojega favorita in prvo nagrado po izboru občinstva podelili filmu »Čas« iz video krožka Osnovne šole Apače, ki ga vodi mentor Vasja Rovšnik. Že Špela Horvat četrti festival zapored je tudi letos doživel lep uspeh in poskrbel za dodatno motivacijo pri kreativnem ustvarjanju pomurske osnovnošolske mladine. Program 15. december 2011 – 15. januar 2012 četrtek,17. november ob 19.00 GLEDALIŠČE PARK Martina Ipša, Tina Gorenjak : XXL BEJBE vstopnice: 10 € - v predprodaji, 15 € - uro pred predstavo torek, 20. december ob 19.00 GLEDALIŠČE PARK Koncert ob dnevu samostojnosti in enotnosti ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE (brezplačne vstopnice bodo na voljo na blagajni Gledališča Park od 16. 12. dalje) sreda, 21. december ob 19.00 GLEDALIŠČE PARK Dobrodelni koncert TINKARA KOVAČ, ROŽMARINKE, Art Music Orchestra, musical Ekonomske šole MS »Pariz ali jaz« vstopnina: 6 € četrtek, 22. december ob 17.00 in 19.00 GLEDALIŠČE PARK Božično-novoletni koncert PIHALNI ORKESTER MURSKA SOBOTA (brezplačne vstopnice so na voljo na blagajni Gledališča Park) petek, 23. december ob 19.30 GRAJSKA DVORANA Božično-novoletni koncert AETERNUM vstopnina: 8 € - v predprodaji, 12 € - na dan koncerta četrtek, 29. december ob 19.00 GLEDALIŠČE PARK Koncert NEISHA & BIG BAND RTV SLOVENIJA vstopnina: 15 € - v predprodaji, 20 € - na dan koncerta torek in sreda, 3. in 4. januar dopoldan GLEDALIŠČE PARK C. Dickenc – B. M. Pograjc: OLIVER TWIST Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana (zaključeni predstavi za osnovne šole) ponedeljek, 9. januar ob 17.00 GLEDALIŠČE PARK Svetlana Makarovič: VILA MALINA – Lutkovno gledališče Ljubljana (za Lutkovni abonma in izven) vstopnina za izven: 4 € ponedeljek, 9. januar ob 19.00 GRAJSKA DVORANA igrano-dokumentarni film Gregor Kresal, Tine Marenče: SFINGA vstopnina: 5 € - odrasli, 2 € - otroci Vstopnice za dogodke lahko kupite: - na blagajni Gledališča Park za dogodke v obeh dvoranah: vsak delavnik od 14. do 17. ure ter uro pred večernimi dogodki v Gledališču Park. - na blagajni Grajske dvorane samo za dogodke v Grajski dvorani: uro pred dogodkom v Grajski dvorani. Vsak delavnik od 14. do 17. ure lahko po telefonu 521 43 81 dobite informacije o dogajanju v obeh dvoranah - Gledališču Park in Grajski dvorani. | december 2011 28 KULTURA Glasen in bogat mesec v Mikku Uspešna splavitev dveh albumov in videospota domače produkcije, hardcore, ljudska, eksperimentalna muzika in hip hop ritmi so zaznamovali pomursko klubsko sceno, združeno v Mikku. November je praviloma mesec priprav na svečanosti in veselja natrpan december, november si predstavljamo kot mesec počitka po oktobrskih trgatvah in martinovanjih, a je dogajanje v Murski Soboti v novembru zaznamovala Mikkova koncertna ponudba. Od domačice do gostov iz tujine skrbno izbrana glasba za vse okuse. Začetek uspešnega novembra je nakazal Hardcore massacre vo. 2 z avstrijskim Give Em Blood in hrvaškim Life in Peril. Glasno? Špela Horvat smo jo 20. novembra pod tem imenom in v živo v Mikku prvič zaužili. Melée & Beko (ex-Psycho-Path, Bekko) ter David & Manuel (ex-Sphericube in ex-Lollobrigida) se, kot sami pravijo, prevedeno v zvok berejo kot močne sonično-melodične kitare, peklensko-angelski glas in ritemska sekcija, ki vam bo slekla hlače v enem samem dihu. Hlače so na srečo ostale na mestu, ostal je tudi dober občutek uživati v kakovosti iz domačih logov. Sledil je osrednji koncert večera, val ameriškega rocka newyorške zasedbe Paramount Styles, na katero so vplivali Tom Waits, The Clash, The Fall, Rolling Stones in drugi. Zadnji vikend meseca so Mikk preplavili folklorni toni, pomlajeni z zarjavelo podobo art rock, funk, jazz in blues primesi, kar odlično uspeva skupini Katalena. V svoji desetletni zgodbi na slovenski sceni so ustvarili pet albumov, s svežim pristopom k ljudski glasbi pa so se uspeli približati množicam, tudi nekoliko bolj zadržani pomurski publiki. Kot se za metal cono edino spodobi. Dober odziv publike je kazal željo po več tovrstnih masakrskih poslasticah. Slab teden kasneje je v Mikku svoj drugi album na posluh postavil pomurski bend Y. Začeli so leta 2004, po dveh letih izdajo malo ploščo »Germ«. Po koncertih doma in v tujini so letos poleti začeli s snemanjem svojega prvega dolgometražnega prvenca »Blessing Alarm«. Album je nastal pri domači založbi God Bless This Mess, ki za Y pravi: »Skupina se je uveljavila predvsem z inovativnim, progresivnim pogledom na instrumentalno glasbo, razpetim med ambientalno atmosferiko in razsekanimi metalurškimi takti kakšnih Don Caballero.« Pravi užitek za ušesa so bili tudi novost Werefox, zasedba, ki Na tradicionalni Hip hop praksi v začetku decembra je svoj nov videospot za komad »Stara ulica« premierno predvajal MC Dule. Miklavžev koncert Prekmurske godbe Bakovci V nabito polni dvorani Ekonomske šole Murska Sobota je v petek, 2. decembra, potekal že tradicionalni Miklavžev koncert Prekmurske godbe Bakovci. Pod taktirko prof. Željka Ritlopa so nastopili godbeniki Prekmurske godbe Bakovci in z ubranim igranjem zaigrali mnoge uspešnice – vse od opere do slovenskih popevk. Kot gostja je zapela Ingrid Müller, vrhu29 Za scenarij videospota, v katerem nastopa tudi Passero, je poskrbela Maja Prettner, tehnikalije pa je prevzel Matjaž Kuronja. V drugem delu večera je mladi obetajoči raper Kiki predstavil svoj prvenec z naslovom »Raperski Kroug«. Na njem najdemo 16 avtobiografskih in v prekmurščini spisanih komadov. »Raperski kroug si lahko predstavljamo kot krog ljudi, v katerem se giblje raperska družba, po drugi strani pa tudi kot vas Krog, iz katere prihajam. Vsak si lahko poišče svojo interpretacijo,« izpove 17-letni raper iz Kroga, ki v komadu »Mogli bi« med drugim izpove: »Moj život je nej film, še menje sitcom, dvosobno stanovanje v bloki, tou je moj dom – Dula, the don.« Album je produciral Dula, na predstavitvi pa so se Kikiju na odru pridružili še domači MC-ji Deko, Beno in Đouže. V znamenju Srečne mladine in predskupine Dandelion Children je bil Mikkov oder 4. decembra. Srečna mladina so v Mikku povratniki, saj so pred leti že nastopili na festivalih Te mikka ter Delu čast in oblast. Tudi tokrat so jim Prekmurci pripravili dober sprejem. Aleksandra Grah nec večera pa je pričaral sloviti Oto Pestner, ki ga je ob petju uspešnice »Trideset let« in drugih spremljala godba. Glasbo je spremljal nastop mažoretne skupine iz Bakovcev; nastopile so starejše in mlajše mažoretke, navzoče pa je zabaval še humorist Dušan Radič. december 2011 | KULTURA Na Klavirskih dneh gostili priznane pianiste Društvo klavirskih pedagogov Slovenije nadaljuje s tradicionalnimi Klavirskimi dnevi, ki so postali stalnica v slovenskem pianističnem prostoru, letos se je bogat kulturni dogodek odvijal v Glasbeni šoli Murska Sobota. | december 2011 ter GŠ in Umetniška gimnazija Koper. Oba konferenčna dneva sta se zaključila z večernimi koncerti. Na koncertu madžarskega pianista Adama Györgyja je bila prisotna tudi Biborka Molnár-G., konzulka in kulturna atašejka Republike Madžarske v Sloveniji. Na Klavirskih dnevih se je zelo uspešno predstavila tudi murskosoboška glasbena šola s projektom »Pravljični svet Lajosa Pappa«, kjer so ob spremljavi besedila in risb učenci klavirja izvajali manj znane skladateljeve skladbe. Klavirski dnevi so se zaključili v nedeljo z masterclassi vrhunske pedagoginje prof. Zlate Maleš iz Beograda, ki je izvajala delavnice z učenci klavirja iz slovenskih glasbenih šol. »Na Klavirskih dneh je bilo vseh udeležencev in obiskovalcev v treh dneh okrog 800, kar štejemo za velik uspeh. Glede na to, da Konferenčno dogajanje, ki je od 18. do 20. novembra potekalo v dvorani Glasbene šole Murska Sobota, je ponudilo pester program, ki se je s svojim naslovom »Madžarska glasba od Liszta do danes« in vsebino poklonil obletnicama rojstev velikanov madžarske glasbe Franzu Lisztu in Beli Bartoku. Program je ponudil različne vsebinske sklope: predavanja slovenskih in tujih predavateljev (muzikologija, klavirska pedagogika, psihologija), okroglo mizo, projekte šol, masterclass in dva večerna koncerta. Letošnji Klavirski dnevi so gostili dva izvrstna srbska strokovnjaka – dr. Dragoljuba Katunca, vodilnega srbskega muzikologa, in prof. Zlato Maleš. Priznani slovenski pianist in klavirski pedagog madžarskega porekla Zoltan Peter je poudaril rdečo nit konference s predavanjem »Bartok in Liszt – 'botra' madžarske glasbe«. Posebno predavanje s pomenljivim naslovom »Kdo ve, kam naj učenec gre«, je za klavirske pedagoge pripravila psihologinja in specializantka psihodrame Jasna Solarović. Tradicionalno so se na konferenci predstavile slovenske glasbene šole z nastopi učencev in dijakov. Letos so zanimive projekte pripravili KGB Ljubljana, GŠ Ljubljana Moste-Polje, Konservatorij Maribor, GŠ Murska Sobota, ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj, GŠ Rogaška Slatina 30 Aleksandra Grah so karte za sobotni koncert bile razprodane že v petek, je sklepati, da se v našem mestu začenja pojavljati večje zanimanje tudi za obisk klasičnih koncertov. Ob tem si drznem razmišljati o predlogu uvedbe klasičnega abonmaja v prihodnjih letih, kar bi našemu mestu dalo dodatni kulturni pridih, ki ga je v primerjavi s sosednjimi mesti v regiji izredno malo, v mislih imam Lendavo in Ljutomer,« je povedala Erna Lukač, ravnateljica Glasbene šole Murska Sobota. KULTURA Edinstven Mozartov večer v Murski Soboti Oddelek za petje Glasbene šole Murska Sobota je v petek, 25. novembra, pod vodstvom Gabriele Bratina postregel s pravo Mozartovo glasbeno poslastico ter zbrane navdušil z bogatim koncertnim programom solo napevov, duetov, tercetov in zborovskih skladb v komorni zasedbi iz obširnega Mozartovega glasbenega opusa. Aleksandra Grah V prvem koncertnem delu sta nastopila pianist-korepetitor prof. Predrag Šantek in učenka prvega razreda Marija Zanjkovič. Sledili so jima učenci Matjaž Zanjkovič, Julija Fajhtinger, Tanja Kološa, Felicita Heric Taškov, Tomaž Gregorec, Klavdija Vrečič in Sandra Ulen ter njihova mentorica Gabriela Bratina. Program je bil dopolnjen s spremljavami glasbenih gostov večera – violinistov Polone Žohar, Zore Vrečič in Mihaila Petrova, violončelista Samirja Azzeha, kitaristke Edite Žalik ter klarinetistov Žive Vigali in Timija Bencaka ter bas klarinetista Aleša Horvata. Komornemu zboru učencev oddelka za petje je priskočil na pomoč še basist Tomi Bušinoski. Po prvem koncertnem delu je sledil operni del, kjer so operni pevci v izvirni kostumografiji in igri predstavili arije in ansamble iz najlepših Mozartovih oper. »Nadarjeni učenci pevskega od- Razstava likovnih del skupine Kobra II Aleksandra Grah meljih, kjer ni pomembno, kdo je najboljši, ampak kako in na kakšen način je kdo prišel do rezultata. Tako smo lahko priča nenehni izmenjavi in kroženju izkušenj. Skupina se zaveda pomembnosti negovanja popkovine, ki jo je tesno povezala. Avtor razstave in mentor Mirko Rajnar je skrbno izbral dela, ki vsebujejo izrazno noto avtorja,« je v uvodnem nagovoru povedal V murskosoboški knjižnici so odprli razstavo enajstih ljubiteljskih slikarjev, ki so si izkušnje pridobivali v Mikkovi delavnici pod vodstvom akademskega slikarja Mirka Rajnarja. delka so ob spremljavi glasbenih gostov poslušalcem polepšali turoben in meglen jesenski večer. Domov smo odšli obogateni še z eno glasbeno izkušnjo več,« je Mozartov večer komentiral Blaž Zanjkovič. Na razstavi je sodelovalo enajst ljubiteljskih slikarjev, in sicer Jana Bučar, Valerija Kalamar, Maja Kronaveter, Marija Makovecki, Rozalija Sraka, Silvo Strajnšak, Angela Svenšek, Gregor Turkl, Borut Tušar, Marusja Uhernik in Bojka Veren. »Vsi člani so obiskovali Mikkovo delavnico, nekateri med njimi več let. Ne smemo pozabiti sociološkega efekta druženja – v skupini so se razvili odnosi na zdravih te- Gostilna Kratochwill Nemčavci 1D, M. Sobota, tel.: (02) 515 16 30 31 likovni pedagog Anton Buzeti. Skupina je z razstavo želela prikazati svoja študijska prizadevanja obvladovanja čopiča in barve ter z veseljem do likovne umetnosti postati njen skromen delček. Razstava je v knjižnici na ogled še ves december. Delovni čas: pon. - čet.: 9-22h, petek, sobota 9-23h december 2011 | KULTURA Pihalni orkester Murska Sobota Tudi letošnje leto bodo murskosoboški godbeniki zaključili s tradicionalnim božično-novoletnim koncertom, ki bo v četrtek, 22. decembra. Zaradi velikega zanimanja se bosta v prenovljeni Gledališki dvorani Park tega dne ponovno zvrstila kar dva koncerta. | december 2011 Geza Grabar Z njimi so začeli sodelovati povsem naključno. Kot se spominja dirigent Simon Novak, so jim ob iskanju termina za intenzivne vaje ponudili kar možnost nastopanja in prvoten namen je prerasel v koncertno gostovanje. Dober glas je segel v deveto vas in od takrat naprej so godbeniki že peto leto zapored tradicionalni gostje pri sosedih, slovensko glasbo pa so dobro usidrali v ušesa madžarskih poslušalcev. Poleg tridnevnega gostovanja in samostojnih koncertov v zdravilišču Bük so nastopili še na poletnih festivalih in mednarodnih srečanjih pihalnih orkestrov v Celldömölku, pa ob Blatnem jezeru in v obmejnem mestu Letenye. Druženje z orkestri iz Madžarske, Avstrije in Hrvaške je ne samo lepa izkušnja in vzpodbuda za glasbenike orkestra, ki mu pred- Potem ko so s svojim bogatim repertoarjem – ne igrajo zgolj koračnic, ampak tudi skladbe z resnejšo vsebino in zabavnega žanra, navdušili povsod, kjer so se pojavili, so letos ponovno posebej močan vtis pustili na sosednjem Madžarskem. Tam so že pet let tradicionalni gostje na različnih prireditvah, število nastopov v naši vzhodni sosedi pa se še povečuje. 32 seduje Oliver Korošec in ki trenutno šteje 42 aktivnih članov, pač pa takšno povabilo pomeni tudi priznanje za kakovostno delo. Danes pihalni orkester, ki bo čez dve leti praznoval 80. obletnico, združuje različne generacije godbenikov od dvanajstega leta starosti pa vse tja do 70. in več. Veseli so, da se za igranje v orkestru odloča vedno več mladih. V zadovoljstvo si štejejo tudi, da so bili pobudnik revije pihalnih orkestrov na Soboških dnevih, za katero upajo, da bo postala tradicionalni spremljevalni dogodek te osrednje poletne prireditve v mestu. Do okrogle obletnice bi z nakupom novih radi pomladili svoje inštrumente, še razširili že sedaj bogat repertoar, v velik krog ljubiteljev tovrstne glasbe pa bi radi pritegnili tudi nove. ŠPORT Zmagoslavna vrnitev Mure 05 Potem ko so murskosoboški nogometaši izgubili tri srečanja zapored, so se na sceno vrnili še močnejši. S štirimi zaporednimi zmagami so kar najbolje zaključili jesenski del prvenstva, po koncu katerega se nahajajo na visokem četrtem mestu, le dve točki za drugouvrščenima Gorico in Olimpijo. Smiljan Kuhar Obalo vrnil praznih rok. Mura je namreč ponovno slavila z minimalnih 1 : 0, potem ko je sredi prvega polčasa zmagoviti zadetek dosegel Fajić. Sledilo je težko gostovanje v Gorici, kjer črno-beli niso slavili že vse od leta 1992. Vendar tradicije obstajajo, da se jih ruši – in tokrat je murašem to uspelo. Tekmo v goriškem športnem parku so sicer bolje začeli domači, ki so povedli že v samem začetku, a so bili kasneje kaznovani za svojo neučinkovitost. Po mnogih zapravljenih priložnostih je namreč obveljalo nepisano pravilo »kdor ne da, dobi«. Za izenačenje je sredi drugega polčasa z letošnjim prvencem poskrbel Fabijan Cipot, Muri pa se je priložnost za zmago ponudila v zadnjih minutah srečanja, ko je Mitja Lotrič črno-belim priboril enajstmetrovko, ki jo je z močnim strelom realiziral Eterović in poskrbel za odlično izhodišče pred zadnjim krogom, ko je bil na sporedu tretji prekmurski derbi z Nafto. V zadnjem krogu so bile vse oči uprte na Fazanerijo, kjer je potekalo še zadnje dejanje letošnje nogometne jeseni. Mura se je od svojih navijačev do pomladi poslovila na najboljši možen način, saj so večne rivale iz Lendave premagali z 2 : 0, potem ko sta že v prvem polčasu zadela Timotej Dodlek in Fajić. Štiri zaporedne zmage so zadoščale za skok na četrto mesto, kljub temu pa na Fazaneriji ostajajo na realnih tleh. »Ob podpori ljudi iz kluba smo verjeli v fante in vanje verjamemo še naprej. S svojo voljo, željo in angažiranostjo so prišli do pozitivnih rezultatov. Ampak to še ne pomeni, da smo svojo zgodbo zaključili. V premoru bomo analizirali jesenski del, poiskali nove smernice in začrtali pot za spomladanski del prvenstva. Dodati je treba, da je naš cilj še vedno obstanek v ligi in od Jesenski del nogometnega plesa v Prvi ligi se je končal, nogometaši odhajajo na zaslužen odmor. Ante Šimundža in njegovi varovanci so se ljubljencem nogometa v Prekmurju oddolžili na najboljši možen način. Po treh zaporednih porazih, ki so jih doživeli proti Mariboru, Domžalam in Olimpiji, so se vrnili še močnejši in odločnejši. Muraši so se po sedemnajstih odigranih krogih nahajali na osmem mestu državne razpredelnice z osvojenimi dvajsetimi točkami. Reprezentančni premor, ki je sledil, so črno-beli dodobra izkoristili in v naslednjih dveh napornih tednih na štirih tekmah zabeležili same zmage. V osemnajstem krogu je na Fazaneriji najprej gostovalo Celje. Razpoloženi domačini so hitro povedli z zadetkom Mateja Eterovića, prednost je povišal nekdanji kapetan Celja Rajko Rep, tik pred polčasom pa je visoko vodstvo domačim s tretjim zadetkom zagotovil Leon Horvat. Črno-beli so na koncu slavili s 4 : 0, potem ko je edini zadetek v nadaljevanju, kljub številnim priložnostim, zabil Nusmir Fajić. Ravno bosanski napadalec je odigral ključno vlogo tri dni kasneje, ko je bilo na Fazaneriji srečanje devetnajstega kroga Prve lige. V Murski Soboti je ponovno gostoval Koper, ki se je podobno kot v drugem krogu domov na 33 njega ne odstopamo,« pravi trener črno-belih Ante Šimundža, ki odslej ne more več računati na usluge Damjana Ošlaja. Slednji se je namreč poslovil od aktivnega igranja nogometa, saj je bila zadnja poškodba kolena prehuda, da bi lahko nadaljeval športno kariero. V zahvalo za vse, kar je dobrega storil za domači klub, mu je predsednik kluba Miroslav Topić na zadnji prvenstveni tekmi poklonil manjšo pozornost. Kot zanimivost še dodajmo, da se lahko Mura pohvali z najboljšim obiskom na domačih tekmah v jesenskem delu prvenstva. december 2011 | ŠPORT Panvita Galex dviguje formo, odbojkarice med prvo četverico Odbojkarji in odbojkarice v zadnjem času kažejo zelo dobre predstave. Igralci Panvite Galexa so s tremi zmagami na zadnjih štirih tekmah že na mestih, ki vodijo v modro skupino, odbojkarice Murske Sobote pa se v drugi odbojkarski ligi trenutno nahajajo na visokem četrtem mestu. Zaradi reprezentančnega premora sta bili tako preloženi tekmi sedmega in osmega kroga, igralci Panvite Galexa pa so v devetem krogu doma gostili ekipo Go Volleya in brez pretiranih težav slavili s 3 : 1. Še za odtenek lažja je bila zmaga v desetem krogu, ko je Šempeter v Murski Soboti po dobri uri igre klonil s 3 : 0. Sledilo je gostovanje pri ACHju, s katerim bi se murskosoboški odbojkarji morali srečati šele v trinajstem krogu, a je bilo srečanje zaradi obveznosti vodilne ekipe odigrano prej. Resnejših priložnosti za zmago naši tekmovalci niso imeli, so se pa zato z naslednjega gostovanja vrnili z novo zmago. V enajstem krogu so namreč gostovali pri Kropi in po pravi drami slavili s 3 : 2 v nizih. Dobri rezultati v zadnjem obdobju so Panvito Galex vse bolj približali mestom, ki vodijo v modro skupino za prvaka. Dobre predstave že vseskozi ka- Čeprav so jim na začetku sezone ponagajale poškodbe, se varovanci Dejana Fujsa ne dajo. Potem ko so v šestih krogih dosegli dve zmagi, bili štirikrat poraženi, ob tem pa tudi izpadli iz pokalnega tekmovanja, je reprezentančni premor zanje prišel kot naročen. Dobro delo na treningih in prijateljskih tekmah se je obrestovalo v nadaljevanju prvenstva, saj so nanizali tri zmage, izgubili pa le proti favoriziranemu ACH Volleyu. Radenska Creativ mirno pluje v drugi ligi Murskosoboški košarkarji, ki so se z letošnjim letom vrnili v 1. B-ligo, oziroma po novem v drugo slovensko košarkarsko ligo, se po enajstih odigranih krogih nahajajo na sredini lestvice. | december 2011 34 žejo igralke Murske Sobote, ki so na zadnjih štirih srečanjih kot odbojkarji Panvite Galexa dosegle tri zmage in le enkrat priznale premoč nasprotnemu moštvu. V šestem krogu je na borbeni tekmi v Murski Soboti klonila ekipa iz Zreč, podobno usodo pa je doživela ekipa Benedikta, ki so jo Sobočanke po ogorčeni borbi v gosteh premagale s 3 : 2. Sledil je osmi krog, v katerem so odbojkarice iz Novega mesta lahko le nemočno opazovale, kako domače igralke jurišajo proti novi zmagi. Pozitiven niz rezultatov se je zaključil v devetem krogu, ko so klonile proti ekipi iz Slovenj Gradca. Kljub temu igralke iz Murske Sobote dokazujejo, da se lahko kosajo tudi z najboljšimi, saj se trenutno nahajajo na četrtem mestu in so od drugega mesta oddaljene »le« štiri točke. Smiljan Kuhar varovanci Dušana Ulage doživeli štiri zaporedne poraze, gotovo pa bi se kateremu lahko izognili, še posebej porazu proti ekipi Grosuplja v šestem krogu, ko so še dobrih pet minut pred koncem srečanja vodili za osemnajst točk, a na koncu ostali praznih rok. Nove zmage so se murskosoboški košarkarji veselili v osmem krogu, ko so v gosteh premagali Medvode, dobro igro pa so pokazali tudi v devetem krogu, saj je v Murski Soboti padla ekipa Term Olimia. Sledil je tesen poraz na gostovanju v Postojni, v enajstem krogu pa je Dušan UIaga s svojimi varovanci vknjižil šesto letošnjo zmago. Na domačem terenu so premagali Hrastnik. Po Radenska Creativ se je z dobrimi igrami v lanskem letu vrnila v višji rang tekmovanja. Košarkarji so v sezono krenili odločno in v uvodnem krogu celo premagali favorizirano ekipo Branika. Po dobrih partijah na začetku sezone je sledil padec v igri, saj so Smiljan Kuhar enajstih odigranih krogih so tako dosegli šest zmag in zabeležili pet porazov, kar jih med štirinajstimi ekipami uvršča na sedmo mesto. Radenska Creativ se lahko pohvali tudi s tem, da ima v svojih vrstah trenutno najboljšega strelca lige Igorja Spešiča, ki v povprečju dosega nekaj več kot dvajset točk na tekmo. ŠPORT Atletski klub Panvita z novim vodstvom Skoraj leto dni trajajoča agonija okrog najožjega vodstva edinega v Pomurju delujočega atletskega kluba se je končala z imenovanjem novega upravnega odbora na nedavnem (volilnem) občnem zboru. Geza Grabar leto 2012. Kljub vse težjim ekonomskim razmeram za delovanje kluba in uresničevanje vedno višjih tekmovalnih ciljev je Andrej Brinar, ki je kljub odstopu z mesta podpredsednika – z letom 2011 pa je odstopil tudi dolgoletni uspešni predsednik Štefan Martinec, skrbel za kontinuirano delo v klubu tudi letos. Zato je ob vztrajnih trenerjih Diani Kočar, Tiberiju Lebarju, Radislavu Jokanoviću in Janezu Kovaču, ki so žrtvovali ogromno prostega časa za trenersko delo ter tekmovanja z mladimi atletinjami in atleti, najzaslužnejši, da je klub v tekmovalnem smislu obdržal zelo visoko kontinuiteto v državnem merilu. V veliki meri je za uspehe kluba zaslužna tudi mestna občina, ki vsako leto za dejavnost društva nameni znatna sredstva. V letu 2010 so članice in člani kluba na največjih državnih in mednarodnih tekmovanjih osvojili 72 medalj, letos dve manj. Kot državni reprezentanti so bili lani najuspešnejši tekačica na srednje proge mladinka Anja Benko, sprinterka v članski konkurenci Tina Jureš, tekačica na srednje in daljše proge Katja Vrdjuka ter tekač na srednje proge Aleš Zver, oba mladinca. Letos se jim je pridružil še pionir Nino Celec. Benkova, Celec, Zver in mladinec Tomaž Rozmarič so lani skupaj dosegli Da bi delo v klubu, ki nepretrgoma deluje že od leta 1965 ter trenutno šteje več kot 50 registriranih atletinj in atletov, kar najenakomerneje porazdelili, po drugi strani pa naj bi se v delo in uresničevanje načrtov aktivno vključilo kar največ predstavnikov staršev, trenerjev, sedanjih in nekdanjih atletov, so spremenili statut in dosedanji devetčlanski upravni odbor razširili na enajst članov. Vanj so bili po novem izvoljeni predsednik Bojan Horvat, podpredsednik Gorazd Grof, tajnica Andreja Celec ter člani Diana Kočar, Dejan Car, Štefan Fujs, Geza Grabar, David Horvat, Štefan Sedonja in Matej Fujs kot predstavnik atletov. V upravnem odboru je predvideno tudi mesto za predstavnika sponzorja, a bodo tega imenovali naknadno. Potem ko so spomnili na tekmovalne dosežke v letih 2010 in 2011, so sprejeli tudi velikopotezen program dela za kar sedem državnih rekordov. Lani so se lahko v klubu pohvalili s kar desetimi kategoriziranimi športnicami oziroma športniki; zaradi poškodb se je njihovo število letos prepolovilo. Trenutno trije atleti – Tina Jureš, Anja Benko in Tomaž Rozmarič – merijo zelo visoko. Jureševa je med kandidati za izpolnitev norme za olimpijske igre v Londonu prihodnje leto, za ostala dva je uvrstitev nanje realno pričakovati štiri leta pozneje, ko bodo igre v Riu de Janeiru. To velja tudi za pionirja Nina Celeca, ki se v svoji starostni skupini uvršča med največje športne potenciale v teku na kratkih progah z in brez ovir ter v skoku v daljino. Pa zagotovo še za koga iz številne mlade generacije pionirjev. V okviru kluba že nekaj let uspešno deluje tudi atletska šola, ki jo ob Diani Kočar vodi Polonca Horvat. Vanjo je vključenih več kot 30 mladih, ki spoznavajo prve korake v atletski abecedi in stopajo na pot kraljice športov. FRIZERSKI SALON VERICA PE BTC - Frizerski studio Verica Hair Team, Nemcˇ avci 1d, Tel.: 515 16 40 PE MAXIMUS, Št. Kovacˇa 43, Murska Sobota, Tel,: 525 13 56 Verica Banfi s.p. Lendavska 51, 9000 Murska Sobota, Tel.:523 13 25 Srečno 2012 35 december 2011 | ŠPORT IV. Martinov pohod po mestu in okolici Že četrto leto zapored v niz prireditev ob martinovem, ljudskem prazniku z izročilom, ko se mošt spremeni v vino, sodi tudi Martinov pohod. Letos ga je prvič pripravilo in izvedlo samo Društvo vinogradnikov Goričko, čeprav je bila zasnova za pohod prejšnja leta zastavljena mnogo širše. | december 2011 Geza Grabar Soboto privabiti tudi druge ljubitelje hoje in zdravega življenjskega sloga od blizu in daleč. Tudi letos se je okrog sto pohodnikov zbralo pri Bergo Centru na Bakovski cesti, od koder so pod vodstvom člana društva Jožeta Ošlaja mimo bližnje tretje šole po južnem in zahodnem delu mesta krenili na približno deset kilometrov dolgo krožno pot. To so s pogostitvijo s toplim obrokom zaključili na izhodiščnem mestu. Na poti je bila ena glavnih okrepčevalnic v znamenju imena pohoda, torej ob domačih dobrotah tudi v znamenju žlahtne kapljice. Letos so se ustavili pri Kisilakovih, znanem goričkem vinogradniku, ki ima vinsko klet v Černelavcih. Po desnem bregu Ledave pri Polani so največji vodotok v občini prečkali čez novi Kot se spominja Ernest Novak, predsednik društva in gotovo najbolj znan pomurski enolog, so s pohodi po Murski Soboti in njeni okolici začeli, da bi v dneh okrog martinovega v mestu in njegovem zaledju ob pokušnji mladih vin ljudem ponudili še nekaj koristnega. Takšnega, kar bo dobro delo duši in telesu. In to je pohod. Z njim želijo v 36 pohodniški most, na ploščadi ob cesti med Markišavci in Mursko Soboto pa je na udeležence čakala že druga okrepčevalnica. Zadnja je sledila pri lovskem domu v Murski Soboti. Stalna udeležba potrjuje, da je v Murski Soboti in njeni okolici veliko ljubiteljev hoje, ki se z veseljem odzovejo na tovrstne prireditve v mestu. GASILCI Gasilstvo pred novimi izzivi Bioplinarne v Pomurju rastejo kot gobe po dežju. Enako tudi fotovoltaične oziroma sončne elektrarne na strehah stanovanjskih, gospodarskih in poslovnih objektov. Geza Grabar ševanja kar najbolj usposobljeni, je tudi na ravni GZ MO Murska Sobota potekalo izobraževanje o gašenju in reševanju ob nesrečah v bioplinskih in fotovoltaičnih elektrarnah. Vabilu na predavanje se je odzvalo blizu 40 gasilcev, v predavalnici murskosoboškega gasilskega doma je bil teoretični del, sledil pa mu je še praktični ogled bioplinarne pri prašičji farmi Panvite na Jezerih v Rakičanu. Tovrstno usposabljanje so vsi prisotni ocenili kot zelo uspešno. Videli so novo tehnologijo za pridobivanje elektrike in pasti, ki jih prinaša ob nesrečah. Predavanje je potekalo pod vodstvom podjetja VEPT iz Rakičana, ki se po službeni dolžnosti ukvarja prav s tovrstno problematiko, in Panvite, ki je lastnica že treh bioelektrarn v Prekmurju (Nemščak Bioplinarne kot naprave niso samo mesto za predelavo organskih odpadkov, ki z vrenjem ustvarijo plin za pridobivanje električne energije, pač pa predstavljajo tudi potencialno nevarnost za eksplozije in druge nesreče. Da bi bili s posredovanjem ob tovrstnih nesrečah gasilci kot najpomembnejša in najštevilčnejša sila v sistemu zaščite in re- Požar na Biotehniški šoli Rakičan Tudi simulacija reševanja ponesrečenih dijakov ob požaru na nekdanji kmetijski šoli je sodila v niz aktivnosti, ki so jih letos izvedli gasilci Gasilske zveze MO Murska Sobota v oktobru, mesecu varstva pred požari. pri Ižakovcih, Motvarjevci in po novem tudi Jezera v Rakičanu) Pri predpisih o posredovanju ob požarih na strehah, kjer so nameščeni moduli za fotovoltaične elektrarne, zeva velika praznina, saj niti na ravni EU ni predpisov o načinu gašenja. Geza Grabar Akcija je bila bliskovita in učinkovita. Potem ko je ena skupina gasilcev okrog 130 dijakov in 30 zaposlenih umaknila na varno razdaljo, se je druga spopadala z ognjenimi zublji in jih uspešno ukrotila, sočasno pa so gasilci z dihalnimi aparati vstopili v notranjost zadimljenih prostorov ter z izpihovalnikom dima našli dva ponesrečenca in ju na nosilih prenesli na prosto. Šolska enota prve pomoči ju je zaradi poškodovanih dihal hitro oskrbela, potem pa ju predala enoti prve medicinske pomoči Splošne bolnišnice Rakičan. Kot je na koncu poldrugo uro trajajoče vaje povedal Franc Olaj, ki je kot poveljnik gasilske zveze v mestni občini bdel nad praktično izvedbo, je vaja, prva te vrste na tej šoli, povsem uspela. Potreba, da se gasilci seznanijo z Ob predpostavki, da je v enem od paviljonov šole zagorelo, so se dijaki in zaposleni umaknili na varno ter takoj poklicali gasilce. Na kraj dogodka so z devetimi gasilci prišli gasilci enote GD Murska Sobota, ki je aktivirana ob slehernem požaru v mestni občini, poleg njih pa tudi osem gasilcev domačega društva, torej PGD Rakičan. 37 objekti te šole, je bila tihi načrt gasilcev že vrsto let, saj so objekti zelo strnjeni, po drugi strani je prav zaradi števila objektov koncentracija ljudi na enem mestu manjša. Olaj je svoje razmišljanje sklenil z mislijo, da je hvale vredno, da je tudi vodstvo šole začutilo potrebo po koraku naprej na področju varnosti vseh ljudi na šoli. Poučna izobraževalna vaja je bila dobrodošla za vse: gasilci so spoznali posebne pogoje reševanja, dijaki in zaposleni pa so iz prve roke spoznali, kako pravilno pristopiti h gašenju in reševanju ponesrečencev. december 2011 | NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. decembra 2011 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: KLONIRANOST, RAZOČARANKA, IGOR, MIRIAM, SEN, KAJAK, TR, KAP, SRP, AFRODITA, OR, LECT, TEMIDA, NL, PEN, GIS, ŽIDOVSKI BLOK, IČ, TAO, SLINA, KOVINSKA BARVA, OC, LESNA MASA, OKRONATI, ER, NOE, KAVA, SD, RG, PSI, STO, ALA, TIČAR, ATRI, ATALANTA, NOGA, LEGVAN, MARKO JAKLIČ, ODLIKA, IRMAN, BANKA. Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri. Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota Nagrajenec križanke iz prejšnje številke: Člani izdajateljskega odbora: izdajateljski odbor še ni imenovan Branko Koleš, Staneta Rozmana 6, 9000 M. Sobota Naslovnica: Praznična Murska Sobota, Tadej Kirinčič Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10. Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o. Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. Naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno. Prispevke pošljite na: [email protected] Telefon: 02 525 16 19 | december 2011 38 Foto: Arhiv Mestne občine Murska Sobota Leto 2011 v Murski Soboti Zlati maturanti 2011 Nova enota vrtca v Černelavcih Novo igrišče za otroke v malem parku Prenovljen topolov drevored 100-letnica romskega naselja Pušča Smo »Planetu Zemlja najbolj prijazna občina« Razstava »Tü mo« - Slovanska naselitev Prekmurja Soboške novine izhajajo že 15 let PRIREDITVE IN KONCERTI petek, 16. 12. 2011 ob 21.30 Orchestre Tout Puissant Marcel Duchamp (Francija) MIKK Murska Sobota sobota, 17. 12. 2011 ob 19.00 Koncert PERPETUUM JAZZILE Športna dvorana OŠ I, Murska Sobota sobota, 17. 12. 2011 ob 21.00 Metal klavnica XXVIII MIKK Murska Sobota sobota, 17. 12. 2011 ob 11.00 Lutkovna predstava za otroke: LUČKA Partymax Murska Sobota nedelja, 18. 12. 2011 ob 11.00 Čisto prava predstava z obiskom Dedka mraza BTC City Murska Sobota ponedeljek, 19. 12. – petek, 23. 12. 2011 Božično – novoletni sejem 10.00 – 17.00 Trg kulture torek, 20. 12. 2011 ob 19.00 Koncert ob dnevu samostojnosti in enotnosti ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE Gledališče Park, Murska Sobota sreda, 21. 12. 2011 ob 16.30 Pohod otrok vrtca Ringa-raja z lučkami skozi središče mesta do Trga kulture Središče mesta sreda, 21. 12. 2011 ob 17.00 Rajanje predšolskih otrok s pevko Andrejo Zupančič Trg kulture sreda, 21. 12. 2011 ob 19.00 Dobrodelni koncert TINKARA KOVAČ, ROŽMARINKE, Art Music Orchestra, musical Ekonomske šole »Pariz ali jaz« Gledališče Park, Murska Sobota četrtek, 22. 12. 2011 ob 17.00 Lutkovna predstava za predšolske otroke »Frančka obišče dedek Mraz« in prihod dedka Mraza Trg kulture četrtek, 22. 12. 2011 ob 17.00 in 19.00 Božično-novoletni koncert PIHALNI ORKESTER MURSKA SOBOTA Gledališče Park, Murska Sobota petek, 23. 12. 2011 ob 19.30 Božično-novoletni koncert AETERNUM Grajska dvorana Murska Sobota nedelja, 25. 12. 2011 ob 21.30 LOLLOBRIGIDA (Zagreb/HR, Murska Sobota/SLO) MIKK Murska Sobota četrtek, 29. 12. 2011 ob 19.00 Koncert NEISHA & BIG BAND RTV SLOVENIJA Gledališče Park, Murska Sobota sobota, 31. 12. 2011 22.00 – 03.00 Silvestrovanje na prostem Skupini Horizont in D'kwaschen retashy Mestno središče torek in sreda, 3. in 4. 1. 2012 dopoldan C. Dickenc – B. M. Pograjc: OLIVER TWIST Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana (zaključeni predstavi za osnovne šole) Gledališče Park, Murska Sobota ponedeljek, 9. 1. 2012 ob 17.00 Svetlana Makarovič:VILA MALINA Lutkovno gledališče Ljubljana (za Lutkovni abonma in izven) Gledališče Park, Murska Sobota ponedeljek, 9. 1. 2012 ob 19.00 igrano-dokumentarni film Gregor Kresal, Tine Marenče: SFINGA Grajska dvorana, Murska Sobota do avgusta 2012 TŰ MO Slovanska naselitev Prekmurja Pokrajinski muzej Murska Sobota do 6. 1. 2012 SANDI ČERVEK – Onkraj spomina Galerija Murska Sobota RAZSTAVE SEMINARJI, POSVETI, DELAVNICE, IZOBRAŽEVANJA, ZABAVA sobota, 17. 12. 2011 ob 9.00 Predstavitev Društva modelarjev Pomurja z delavnicami BTC City Murska Sobota sobota, 17. 12. 2011 14.00-17.00 Božična delavnica Pokrajinski muzej Murska Sobota ponedeljek, 19. 12. ob 15.30 Tečaj varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki Biotehniška šola Rakičan sreda, 21. 12. 2011 ob 18.00 PREMIERA: Alvin in veverički 3 Partymax Murska Sobota četrtek, 22. 12. 2011 ob 17.00 Pravljična božična ustvarjalnica Partymax Murska Sobota petek, 23. 12. 2011 ob 17.00 Obisk Božička Partymax Murska Sobota sobota, 31. 12. 2011 ob 12.00 Mini silvestrovanje Partymax Murska Sobota torek, 4. 1. 2012 ob 9.00 BPPG - trik učenja Raziskovalno-izobraževalni center Rakičan, Dvorec Rakičan Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: [email protected]
© Copyright 2024