| 6 G eza Filo novi škof evangeličanske Cerkve v Sloveniji 7 P
16. december 2013 | številka 128 6 Geza Filo novi škof 10 Vaški dom v Veščici dobiva novo 26 Ta veseli dan kulture v galeriji 7 Podeljene zlate štipendije Mestne 11 Vrtec Lavra tudi uradno 32 Adrian Gomboc med najboljšimi 9 Obisk pri najstarejši Sobočanki in 13 Tradicionalni slovenski zajtrk v 37 Podpis sporazuma o sodelovan- evangeličanske Cerkve v Sloveniji občine Murska Sobota Sobočanu podobo odprt vrtcih in šolah in muzeju mladimi judoisti na svetu ju pri projektu Rešujmo skupaj Nepopisno pričakovanje mimoidočih »firbcev« je zgolj eden mnogih dokazov, da je Mestna občina Murska Sobota z oživitvijo zamisli o postavitvi mestnega drsališča zadela v polno! Velikost drsališča, umestitev v najširše mestno središče in predvsem namembnost so glavne odlike nove dobe drsanja v Murski Soboti. Še več, skrbno izbrani izvajalec ni zgolj tehnični monter, pač pa dolgoletna agencija, šola rolanja in drsanja Lucky Luka, katere vodja je udeleženec olimpijskih iger v Albertvillu leta 1992. Programska vsebina na in ob drsališču je tista, ki bo celotno zimo najmlajšim in tudi starejšim udeležencem nudila obilico brezplačne zabave in animacije ter čisto prave strokovne nasvete bodočim drsalkam in svetovno znanim hokejistom. Šola drsanja, individualni nasveti, tekmovanja, izvajanje vragolij, čisto pravi večer zaljubljencev na ledu so vsebine, ki bodo spremenile drsališče v pravo športno, družabno in kulturno središče. Prvi Sobočani so že preizkusili ledeno ploskev, kamor ste vsak dan od 10. do 22. ure vabljeni tudi vi. Na ledu že potekajo različne dejavnosti, da pa je led pravi, čisto pravi, nam bodo s prvim ledenim spektaklom dokazali bivši in še dejavni umetnostni drsalci iz ekipe Lucky Luka, ki so si predvsem ob priljubljenih nastopih (tudi v tujini) nadeli pomenljivo ime LUCKY LOOKERS ON ICE. Njihova prva prednovoletna predstava bo v sredo, 18. decembra, ob 18.30. Sicer pa najdete decembrski animacijski program na drsališču na zadnji strani Soboških novin v koledarju dogodkov. ŽUPANOV KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani! Prvi dobri mož nas je že obiskal in poskrbel za uvod v praznični čas pričakovanja. Tradicionalni Miklavžev sejem je na god zavetnika našega mesta in stolne župnije v mestno središče privabil številne obiskovalce, ki so se sprehodili med stojnicami in ogreli dlani ob kozarcu kuhanega vina ter stisku rok s prijatelji in znanci. Naj bo decembrski čas namenjen prav temu: prijateljskim srečanjem in prijaznim besedam. K prazničnemu vzdušju naj pripomorejo tudi prireditve prazničnega decembra, ki jih pripravljamo na Trgu kulture. Prijazno vas vabim na božično-novoletni sejem, božične predstave za najmlajše, prihod Dedka Mraza, predvsem pa na pravljično drsalno zgodbo na ledu v središču Murske Sobote, ki nam jo obljubljajo drsalci slovenske drsalne skupine Lucky Lookers on Ice. Pravijo, da vas bo predstava očarala in celo navdušila, da boste tudi sami z veseljem zadrsali po novem drsališču na Trgu kulture, ki bo v mestno središče privabljalo mlade in mlade po srcu vse do konca februarja. Občanke in občani ter tudi številni gosti so Trg kulture za poletna druženja že dodobra izkoristili ob prireditvah Soboškega poletja, zato si želim, da bi letošnjo zimo z novim drsališčem trg postal tudi kraj zimskih srečanj vseh generacij. S tem bomo poživili utrip dogajanja v mestu, sebi pa zagotovo polepšali hladne in dolge zimske popoldneve in večere. Vse stanovalce, ki živijo v neposredni bližini Trga kulture, prosim za razumevanje, če bo občasno otroški živžav morda nekoliko glasnejši, kajti zagotovo bodo na svoj račun na ledu najbolj prišli najmlajši. Pred prazniki bi želel nagovoriti tudi tiste občane, ki se prazničnega vzdušja ne veselijo, saj jih tarejo prevelike skrbi; tiste, ki jih skrbi za topel dom, ki nimajo za topel obrok, za življenjske stroške ali toplo obutev ali obleko. Skupaj z dobrodelnimi organizacijami si prizadevamo najti rešitve za večino teh stisk. Prizadevamo si denimo poiskati primeren prostor za t. i. Center za pomoč občanom (ljudsko kuhinjo in še kaj). Prav zato sem se letos odločil, da sredstva za tradicionalni županov novoletni sprejem namenimo za socialne transferje. Naj svoj zadnji kotiček v tem letu zaključim z vabilom: vljudno vas vabim, da se nam ob dnevu samostojnosti in enotnosti pridružite na Trgu zmage, kjer bomo skupaj z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Murska Sobota in Policijskim veteranskim društvom Sever za Pomurje slovesno odkrili spomenik braniteljem slovenske samostojnosti. S tem bomo zaokrožili zgodbo mestnega trga, ki je posvečen braniteljem naše svobode. Želim vam lep, miren in blagoslovljen božič, v novem letu pa veliko modrosti, pravih odločitev, zdravja in pozitivne energije! Vaš župan | 3 december 2013 AKTUALNO Maskota mesta Murska Sobota na Miklavževem sejmu Na Miklavževem sejmu v središču Murske Sobote je Razvojni center Murska Sobota predstavljal projekt »City Cooperation – Sodelovanje mest« in novo maskoto mesta, ki nosi delovno ime Zlato jabolko. V sklopu delavnice za otroke (barvanke, risanje, nagradna igra) smo zbirali ideje za novo ime maskote, najboljše tri predloge pa bomo tudi nagradili. Od legende do simbola mesta Grb mesta Murska Sobota je bil leta 1996 izbran na javnem natečaju, njegov avtor pa je akademski slikar Sandi Červek. Grb na sodoben način povzema podobo ravninskega mesta, ki se kot srebrna črta blešči na robu horizonta, nad katerim vzhaja in zahaja sonce. Tri sonca v grbu povezujejo sodobnost s srednjeveško zgodovino in so v podobi treh zlatih krogel tudi del legende o zavetniku mesta sv. Nikolaju. Z zavetniki pa so povezani tudi tradicionalni sejmi, med katerimi še zlasti izstopa Miklošev (Nikolajev) sejem 6. decembra. Tri zlate krogle naj bi predstavljale tri zlate kepe ali mošnje z zlatom, ki naj bi jih Miklavž podaril trem revnim dekletom, da bi se lahko poročila. Šega, da Miklavž prihaja ponoči z darovi in jih pušča v nastavljenih posodah ali nogavicah, prihaja iz te legende, ko naj bi se kepe zlata zavalile v copate mladih dam. Te kepe so pozneje postale obvezno Miklavževo darilo v podobi jabolk. In zato je zlato jabolko postalo otroški simbol mesta Murska Sobota. Akademski slikar Anton Buzeti mu je vdihnil obliko in življenje, pravljičarka Vesna Radovanovič pa je na to temo napisala pravljico. Zlato jabolko Vesna Radovanovič Za grajskim parkom malega mesta je v borni hišici živel mož, ki je imel tri hčerke. Starec jih ni mogel omožiti, bil je namreč prereven, da bi zmogel tri dote. Dekleta so očetu zagotavljala, da se bodo omožila samo, če jih bodo zasnubili tisti, ki jim ne bo mar za doto, kajti edino pravo vodilo v življenju je ljubezen. Edine so si bile tudi v želji, da raje skrbijo za očeta, saj je bil dobrega srca in jim je že v otroštvu nadomeščal mater, ko je po hudi bolezni umrla. Starec, ki je bil pred leti še vrtnar na grajskem posestvu, je želel hčerkam dobro, zato je bil iz dneva v dan bolj žalosten, saj je vedel, da ne bo več dolgo na tem svetu. Srčno si je želel, da bi se jim nasmehnila sreča. Nekega hladnega decembrskega večera je narahlo potrkalo na zaledenela okna. Najmlajša hči je odprla in v izbo so se prikotalila tri zlata jabolka. V meglicah med drevjem je lahko opazila samo še obris postave z visoko mitro, ki jim je prinesla dragocena darila. Tri zlata jabolka so bila tako bogastvo, da bi si družinica lahko marsikaj privoščila. Čeprav je starec nagovarjal hčerke k poroki, so se odločile, da bo vsaka po svojih močeh poskrbela, da bo vsem dobro. Najstarejša si je kupila statve, s katerimi je tkala fino laneno platno, srednja je pri kmetih kupila ličkanje in se lotila pletenja, najmlajša pa je iz medu pekla sladke medenjake in lectova srca. Ko je bilo leto naokoli, so bili njihovi prti, cekarji in medenjaki že zelo cenjeni. Na dan, ko so prejela zlata jabolka, so v zahvalo godovniku sv. Nikolaju na sejmu v mestu ponudile svoje izdelke. Tako Mikloševo senje še dandanes razveseljuje prebivalce tega mesta. | december 2013 4 AKTUALNO Svetovni misijonar navdušen nad Mursko Soboto: »Delajte kot doslej« Pedro Opeka je v soboto, 16. novembra, obiskal Mursko Soboto in bil navdušen nad projekti, ki mu jih je predstavil župan, hkrati pa ga je presenetila dobrodelnost ljudi. Peter Opeka se je leta 1948 v Buenos Airesu rodil staršem slovenskega rodu. Družina je namreč Slovenijo zapustila ob koncu druge svetovne vojne. Peter je osnovno šolo, semenišče in noviciat obiskoval v glavnem mestu Argentine, od leta 1968 do leta 1970 pa je študiral filozofijo na Teološki fakulteti v Ljubljani, nato pa za dve leti še kot študent odšel na Madagaskar, kjer je pomagal slovenskim misijonarjem pri gradnji misijonskih poslopij. Potem ko je tri leta v Parizu študiral še teologijo, se je po posvečenju leta 1976 vrnil na Madagaskar – v deželo, ki ji je v vseh teh desetletjih dal mnogo upanja, ona pa njemu priložnost, da žanje ljubezen in vero v boljše življenje. Misijonar Pedro Opeka je bil ob obisku Murske Sobote navdušen nad napredkom mesta, nad projekti, ki spodbujajo prostovoljstvo in pomoč socialno šibkim. Ob sprejemu pri županu Antonu izmišljujejo o meni! Samo Bog ve, ali je res tako, če sem njegovo pravo orodje za pomoč številnim bratom in sestram.« In dodal, da če to drži, bo dobrodelen, dokler »ga bo Bog želel živega«. O tem, kako se počuti, da je ostal brez nagrade za mir, pa je odvrnil: »Kaj mi bo ta nagrada? Saj že več kot deset let dobivam Nobelove nagrade od ljudi, vsaj kar se tiče podpore in denarja, ki gre za neposredno dobro.« Štihcu se ni mogel izogniti primerjavi Murske Sobote z najrevnejšo komuno na Madagaskarju, saj imata obe enako število prebivalcev, čeprav je vsakršna resna primerjava nemogoča, je še povedal. Na Madagaskarju namreč kar 92 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine, kljub številnim prizadevanjem pa je še vedno preveč takih, ki ob kosilu ne vedo, kaj bodo pojedli za večerjo oz. kdaj bomo sploh imeli naslednji obrok. A v vsaki skupnosti morajo vodilni delati v dobro ljudi, je povedal svetovno znani misijonar, in k temu pristavil, da imata z županom Štihcem kljub kulturnim in socialnim razlikam okolja, v katerem delujeta, podobno nalogo: delati za skupno dobro vseh ljudi. Skoraj dvournemu pogovoru o življenju in delu je prisluhnilo mnogo obrazov, prisoten je bil smeh, ob pričevanjih o težkem življenju in pomenu vsakega darovanega evra pa so ponekod tekle tudi solze. Misijonar je namreč živo opisoval stiske prebivalcev Madagaskarja, kjer je s svojo ekipo uspel zgraditi številne vrtce, šole, bolnišnice. Opeka je v več kot 30-letnem nesebičnem delu pomagal več kot 15.000 brezdomcem, ki živijo na smeteh v slumih v Antananarivu, glavnem mestu Madagaskarja. Naučil jih je gradnje, njegov oče je bil namreč zidar, in tako je počasi nastalo mesto revnih. Da bi lahko v njem uspešno živeli, so sprejeli dvajset zakonov, neke vrste ustavo, v kateri je prvi člen »ne kradi«, med Po uradnem sprejemu pri županu se je letošnji nominiranec za Nobelovo nagrado za mir podal v Pokrajinsko in študijsko knjižnico, kjer je zbrani množici predstavil svoje delo in misli v pogovoru z novinarjem pomurske televizije TV Idea Borisom Cipotom. Na njegovo vprašanje, ali se počuti kot »bojevnik upanja«, kakor ga nekateri poimenujejo, je v smehu odvrnil: »To si drugi Špela Horvat drugim pa zajema tudi to, da mora vsak otrok obvezno obiskovati šolo in da mora vsak odrasel delati. A kot je pripovedoval Opeka, ki deluje na Madagaskarju vse od leta 1976, je tam še vedno veliko ljudi, ki nikoli niso prepričani, kdaj bodo lahko ponovno jedli. Tako gredo donatorska sredstva tudi za projekt »Riž za otroke smetišč«. Svetovno znani misijonar je ob obisku Murske Sobote povedal, da je vsakdo lahko dobrodelen, da tukaj živijo dobri ljudje, ki morajo taki tudi ostati. Prisotni so po koncu pogovora z dobrodelnimi prispevki zbrali skoraj 1500 evrov, kar bo zadostovalo za nakup treh ton riža. »Še naprej delajte kot doslej,« je povedal o Murski Soboti, kjer po njegovih besedah živijo dobri ljudje, ki morajo svojo dobroto le še prenašati na svoje otroke. Pedro Opeka je Pomurje obiskal na povabilo TV Idea, na svoji poti pa se je ustavil tudi v romskem naselju Pušča, pred večerom pa se je srečal še z verniki v Bogojini. | 5 december 2013 AKTUALNO Novi evangeličanski škof postal Geza Filo Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi je 1. decembra dobila novo vodstvo – dosedanjega škofa Gezo Ernišo je zamenjal Geza Filo. V evangeličanski cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti so novega škofa umestili v okviru božje službe, evangeličani so dobili tudi novega inšpektorja, to je postal Johan Lac, ki je nasledil Aleksandra Kerčmarja. Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji je največja protestantska denominacija v državi in s približno 18.000 verniki četrta največja veroizpoved v Sloveniji. Verniki živijo v štirinajstih cerkvenih občinah, murskosoboška cerkvena občina spada med mlajše. Novo vodstvo Aleksandra Grah bo evangeličansko cerkev vodilo v šestletnem obdobju do leta 2019. Dosedanji in odslej tudi častni škof Geza Erniša je ob umestiti novega škofa in postavitvi novega inšpektorja povedal: »Naj njuno delovanje pripomore k resnici Božje besede, da bo ta bogato prebivala v naših srcih.« V pridigi, s katero je 53-letni Geza Filo iz Ivanovcev nagovoril vernike, je začel z besedami preroka Izaija: »Na dan, ko po 451 letih po Trubarju kot deseti po vrsti in drugi škof v osamosvojeni Sloveniji sprejemam vso odgovornost vodenja evangeličanske cerkve, sem si izbral besede preroka Izaija.« Med drugim je dejal, da je v tej družbi mogoče vzpostaviti pravičnost, urejenost in varnost. »Verjamem v izhod iz vsakovrstnih oblik zla, kajti Bog je stvarnik, ki ustvarja lepše, boljše. Človek je edini sposoben narediti in delati nekaj novega, zato je ustvarjalec,« je še dejal. Po njegovem mnenju mora biti krščanstvo prostor ustvarjalnosti in odgovornosti. Donacija za otroški oddelek murskosoboške bolnišnice Po že utečeni praksi, ki se letos nadaljuje že trinajsto leto, je Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota zbrana sredstva s tradicionalnega binkoštnega piknika tudi letos v največjem obsegu namenila otroškemu oddelku murskosoboške bolnišnice. Simbolični ček v višini 2000 evrov je duhovnik mag. Leon Novak skupaj z delegacijo – v njej je bil tudi inšpektor občine mag. Robert Celec, izročil direktorju bolnišnice Bojanu Korošcu. Na priložnostni slovesnosti so bili prisotni še predstavniki otroškega oddelka. Kot je bilo rečeno, bodo letos podarjena sredstva namenili za nakup aparata za merjenje dušikovega oksida v izdihanem zraku. Kot zanimivost povej- mo, da je Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota v trinajstih letih z binkoštnimi pikniki zbrala 36.704,73 evra samo za murskosoboško bolnišnico, od tega so otroškemu oddelku namenili 28.097,73 evra. Vodstvo bolnišnice se je vernikom in drugim obiskovalcem piknika zahvalilo za vsakoletno pozornost, zlasti pa duhovniku, ki je pobudnik in glavni koordinator zbiranja sredstev za bolnišnico že od začetka akcije. Ob tej priložnosti je predstojnik otroškega oddelka mag. Zdravko Roškar dejal, da bodo z nakupom omenjene naprave izboljšali storitve in pripomogli, da bodo malčki resnično deležni najboljše oskrbe, direktor pa je pripomnil, da ga veseli, da ljudje tudi v teh težkih časih namenjajo sredstva tudi za to osrednjo regijsko bolnišnico. Sredstva z binkoštnega piknika, vsakoletne tradicionalne družabne in dobrodelne prireditve, ki poteka na binkoštno nedeljo, so organizatorji ob otroškemu oddelku namenili tudi centru Sonček, pomurskemu društvu za cerebralno paralizo s sedežem v Murski Soboti, in sicer v višini 2500 evrov. V Sončku bodo | december 2013 6 Z umestitvijo novega škofa se je preselil tudi sedež škofije, ki bo v tem mandatnem obdobju v Ljubljani, kajti v ljubljanski cerkveni občini je Filo tudi doslej opravljal službo duhovnika. Škofovski urad se je doslej že večkrat selil, v Ljubljano pa se je preselil prvič po 451 letih. Geza Grabar podarjena sredstva porabili za vzdrževanje prostorov na Lendavski ulici in za obnovo pohodnih poti na dovozni klančini. AKTUALNO Podeljene zlate štipendije Mestne občine Murska Sobota Renata Žlebič Foto: Nuša Vučkič kšno vrsto sodelovanja je šlo, časovni obseg sodelovanja in dosežene rezultate sodelovanja. Eno izmed meril pa je tudi nadpovprečen znanstveno-raziskovalni dosežek, kot je recimo Prešernova nagrada itd. ali nadpovprečni znanstvenoraziskovalni uspeh v obliki bibliografske enote mednarodnega pomena ipd. Pomurska izobraževalna fundacija PIF je v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota tudi letos podelila Zlate štipendije Mestne občine Murska Sobota. V letošnjem letu je Mestna občina Murska Sobota podelila 82 štipendij in za štipendije namenila skupno več kot 221.000 evrov iz občinskega proračuna. Glede na velikost, Mestna občina Murska Sobota izmed vseh občin v državi namenja študentom največ denarja. V teh socialno občutljivih časih, kot jih trenutno doživljamo v Pomurju, je dober sistem štipendiranja še toliko bolj pomemben. Kot je na podelitvi štipendij študentom povedal župan Anton Štihec je »vsak euro za štipendiranje mladih dragocena pomoč študentu in hkrati odlična naložba v prihodnost, zato si kot župan prizadevam, da za štipendije namenimo vsako leto več finančnih sredstev. V mestni občini namenjamo mnogo pozornosti temu, da bi za mlade ustvarili dobre pogoje za bivanje, tako med študijem (odpiramo vedno nove študijske programe), kot tudi po zaključenem študiju.« po končanju študija vrnejo nazaj v regijo, ki jih tekom študija spodbuja. Prav tako je namen štipendije, da se preko obvezne prakse v eni izmed pomurskih organizacij zagotovi vzajemno partnersko razmerje med študenti in potencialnimi delodajalci. Kriterij za dodelitev štipendije je poleg visokega učnega uspeha tudi skladnost študijskega področja s potrebami regije. Slednje se meri glede na deficitarnost poklica, za katerega se mladi izobražujejo, glede na deficitarnost pa so poklici razvrščeni v tri razrede: nizka, srednja in visoka stopnja deficitarnosti. Drugi kriterij je dosedanje izkazano sodelovanje z regijo, ki se vrednoti glede na izkazano sodelovanje študenta s podjetji ali drugimi organizacijami v Mestni občini Murska Sobota ali Pomurju. Sodelovanje se izkazuje s potrdili, izdanimi s strani podjetij, ustanov, društev ali drugih organizacij, s katerimi je študent že sodeloval, na potrdilu pa mora biti eksplicitno navedeno, za ka- Namen štipendij je najboljše mlade kadre spodbuditi, da se Kot je povedal Mitja Slavinec, predsednik uprave PIF, s takšnimi kriteriji želijo doseči, da štipendije prejmejo tisti, ki se ne zadovoljijo s povprečjem, ampak iščejo nekaj več. Štipendije se letos podeljujejo že 11. leto zapored, njihova višina pa se giblje med 151 in 307 evri. Slavnostni podpis pogodb je potekal 7. decembra v prostorih Galerije PAC v Murski Soboti, podelitev pa je bila izvedena v sodelovanju s Klubom prekmurskih študentov, ki je za vse štipendiste pripravil tudi praktično darilo. Prireditev je bila vsebinsko nadgrajena s predavanjem pomurskega akademika dr. Dejana Štefaneca, solastnika in direktorja razvoja v podjetju MikroCaps in sodelavca v Centru Odličnosti PoliMaT. Kot je mladim zbranih dejal Štefanec, je pomembno v življenju stalno gledati za novimi cilji, ne zaspati na osvojenih lovorikah in včasih tudi kaj tvegati. Po njegovem mnenju je posameznikov uspeh posledica vztrajnega dela, učenja na lastnih napakah ter zvestobe samemu sebi in projektu. Podelitev se je zaključila z ogledom filma Limonada, režiserke in Zlate štipendistke Maje Prettner. | 7 december 2013 AKTUALNO Slovenski kongres prostovoljstva v Murski Soboti Predstavitev prostovoljstva v skupnosti je bila v ospredju programa devetega kongresa prostovoljstva, ki je 5. in 6. decembra potekal v hotelu Diana. Uvodni nagovor več kot šestdesetim udeležencem srečanja sta imela Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, in župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec. V Hiši Sadeži družbe je kosila delil tudi veleposlanik Združenih držav Amerike v Sloveniji Joseph Adamo Mussomeli, na slavnostni večerji pa so ob nastopu pevskega zborčka prostovoljk, ki so zapele Hišino himno in druge pesmi, podelili naziv letošnjemu naj prostovoljcu, zaposlenemu v javni upravi, ter prostovoljstvu prijaznemu podjetju. V vsebinskem pozdravnem nagovoru je Tereza Novak med drugim izpostavila prostovoljstvo kot kapital. Povedala je tudi, kako pomembne so družinske in povezave v času šolanja ter stanovske in ne nazadnje verske ter politične, ki pa nas tudi razdružujejo. Zato je prostovoljstvo, po njenih besedah, eno od veziv, predvsem na mikro ravni, na makro pa ga skorajda ni več, čeprav ga še kako potrebujemo. V tem letu je bila v Sloveniji izkazana pomoč 7400 ljudem, ki jo je nudilo 54 humanitarnih organizacij s 33.533 prostovoljci. Zato je izrekla prepričanje, da bi bilo življenje brez prostovoljstva pri nas osiromašeno. Predvsem pomembne so pri tem lokalne skupnosti, ker potekajo dejavnosti od spodaj navzgor, in med prostovoljci v hiši Slovenske filantropije pri nas je prostovoljec tudi župan mestne občne. Na vprašanje, zakaj prostovoljstvo in kakšne prostore ter kaj vse potrebujemo za povezovanje, si je odgovorila Tjaša Arko, ki je skupaj s Primožem Jamškom iz Slovenske filantropije predstavljala prostovoljstvo v skupnosti. Primer iz Estonije v teoriji in praksi so predstavili gostje, med katerimi nismo spregledali veleposlanika Združenih držav Amerike v Sloveniji. Anton Štihec je spregovoril o lastnih izkušnjah prostovoljstva, s katerim se je seznanil ob obisku pri naših izseljencih v Ameriki. Tam prostovoljstvo prispeva k spoštovanju posameznika v družbi, zato je po povratku iskal način, kako ga vključiti v neposredno okolje. Pri tem mu je bila v pomoč pobuda komisije pri Društvu upokojencev Murska Sobota, ki je iskala lokacijo za izvedbo pilotnega projekta Slovenske filantropije. S skupnimi močmi so ustanovili Hišo Sadeži družbe, v kateri so našli svoje mesto ob upokojencih brezposelne Murine šivilje in mladi osnovnošolci iz OŠ I. Župan je izpostavil tudi pomoč Romom in drugim, svojo odločitev pa podkrepil z nagradami za naj prostovoljce. Prav prisrčno je bilo srečanje Josepha Adama Mussomelija v Hiši Sadeži družbe z županom Antom Štihcem in tukajšnjimi prostovoljci, ki sta jim razdelila pasulj. Poprej sta ga v kuhinji pokusila in začinila tisto, kar sta skuhali prostovoljki Ljiljana in Giza, pasulj pa so delili in se nad njim navdušili tudi zaposleni na ameriški ambasadi v Sloveniji. | december 2013 8 Brigita Bavčar Udeleženci kongresa so imeli priložnost videti Miklavžev sejem ter kupiti izdelke prostovoljk in druge, ki so bili ponujeni na tradicionalnem sejmu. AKTUALNO Najstarejša Sobočanka Karolina Čarni, najstarejši Sobočan Franc Madjar V predprazničnem času predstavniki Mestne občine Murska Sobota in mestnih četrti že tradicionalno obiščejo najstarejša meščana. Najvišja starost v mestu kot v minulem letu pripadata Francu Madjaru z 98 leti in Karolini Čarni s 103 leti. Letos ju je obiskal podžupan Jože Casar skupaj s tajnikom mestnih četrti, predsednico mestne četrti Partizan Marijo Bačič ter predstavnico mestne četrti Park Jožo Fišer. Franc Madjar živi v mestni četrti Partizan, v Ulici Otona Župančiča. Rojen je bil leta 1915 v Noršincih, leta 1929 pa je prišel v Mursko Soboto, kjer se je kot vajenec pri Benku izučil za krojača. Leta 1932 je odprl svojo krojaško delavnico na Lendavski ulici, v kateri je imel zaposlene tri pomočnike, s katerimi so šivali obleke za gospode in veljake iz celotnega Pomurja. Leta 1960 se je zaposlil v Muri, kjer je delal do leta 1978, ko se je upokojil. Sadove svojega marljivega dela uživa na jesen svojega življenja v krogu svojih najdražjih, kjer v skupnem gospodinjstvu složno živijo štiri generacije: Franc s soprogo Gizelo, hčerka Zdenka s soprogom in vnukinja Dominika s svojo mlado družino. Še posebej sta mu v veselje pravnuk Amadej in pravnukinja Lucija, ki mu z otroškim vrvežem krajšata ure. našem obisku z vso nežnostjo dvignila iz postelje, Zdenka ji je za fotografiranje skrbno počesala lase in ji ves čas ljubeznivo razlagala, kdo jo je prišel obiskat. Žal je Karolina skoraj popolnoma izgubila sluh in je sporazumevanje težavno, toda v njenem iskrivem pogledu je Karolina Čarni ali Linuška, kot jo ljubkovalno kličejo domači, je bila rojena 13. decembra 1910. Do svojega 96. leta je, po smrti svoje sestre s katero sta si delili gospodinjstvo, živela sama v hiši na Ciril Metodovi ulici 5. Žal pa se ji je pripetila nesreča, po kateri ni več mogla ostati sama, zato se je po zlomu kolka preselila k družini nečakinje Zdenke Uljančič na Kobilje. Karolina Čarni je bila v mladosti zaposlena kot gospodinja pri evangeličanskem duhovniku Kovaču, pozneje pa pri drugih gosposkih družinah v Murski Soboti, nazadnje pri gospe Rituper, učiteljici glasbe in klavirja na Lendavski ulici. Vida Lukač še zmeraj prisotna dobra volja, ki je prav gotovo botrovala častitljivi starosti. Visoka starost botruje izgubi moči še do pred nekaj leti izredno vitalne in zgovorne ženice. Nečakinja Zdenka pove, da je še pri 99 letih kopala na vrtu. Žal je Karolina preslabotna, da bi lahko za dlje časa vstala iz postelje, zato ji Zdenka in njen soprog ves čas ljubeče stojita ob strani. Tako sta jo ob | 9 december 2013 AKTUALNO Nadzidava in dozidava vaško-gasilskega doma v Veščici Krajevna skupnost Veščica je po programu, ki je bil sprejet v letu 2012 za leto 2013, pristopila k obnovi in dograditvi vaško-gasilskega doma. občina v višini 34.000 EUR, krajevna skupnost Veščica iz investicijskih sredstev 15.009 EUR in Prostovoljno gasilsko društvo Veščica v višini 5.000 EUR za garderobe oz. orodjarno. Projektivni biro Lazar d.o.o. je v letu 2011 izdelal projektno dokumentacijo celotne obnove in dozidave doma, ki naj bi ga obnovili iz sofinanciranja sredstev EU za obnovo podeželja. Na razpisih nismo bili uspešni, ker so nas uvrstili med dokaj dobro razvite občine. Tako smo v letu 2013 sprejeli sklep sveta krajevne skupnosti in dogovor z mestno občino, da pristopimo k fazni graditvi in obnovi vaško-gasilskega doma. Obnova in dograditev sta bili z razpisom oddani izvajalcu del Zidarstvo Maučec d.o.o., Gančani, ki je bil v razpisu najugodnejši. Dela so bila dokončana v novembru. Nadaljevanje izgradnje in obnove vaško-gasilskega doma se bo začelo po sprejetju proračuna v letu 2014. Da sta bili obnova in dograditev vaško-gasilskega doma nujni, je bilo ugotovljeno na več ogledih, potrebo po obnovi pa nakazujejo tudi razmere v gasilskem društvu in krajevni skupnosti, saj nima- Obnova in dograditev bi naj potekali v treh fazah in tri leta. Tako smo v letu 2013 začeli dograditev in obnovo prve faze, ki je bila brez fasade in obdelave prostorov mansarde ovrednotena na približno 54.000 EUR. Pretežni del sredstev je zagotovila mestna Praznično dogajanje v Krogu V Krogu so v praznično vzdušje zakorakali športno. Zadnjega novembra je potekal prvi adventni tekaški pokal, katerega idejni vodja je David Horvat. Šlo je za prireditev v sklopu štirih tekov za skupno točkovanje za dosego pokala. Tekači bodo, saj bo zadnji tek 21. decembra v Bratoncih, merili moči še v Beltincih in Odrancih. V Krogu se je v štirih različnih kategorijah pomerilo 61 tekačev. Za popestritev programa so pripravili tudi družinski štafetni tek. Dezider Šooš, predsednik KS Veščica Anita Gaber Tekači se niso še dobro spočili, ko se je že v središču naselja v organizaciji ŠKTD Kroške tikvi na prvo adventno nedeljo, 1. decembra, ponovno zbrala družba ob prižigu prve sveče na adventnem vencu velikanu. Kljub precej mrzlemu dnevu se je zbralo okrog 80 krajanov in krajank, ki so lahko pokusili domače pecivo vrlih gospodinj in prisluhnili članom kapelskega zbora. Ti so nastopili tudi 5. decembra, ko je v vas prišel sveti Miklavž. Letos je prvi dobrotnik meseca decembra obdaril 70 otrok, ki so se kljub strašnim parkljem razveselili daril. Da je bilo vzdušje še bolj veselo, so s plesom in pesmijo poskrbeli šolarji podružnične enote Krog. Za večjo varnost na vseh prireditvah so skrbeli člani PGD Krog. Tudi pred koncem leta bo v Krogu pestro praznično dogajanje, med drugim pripravljajo božični pohod. Svoje delovanje so marljivi člani ŠKTD Kroške tikvi širši javnosti predstavili tudi na tradicionalnem Miklavževem sejmu v Murski Soboti. | december 2013 mo zadostnih in normativno opremljenih prostorov niti za delovanje društva niti krajevne skupnosti z vsemi pripadajočimi društvi in komisijami. Vse pohvale moramo izreči županu in vodstvu mestne občine, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Veščica ter tudi svetu krajevne skupnosti in vaščanom Veščice, ki bodo, tako upamo v prihodnje, še kaj pristavili k obnovi. Fotografija na naslovnici. 10 AKTUALNO Vrtec Lavra tudi uradno odprt Vrtec Lavra, ki deluje kot organizacijska enota Župnijskega zavoda sv. Miklavža, je edina katoliška vzgojna ustanova v Pomurju. Oktobra je zaživela v novih prostorih. Vrtec, v katerem je zaposlenih dvajset strokovnih sodelavcev, je selitev v nove prostore doživel že oktobra, ob godu sv. Miklavža pa prejel še uradni blagoslov. Vzgojno delu v vrtcu poteka po načelih sv. Janeza Boska, čigar družinski duh so v Prekmurje prinesle redovnice iz družbe Hčera Marije Pomočnice. Pred selitvijo v nove prostore, ki jih je zasnoval arhitekt Tomaž Lazar, je vrtec deloval v škofijskih prostorih. Razigran otroški smeh tako po novem odmeva v štirih igralnicah, ki lahko sprejmejo 76 otrok. Ob odprtju je delo- Aleksandra Grah vanje vrtca razložila ravnateljica sestra Mateja Kranjc, ki je med drugim dejala: »Rast vrtca lahko primerjamo z rastjo malčka, marsikaj novega ga še presega, je večje od njega, a želja, da to doseže, ga spodbudi, da naredi korak naprej v neznano, v negotovo, a z veliko odprtostjo za nove izzive.« Pripomnila je še, da se ob malih nadobudnežih, ki delajo nove korake, učijo tudi vzgojitelji. »Skupaj – mali in veliki – rastemo in se učimo ter skupaj odkrivamo, stopamo po poteh življenja. Naj bo to vedno kraj, kjer bo življenje kazalo obraz otroške preprostosti, razigranosti in odprtosti do novosti, ki jo prinaša vsakdan,« je še dejala. O pomenu vrtca je spregovoril murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf, ki je dejal: »Ta ustanova ima posebno vzgojno značilnost, ki je druge katoliške vzgojne ustanove po Sloveniji nimajo. To je družinski duh sv. Janeza Boska.« Izpostavil je vrednost družinskega duha, ki se po njegovem mnenju kaže v tem, da se otroci, vzgojno osebje in starši počutijo kot doma. »Biti kot doma pomeni, da se imamo radi, se spoštujemo, si pomagamo, molimo in zorimo v zrele krščanske osebnosti,« je še izpostavil. Skupno srečanje starejših v Nemčavcih in Markišavcih Po priporočilu Mestne občine Murska Sobota in tradiciji je bila KS Nemčavci gostitelj že utečenega, sicer izmeničnega skupnega srečanja starejših občanov iz dveh najmanjših krajevnih skupnosti v občini. Kot nam je sporočil predsednik KS Nemčavci Štefan Barbarič, je po podatkih mestne občine v njihovi krajevni skupnosti 34 občanov, starejših 70 let in več. Milan Horvat, predsednik markišavske krajevne skupnosti, pa ugotavlja, da je takšnih v njihovi krajevni skupnosti 23. Kot je to že ustaljena praksa, so vse občane predstavniki krajevnih skupnosti in krajevne organizacije Rdečega križa najprej obvestili o srečanju, jih obiskali po domovih, se seznanili z njihovim zdravstvenim stanjem in jih povabili na skupno srečanje. Za tiste, ki se zaradi zdravstvenih razlogov niso mogli udeležiti skupnega srečanja, in tiste, ki prebivajo v domovih za starejše, so organizirali poseben obisk na domu. Tega so tako kot vsako leto v Nemčavcih opravile poverjenice Rdečega križa Dragica Vogrinčič, Marija Škerlak in Marija Vitez, v Markišavcih pa sam predsednik in članica sveta krajevne skupnosti Kristina Dovidija. V ta namen sta obe krajevni skupnosti – vsaka posebej, pripravili posebne darilne pakete, ki so jih poverjenice izročile ob obisku. Zanimalo jih je tudi zdravstveno stanje vsakega od njih in njihova oskrbovanost. Srečanja – več kot 40 se jih je zbralo v okrepčevalnici Erike Horvat v Nemčavcih, se je med drugim udeležil tudi župan Anton Štihec, ki je zbrane nagovoril po pozdravih obeh predsednikov krajevnih skupnosti gostiteljic, kulturni program pa je pripravila nemčavska mladina. Poleg recitatorjev je zbrane navdušil mladi harmonikar Tilen Horvat, ki je pred kratkim na državnem Geza Grabar prvenstvu mladih harmonikarjev osvojil tretje mesto. V nadaljevanju sta sledila pogostitev in prijetno kramljanje udeležencev srečanja različnih generacij. Najstarejši na srečanju sta bili 93-letna Marija Kozar iz Nemčavcev in 88-letna Angela Kuplen iz Markišavcev, ki sta bili deležni tudi posebnega darila. | 11 december 2013 AKTUALNO Zdrav zajtrk tudi za dijake Biotehniške šole Rakičan Del tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga pripravijo v vrtcih in po osnovnih šolah, je že vse od začetka tudi Biotehniška šola Rakičan. Resda prostovoljno, a vseeno. Da bi bodoče kmetijce in vrtnarje osveščali, naj pri nakupih posegajo po domači hrani, po drugi strani pa jih tudi spomnili na pomen zajtrka kot prvega dnevnega obroka, so jim zaposleni na šoli tudi letos pripravili značilno domačo jed. Letos je bil na jedilniku prežgani (zafrigani) močnik, za sladico pa palačinke. Kot je dejal profesor Franc Tratnjek, tudi letos zadolžen za pripravo in postrežbo domačih dobrot, so v šolski kuhinji skuhali dobrih 30 litrov te enolončnice, kar na koncu hodnika enega od šolskih paviljonov, kjer so si lahko dijaki postregli s ponujeno hrano, pa je ekipa na šoli zaposlenih moških pripravljala tudi palačin- Geza Grabar ke. Na voljo so bile čokoladne in marmeladne. Dijaki Ekonomske šole Murska Sobota na Kanarskih otokih V okviru projekta mobilnosti Leonardo da Vinci, v katerem na podlagi Konzorcija ekonomskih šol sodeluje tudi murskosoboška ekonomska šola, so mednarodno izmenjavo izkusili štirje dijaki. »Projekt mobilnosti Leonardo da Vinci dijakom v srednjem strokovnem in poklicnem izobraževanju omogoča opravljanje praktičnega izobraževanja v tujini, hkrati pa pokriva tudi področji jezikovnega izpopolnjevanja in kulturno-zgodovinskega spoznavanja dežele gostiteljice,« je o priložnostih, ki jih nudi mednarodna izmenjava, povedala koordinatorica projekta Majda Svetec. Saša Ivanov, Luka Kardoš, Luka Prelog in Nuša Varga so dijaki, ki so se od 12. oktobra do 2. novembra 2013 mudili na Kanarskih otokih. Dijaki so se prakse udeležili skupaj s še štirimi dijaki iz celjske ekonomske šole. my Tenerife dva tedna izobraževali na področju internetnega marketinga in se udeleževali ekskurzij,« so o mednarodni izmenjavi povedali dijaki. Dijaki so po uspešno opravljeni praksi v tujini prejeli potrdilo o opravljeni praksi in jezikovnem tečaju ter mobilnost Europass. »Prvi teden smo imeli v dopoldanskem času jezikovni tečaj španščine, popoldne pa druge dejavnosti, kot je plesni tečaj salse. Zatem smo se pri partnerju FU International Acade- V letošnjem šolskem letu je v okviru Konzorcija eko- | december 2013 12 nomskih šol sodelovalo pet srednjih šol iz Slovenije, med njimi tudi Ekonomska šola Murska Sobota. Projekt, ki dijakom omogoča vpogled v širši evropski prostor, je financiran z dotacijami Evropske unije, zato je bila to enkratna priložnost, da dijaki spoznajo nove kraje in ljudi, se veliko naučijo in se pri tem tudi zabavajo. AKTUALNO AKTUALNO Tretji tradicionalni slovenski zajtrk v šolah in vrtcih V okviru skupnega projekta kmetijsko-okoljskega, šolskega in zdravstvenega ministrstva, katerega rdeča nit je spodbuditi šole in vrtce, da pri svojem naročanju čim bolj posegajo po lokalno pridelani hrani, je mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in okolje, tako kot pred tremi leti zajtrkoval z učenci OŠ II Murska Sobota iz šolskega okoliša, kjer živi. Na priložnostni novinarski konferenci so govorili o projektu tradicionalnega slovenskega zajtrka. To je nacionalna akcija, ki je leta 2011 nastala na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. Vlada je zato tretji petek v novembru lani razglasila za dan slovenske hrane. Po podatkih Ministrstva za kme- tijstvo in okolje je bilo letos vanjo vključenih 371 vrtcev oziroma 488 šol z natanko 272.779 otroki, mladostniki in zaposlenimi, med njimi tudi vseh pet osnovnih šol in vseh devet enot vrtcev v naši mestni občini. Minister Židan je postregel z zanimivim podatkom, da v državi na leto javni zavodi (šole, vrtci, bolnišnice, vojašnice ipd.) naročijo za 140 milijonov evrov hrane in surovin. Za primerjavo: celotna kmetijska proizvodnja v Sloveniji znaša med 1,1 in 1,2 milijarde evrov. strstvom, ki spodbuja nabavo hrane iz bližine, velika odgovornost, da bodo zavodom sposobni zagotoviti zadostne količine. Suzana Fartelj, ravnateljica OŠ II, ki jo obiskuje 450 učencev in je vključena v shemo Slovensko sadje, je izrazila veselje, da se je zakonodaja na tem področju javnega naročanja »zrahljala«, kar pomeni, da lahko javni zavodi do vrednosti 20 tisoč evrov na letni ravni nabavljajo hrano tudi prek naročilnic. To možnost, Ob ugotovitvi, da gre z javnim naročanjem hrane za zelo velik in pomemben trg, minister priznava, da je na celotnem kmetijskem sektorju kot ponudniku domače hrane, vključno s krovnim mini- Geza Grabar na kateri temelji nakup hrane iz domačega okolja, zlasti sadja in zelenjave, a tudi drugih živil, šola s pridom izkorišča. Nakup hrane prek naročilnic, ki po drugi strani po pojasnilu ministra po praksi iz EU dovoljuje »pozitivno diskriminacijo« (ni nujno, da je kupljena hrana v lokalnem okolju najcenejša, ji pa lahko dajo zavodi zaradi znanega porekla in bližine prednost), v omenjeni šoli predstavlja dobro petino kupljene hrane. Zdrav slovenski zajtrk v vrtcu Veveričke v Rakičanu Letos je bil v petek, 15. novembra. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje s partnerji ta dan obeležuje z dejavnostmi, ki spodbujajo k razmišljanju in delovanju v smeri lokalne samooskrbe ter ozaveščajo najširšo javnost o pomenu lokalno pridelane hrane. Mednje sodi tudi tradicionalni slovenski zajtrk. Projekt je letos še sedmič podprl tudi župan Anton Štihec, ki je k tradicionalnemu slovenskemu zajtrku sedel z otroki v rakičanski enoti Vrtca Murska Sobota. Zdrav zajtrk, ki so ga sestavljali črni kruh, maslo, med, mleko in jabolka, vse domačega izvora in lokalnih proizvajalcev, je teknil malčkom in županu. Zajtrka se je udeležil tudi predstavnik Čebelarske zveze Slovenije, Vlada Republike Slovenije je oktobra lani sprejela sklep, da vsak tretji petek v novembru razglasi za dan slovenske hrane. Vida Lukač ki je otrokom razložil pomen čebel za okolje. Otroci so mu pozorno prisluhnili, čeprav so o tej tematiki že veliko vedeli, saj so se o njej že pogovarjali z vzgojiteljicami in celo obiskali čebelarja v domačem kraju. Sicer pa je župan na zdrav zajtrk v svoj urad povabil tudi novinarje ter jim na neformalnem srečanju predstavil trenutne dejavnosti mestne uprave in odgovarjal na aktualna vprašanja. | 13 december 2013 AKTUALNO Festival Izum in znanstvena konferenca PAZU za inovativne mlade in zdrav razvoj Pomurja Znanstvena konferenca PAZU potekala pod sloganom »Zdravo Pomurje za zdrav razvoj« in privabila rekordno število predavateljev. Regionalni center Zveze za tehniško kulturo Slovenije s sedežem v Murski Soboti je od 26. do 29. novembra pripravil že tradicionalni festival Inovativnost, znanost in ustvarjalnost mladih – IZUM 2013. Osrednji del letošnjega festivala je potekal v nakupovalnem središču Maximus, tudi tokrat pa sta bili v ospredju kreativnost in inovativnost. »Na simbolni ravni se posvetimo mladim in ustvarjamo okolje, kjer je vsak na svojem področju kar najbolj inovativen ter lahko svoje talente izrazi in razvije.« Kot je povedal, se na ta način predstavljajo tudi šole, ki so dobre vsaka na svojem področju, Slavinec pa opozarja še na pomen dobrih mentorjev, ki so ključni pri prepoznavanju nadarjenosti in razvoju posameznika. Pomurski osnovnošolci in dijaki so svoje projekte s področij fizike, računalništva, kemije, logike, naravoslovja in robotike predstavili na posebni razstavi, ob številnih predavanjih in ustvarjalnih delavnicah pa so se pomerili tudi v delavni- za razprave strokovnjakov in znanstvenikov,« meni Mitja Slavinec, ki je o osrednji temi, tj. zdravju, povedal, da se z zdravjem po navadi ukvarjamo šele, ko zbolimo, a zdravje je imelo na plenumu konference širše razsežnosti; zbrani so namreč ob naslovu konference »Zdravo Pomurje za zdrav razvoj« razpravljali, kako poskrbeti za lastno zdravje, kako zdravje vpliva na uspešnost in produktivnost ljudi ter navsezadnje tudi na gospodarski razvoj. Slednjega tvorijo zdrave poslovne ideje z visoko dodano vrednostjo, še zlasti na področjih, povezanih z okoljem. Ena od prednosti Pomurja je namreč zdrava narava, ki bi jo morali pametneje izkoristiti, saj nam daje možnosti za sonaravno pridelavo in dobro podporo turizmu, kot pravi Slavinec: »Ugotovili smo, da turistična ponudba s spremljajočimi dejavnostmi, primer tega je recimo doma pridelana hrana, ne dosega pričakovane cene, ki si jo ponudniki zaslužijo in bi jo lahko zahtevali.« Na enajsti znanstveni konferenci je bilo govora tudi o konoplji kot razvojni perspektivi. Ravno zdaj namreč zbirajo ci iz logike Vitezi in oprode v akciji, med drugim so uživali v fizikalnih eksperimentih in snemali z infrardečo kamero, za lažjo poklicno usmeritev pa je poskrbel informativni dan, na katerem so se predstavile pomurske srednje šole, ob tem pa so osnovnošolci prejeli informacije tudi o možnostih štipendiranja. Na festivalu se je zvrstila tudi devetnajsta letna konferenca Pomurskega društva za kakovost, ki je potekala pod sloganom »Sistemi vodenja – za ali proti«. Priznanje za kakovost je romalo v podjetje Elti iz Gornje Radgone, podeljene pa so bile tudi nagrade Pomurske gospodarske zbornice za inovativnost. Vrhunec festivala IZUM je znova predstavljala konferenca Pomurske akademsko-znanstvene unije. Ob raznolikosti predstavljenih tem so organizatorji še zlasti ponosni na rekordno udeležbo kar 40 predavateljev, kar je več kot četrtina vseh članic in članov PAZU. »To kaže, da si je konferenca trdno in z velikim naskokom zagotovila vlogo najpomembnejšega znanstvenoraziskovalnega dogodka v Pomurju in širše, hkrati pa je tudi naše osrednje stičišče | december 2013 14 Špela Horvat podpise za razpis referenduma za celostno reševanje tega področja, zakon pa nalaga tudi možnost večjega izkoristka te nekdaj izjemno dobro izkoriščene rastline. Kot je spomnil Slavinec, je že starosta akademik Anton Vratuša pred nekaj leti opozarjal na umeščanje konoplje v Krajinski park Goričko, seveda pa pri tem spomnil na njegove mlade dni izpred skoraj sto let, ko je konoplja bila zelo pomembna rastlina. Poleg omenjenega Antona Vratuše se je ob boku številnih pomurskih akademikov znanstvene akademije med drugim udeležil minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, program pa je bil razdeljen v različne sklope, kot so tehnika, tehnika in naravoslovje, družboslovje, humanistika ter medicina in naravoslovje. A kot je povedal Slavinec, je pomemben tudi prenos znanja v konkretno okolje, k čemur je poklican vsak akademik, znanstvena akademija, kjer se razpravlja o možnostih in potencialih regije, pa vsekakor dodatno pozitivno prispeva k temu. AKTUALNO Mladi v projektu za zmanjševanje odpadkov Letos je akcija potekala od 16. do 24. novembra, zavod Pomurski ekološki center in podjetje Saubermacher & Komunala pa sta pod sloganom »Prepričaj me in prepreči« na Ekonomski šoli Murska Sobota tudi letos pripravila zaključno prireditev. Z namenom okrepiti ozaveščanje o spreminjanje vedenjskih vzorcev politiki zmanjševanja količine od- v vsakdanjem življenju Evropejcev padkov v EU, v tej smeri spodbujati so se v evropski teden zmanjševa- trajnostne dejavnosti, predstavi- nja odpadkov 2013 na ustvarjalen ti dosežke različnih deležnikov s način tudi letos vključili mladi iz konkretnimi primeri in spodbujati pomurskih srednjih in poklicnih šol. Dijaki in dijakinje Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Murska Sobota, Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje zdravstvene šole Murska Sobota ter Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota so ob tej priložnosti predstavili akcijske načrte in rešitve za preprečevanje nastajanja odpadkov. Domiselni dijaki so povedali, na kak način bi ozaveščali dijake na šoli ter širši krog ljudi, torej občane, otroke, skupine in podjetja, da bi bilo odpadkov kar najmanj. Pri svojih medijskih kampanjah za preprečitev nastajanja odpadkov oziroma zmanjšanje količine so uporabili različne tehnike: predstavitev s PowerPointom, plakate, glasbene nastope, skeče in druge inovativne načine. Geza Grabar vat, Edita Zelko, Anja Horvat, Andreja Morčič in Tamara Špilak, mentorja sta bila Marjeta Bagola in Franc Duh, iz zdravstvene šole so se v svojem ozaveščanju omejili na odpadno elektroniko in tudi posneli kratek film, med dijaki pa izvedli še anketo. Edita Vučak je bila mentorica Tjaši Majerič, Tinu Cijaniču, Tinetu Zadravcu in Moniki Šparaš iz poklicne in tehniške šole, ki so za osveščanje o pomenu zmanjšanja odpadkov za učence osnovnih šol zaigrali igrico Green Family, pripravili pa so še krajšo predstavitev s prikazom načina ravnanja z odpadki različnih vrst in njihovega negativnega vpliva na živa bitja. Dijaki murskosoboške ekonomske šole Živa Magdič, Aleš Ošlaj, Nuša Serec in Mitja Cener pod mentorstvom mag. Simone Šavora so v svojo kampanjo vključili glasbeni vložek s posnetim filmčkom; Laura Jud z mentorico Sonjo Ferčak iz ljutomerske gimnazije je prav tako izdelala filmček; Sara Mencigar, Kaja Činč, Rok Podlesek, Melani Kumin, Aneja Žnidarič, Špela Marzidovšek, Kaja Premzel in Tilen Gorza pod mentorstvom Damijane Hrastelj Ploj iz murskosoboške gimnazije so se v kampanji odločili za PPT-predstavitev; Ivana Hor| 15 december 2013 AKTUALNO Kampanja Dnevnik potovanj v pomurskih vrtcih V okviru evropskega projekta »Zdrave skupnosti« z akronimom »HEALTHY« je Center za zdravje in razvoj Murska Sobota razvil kampanjo Dnevnik potovanj, ki na zanimiv, zabaven in učinkovit način analizira potovalne navade otrok in njihovih staršev s ciljem povečati uporabo okolju prijaznih, zdravih in aktivnih načinov potovanj. Uporaba teh načinov namreč zmanjšuje število avtomobilov in potrebo po parkirnih prostorih ter neposredno pozitivno vpliva na zdravje posameznika in njegov življenjski prostor. Prvič so kampanjo izvedli v tednu med 30. septembrom in 4. oktobrom 2013. V izvedbo je bilo vključenih 33 vrtcev s skupaj 90 oddelki iz 23 Projekt pomurskih občin, v Sloveniji pa je v kampanji sodelovalo 1545 otrok različnih starostnih obdobij. Za animacijo in motivacijo otrok ter staršev je skrbelo 179 strokovnih delavcev, ki so kampanjo Dnevnik potovanj v svojih oddelkih tudi izvajali. Z območja Mestne občine Murska Sobota so se vključile enote Miške, Romano Pušča in Krtek Bakovci z desetimi oddelki, kar pomeni 192 otrok in dvanajst strokovnih delavcev. točke se je povečal delež vseh kolesarjev in za 23,8 odstotne točke delež kombiniranega prevoza, kjer so starši morali avtomobil parkirati od 100 do 200 metrov od vrat vrtca in z otroki prehoditi del poti. Delež uporabe avtomobila se je v času izvajanja kampanje zmanjšal za 43,5 odstotne točke. Prav tako je viden dolgoročni učinek kampanje, saj je tri tedne PO zaključeni kampanji delež uporabe avtomo- V primerjavi z opravljenimi meritvami PRED začetkom izvajanja kampanje (pregled dejanskega stanja) se je MED izvajanjem kampanje delež pešcev na poti v vrtce povečal za 14,9 odstotne točke, za 4,3 odstotne točke se je povečal delež uporabe skirojev in poganjačev, za 1,1 odstotne Varna pot v šolo Osnovne šole, Avtobusni promet Murska Sobota in prostovoljci Hiše Sadeži družbe že četrto leto sodelujemo v projektu »Varna pot v šolo«. Več o doseženih rezultatih si oglejte na spletni strani Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota – http://czr.si/novice.aspx. Zlatko Mesarić Center za zdravje in razvoj Murska Sobota (CZR MS) Tina Godvajs Mestna občina Murska Sobota ima pet osnovnih šol, ki jo obiskujejo tudi učenci iz okoliških vasi, ki potrebujejo organiziran prevoz do šole in nazaj. Kljub temu da so na začetku novega šolskega leta otroci vedno seznanjeni z varnostjo in pravili v javnem prometu, jih čez čas nekateri ne upoštevajo več. Prav zato daje občasno spremstvo na avtobusih zelo dober rezultat. Do zdaj smo bili spremljevalci na avtobusu prvi teden po jesenskih in zimskih počitnicah, dogovarjamo pa se, da bi spremstvo razširili še vsaj enkrat na mesec in čez celo šolsko leto. Dvakrat letno se dobimo tudi s predstavniki Avtobusnega prometa in si izmenjamo izkušnje. Naša mnenja in pripom- be so vedno sprejeti z razumevanjem in rešitvijo morebitnih napak. Moramo povedati, da se premalo otrok poslužuje javnega prevoza, čeprav je ta bolj varen kot prevozi z avtomobili. Tudi sami vozniki so izkušeni in usposobljeni za vožnjo otrok. Pozabljamo, da javni prevoz pomeni tudi druženje z vrstniki in vzpostavlja- | december 2013 bila znašal 62,8 odstotka, kar je 17 odstotnih točk manj od deleža, zabeleženega PRED začetkom izvajanja kampanje, ko je ta znašal 79,8 odstotka. 16 nje družbenih stikov, ki jih je v današnjem času vedno manj. Ne nazadnje se otroci s tem učijo tudi samostojnosti, odgovornosti in varčnosti, prostovoljci pa si bogatimo življenje z odraščajočimi učenci, ki smo jih v teh letih spoznali in s katerimi preživljamo prijetne trenutke med vožnjo. AKTUALNO AKTUALNO Tretje mesto za idejo »Veliki nemarni škornji« V dveh minutah, kolikor je trajala vožnja z dvigalom, je Aleksandra Pinterič prepričala komisijo z idejo »Veliki nemarni škornji« in tako na natečaju dosegla odlično tretje mesto, ki je prineslo 3000 evrov subvencije podjetja Simobil d.d. Drugi Si.mobilov natečaj je v torek, 26. novembra, namreč potekal v obliki »elevator pitch« oziroma kratke poslovne predstavitve v dvigalu. Natečaj je potekal v panoramskem dvigalu Kristalne palače v BTC-ju, najvišje stavbe v Sloveniji. Izraz »elevator pitch« se pogosto uporablja v podjetništvu, zlasti v svetu podjetij start-up. Izhaja iz situacije, ko se podjetnik znajde v dvigalu s potencialnim vlagateljem in ima med vožnjo možnost, da izrabi priložnost in predstavi svojo dejavnost ali idejo tako, da vzbudi zanimanje za investicijo. »Z natečajem želimo mala podjetja spodbuditi k pripravi učinkovite predstavitve posla, saj je uspeh podjetja odvisen tudi od tega, kako prepričljivo nastopajo njegovi predstavniki,« je pojasnil član komisije Boštjan Škufca Zaveršek, član uprave v Si.mobilu. Med finaliste se je med več kot 70 prijavljenimi podjetji uvrstilo deset podjetij, za katere je Si.mobil organiziral brezplačno delavnico o javnem nastopanju, ki jo je vodila ga. Vesna Sodnik. Tako smo pri Zavodu VISTA Murska Sobo- ta ponovno dokazali, da smo na pravi poti s pravo idejo, v katero so ob podpori Mestne občine Murska Sobota in župana Antona Štihca vključeni vsi prvošolčki. Aleksandra Pinterič, Zavod Vista Murska Sobota Prvošolci iz Bakovcev sodelujejo v projektu kot ilustratorji Tudi osnovni šoli iz Bakovcev in Do- ki jim jo je podarila Mestna občina kležovja sta se priključili projektu Murska Sobota. »Veliki nemarni škornji«, v katerem sodelujejo učenci razredov 1. a in 1. b, ki pri učenju uporabljajo knjigo z naslovom »Veliki nemarni škornji«, kot ilustratorji zgodbe iz knjige brez ilustracije in iščejo sprotne rešitve za nemarno početje velikih škornjev. Pravljica je razdeljena v štiri poglavja. Do sedaj smo v 1. b prebrali in predelali eno, v 1. a pa dve poglavji. Na začetku smo se z učenci pogovarjali, kaj pomeni beseda nemarnost. Učenci so najprej dajali različne predloge, potem pa smo le prišli do pomena pojma. Izvedeli smo, kaj sploh je nemarnost in da smo včasih prav vsi malo nemarni. Otroci so celo naštevali, kdaj vse so nemarni sami. S tem uvodom smo napovedali pravljico, ki jo prebiramo po odlomkih. Otroci so z zanimanjem poslušali odlomek prvega poglavja, v katerem nemarni škornji v gozdu brcajo gobe. Skozi zgodbico, ki jo je napisala Aleksandra Pintarič, spoznavamo početje velikih nemarnih škornjev. Otroci se preizkusijo Po poslušanju smo v pogovorih iskali predloge, kaj bi storili, če bi bili učenci gobice. Otroci so zbrali zanimive predloge, ki jih najdete na spletni strani projekta. Zatem smo v roke vzeli knjigo, ki so jo otroci dopolnili z ilustracijami. Na sprehodu v bližnjem gozdu so nato sami ugotovili, da so tudi po tem gozdu hodili nemarni škornji. V drugem delu pravljice smo spoznali, da nemarnost velikih škornjev nima konca in da so poleg gob sedaj ogrožene še živali. Spet sta sledili poustvarjanje in iskanje rešitve problema. Učenci so za delo zelo motivirani in že komaj čakajo novo poglavje pravljice. Razredničarki razredov 1. a in 1. b | 17 december 2013 AKTUALNO Nove javne sanitarije prilagojene invalidom Tretjega decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov. Ob tej priložnosti je Mestna občina Murska Sobota skupaj s svetom za invalide, ki deluje v okviru projekta »Občina po meri invalidov«, pripravila krajšo prireditev, na kateri so bili predstavljeni dosežki iz akcijskega načrta za vključevanje invalidov, namenu pa so na tržnici v Murski Soboti predali sanitarije za invalide. Ob tej priložnosti je župan Štihec predsednike in predstavnike posameznih invalidskih organizacij in društev ter preostale goste seznanil z dejavnostmi, ki jih je za zagotavljanje čim bolj ugodnih razmer za bivanje invalidov v naši sredi izvedla mestna uprava. Po Rofina Bernjak akcijskem programu »Občina po meri invalidov« so bile v obdobju 2012–2013 na javnih površinah v mestu Murska Sobota odpravljene številne arhitektonske ovire za invalide, za kar je Mestna občina Murska Sobota iz proračuna namenila nekaj več kot 17.000 EUR. Predsednik sveta za invalide pri Mestni občini Murska Sobota Branko Gornjec je izpostavil skupne dosežke ter pohvalil odlično sodelovanje z županom in strokovnimi službami mestne uprave. Odprtja sanitarij za invalide so se udeležili tudi predstavniki Društva za kronično vnetno črevesno bolezen, ki so zelo dejavni na področju zagotavljanja ustreznih pogojev za svoje člane in so po občinah v Sloveniji uvedli ocenjevanje javnih stranišč, saj si želijo, da se položaj izboljša tudi na tem področju. Povedali so, da je bil eden od razlogov, da se je Mestna občina Murska Sobota v letošnjem ocenjevanju slabše odrezala, tudi ta, da nismo imeli javnih sanitarij za invalide. Ob koncu je Anita Trebše re- Hoja v temi, življenje v svetlobi Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota je ob mednarodnem dnevu bele palice, ki ga obeležujemo 15. oktobra, pripravilo kulturno prireditev v Domu starejših Rakičan. Prireditev, na kateri so nastopile izključno osebe z okvaro vida, so poimenovali »Hoja v temi, življenje v svetlobi«. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota pokriva območje 27 pomurskih občin in je bilo ustanovljeno leta 1948. Osnovni cilj društva je pomagati slepim in slabovidnim pri njihovih posebnih potrebah ter pri doseganju kakovosti življenja, predvsem pa pri uveljavljanju človekovih pravic, nediskriminaciji, Anita Gaber ustvarjanju enakih možnosti ter spodbujanju slepih in slabovidnih, da se bodo opirali na lastne moči in sposobnosti. V murskosoboškem društvu jih je včlanjenih okrog dvesto, ki vse leto sodelujejo v številnih socialnih programih društva, s katerimi pomagajo članom, da se lažje vključujejo v vsakdanje življenje. ljudi ter razbijamo stereotipe,« je o napredku, ki so ga dosegli na področju osveščanja ljudi, povedal predsednik MDSS Murska Sobota Štefan Maučec. Da bi slepi in slabovidni v veliki meri zaživeli čim samostojneje, obstaja veliko pripomočkov. Tak je sodobna računalniška oprema. Tudi Blanka Škafar uporablja računalnik. »Računalnik mi omogoča, da lahko vsakodnevno berem, brskam po internetu, da nimam nobenih zadržkov in lahko svet spremljam tako kot vsi drugi,« je o uporabi računalniške opreme povedala Blanka. 15. oktober kot mednarodni dan bele palice opozarja na prisotnost slepih in slabovidnih v okolju. Bela palica je povsod po svetu priznana kot pripomoček, ki slepemu zagotavlja varno hojo ter mu služi kot antena za prepoznavanje in lociranje ključnih predmetov v okolju. Pri premagovanju gibalnih ovir slepi in slabovidni uporabljajo številne pripomočke. Med novejše spadajo GPS-sistemi, ki »Mislim, da se stvari že izboljšujejo, da počasi osveščamo | december 2013 citirala deklamacijo in častno odklenila nove prostore. Srečanje invalidskih organizacij in društev se je nadaljevalo v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, kjer je potekala okrogla miza o vključevanju invalidnih oseb v športne dejavnosti in lokalno okolje. 18 ob pomoči satelitske navigacije, brezžičnih internetnih povezav in mobilne telefonije vodijo slepe ter jim pomagajo pri neodvisnem gibanju. Bela palica kljub temu ostaja nepogrešljiv pripomoček v življenju slepega. Blanka kljub pripomočkom, ki ji omogočajo lažje vključevanje v vsakodnevno dogajanje, še vedno opaža ljudi, ki jo označijo za siroto: »Tukaj so opazne tudi generacijske razlike. Predvsem starejši imajo še zmeraj precej izrazito razvit stereotip o slepih sirotah. Mlajši ljudje so že dokaj izobraženi in znajo bolj kulturno pristopiti ter vprašati, ali potrebujem pomoč.« In kot pravi Blanka, če imaš voljo in optimizem, je vse lahko, le najti je treba pot. AKTUALNO 50. obletnica mature na učiteljišču v Murski Soboti Petdeset let je minilo od takrat, ko je prva generacija učiteljiščnikov zaključila šolanje ter zapolnila prazna učiteljska mesta po šolah v Pomurju in širše. Gizela Lubšina 6. septembra je 50. obletnico v Murski republiki hotela Zvezda praznoval razred A. Od 26 živečih sošolk in sošolcev se nas je zbralo kar 22. Z nekaterimi smo se po petdesetih letih znova prvič objeli. Po začetnem navdušenju in ko se nam je pridružila še Vikica, smo srečanje popestrili s krajšim kulturnim programom, v katerem je zapel upokojenski ženski pevski zbor Püngrad. Z minuto molka smo se spomnili petih prezgodaj umrlih sošolcev. Ob večerji smo obujali spomine in se ob njih nasmejali do solz, skratka zopet smo bili nekdanji razred A, kot da petdeset let, odkar smo zapustili šolo, sploh ne bi minilo. Da spomini na 50. obletnico ne bi zbledeli, je V drugi vrsti stojijo od leve: Vili Marič, Gizela Pucko Čahuk, Vera Horvat Rogač, Ibolka Hajdinjak Kulič, Olga Bohar Frumen, Marija Edšid Peurača, Vikica Varga Muršič, Zorka Hari Uzelac in Erna Puškaš Kuhar. V tretji vrsti od leve: Kalman Šušlec, Štefan Celec, Marija Jerebic Maroša, Ivan Maučec, Šarika Poredoš Toth in Jože Matis. poskrbel Vili, ki je ves večer pridno fotografiral in pozneje za vsakega izdelal zgoščenko z množico fotografij. Vera, ki je vešča ročnih del, je izdelala lične spominke. Pogrešali smo štiri sošolce, ki se srečanja zaradi različnih ra- zlogov niso udeležili. Ena od teh je Terezija Balažic, ki živi v Kanadi. Srečanje je seveda bilo mnogo prekratko, saj je ostalo še marsikaj neizrečenega. Dogovorili smo se, da se bomo odslej srečevali vsako leto. | 19 december 2013 AKTUALNO Imeli smo svojo gledališko predstavo! Spomladi 2014 bo Društvo bolnikov s kronično bolečino Murska Sobota obeležilo deset let delovanja. Ko se ozremo na ta čas, lahko rečemo, da zelo plodnega in bogatega delovanja – za vse člane pa tudi izredno koristnega glede na strokovno delo in zabavnega glede na družabni del dejavnosti. V tem času smo poslušali številne strokovnjake s področja zdravstva, medicine, farmacije in drugih področij, ki so nam prinašali informacije in znanja, s katerimi smo prebrodili marsikatero hudo uro, ki so večne spremljevalke bolnikov s kro- družina, ki takoj zazna, če kdo manjka. Takrat nas zaskrbi, če je kaj narobe in kako bi lahko pomagali. Z objemi se pozdravimo ob prihodu na vsako srečanje in tako pokažemo, kako smo veseli eden drugega. Oktober je prinesel posebno nagrado, ki so nam jo podarili ljubiteljski igralci Srednje zdravstvene šole iz Rakičana pod vodstvom prof. mag. Edvarda Jakšiča. K ogledu smo povabili članice skupine za samopomoč po operaciji raka dojke, društvo za osteoporozo in druge goste, da smo napolnili gledališko dvorano v gradu v Murski Soboti. Brezplačno uporabo dvo- ničnimi bolečinskimi težavami. Naša družabna srečanja so pa sploh najboljša terapija za dušo. Marija in Mija sta se lotili celo igranja skečev, da smo se lahko od srca nasmejali. Vicev in dobre volje nam kljub težavam nikoli ne zmanjka. Vzamemo si čas tudi za redna mesečna strokovna srečanja, za piknik ter svečani druženji v hotelih Ajda in Termal v Termah 3000 v Moravskih Toplicah. Družimo se s članicami drugih podobnih skupin in društev, poslušamo drug drugega, ko imamo težave, skupaj se veselimo, ko imamo razlog za to. Postali smo velika »To sem jaz« - Magda Glažar iz Murske Sobote Priljubljena medicinska sestra v Domu starejših Rakičan, od lani upokojenka, se je s prvo samostojno in obenem tudi prodajno razstavo, ki je v večnamenskem prostoru tega javnega zavoda odprta do 5. januarja, posredno s svojimi deli vrnila tja, kjer je bila med zaposlenimi in stanovalci zelo cenjena. Kot pravi pristna Sobočanka, izbira, kje bo samostojno predstavila več kot trideset skrbno izbranih del, na papirju ustvarjenih s svinčnikom in kredami v pastelni tehniki, ni bila težka. Zahtevnejša je bila odločitev, da se po sodelovanju v nešteto skupinskih razstavah predstavi še samostojno. Ljubezen do risanja in slikanja jo spremlja že od rane mladosti. Čeprav jo je tok reke življenja usmeril drugam, se svoji veliki ljubezni in strasti ni nikoli odpovedala. Nasprotno: negovala jo je in z leti z njo v Mija Roudi, predsednica Društva bolnikov s kronično bolečino Murska Sobota Geza Grabar ustvarjalnem smislu tudi rastla. Ob pomoči družine in prijateljev jo je začela oživljati zadnjih nekaj let, in kot pravi, se je njeno življenje na tem področju spet zaokrožilo z začetkom. Zadnjih pet ali šest let ustvarja zelo intenzivno. Pri svojem nadvse ustvarjalnem in hvaležnem konjičku, po katerem zaradi risarske žilice ne more poseči vsakdo, je bila sprva samouk, bolj ali manj kritična ocenjevalca, a tudi glavna spodbujevalca na njeni poti, pa mož Karel in sin Grega. Slikarsko znanje si pridobiva kot članica Likovnega društva Mavrica Murska Sobota ter na raznih kolonijah in delavnicah. Zadnje čase ji z nasveti veliko pomagata znani prekmurski ljubiteljski slikar Karel Kosednar iz Veščice pri Murski Soboti in akademski slikar Toplica Ignjatović iz Rogaške Slatine. Kot mentor posebne likovne sekcije, ki jo je Magda skupaj s sodelavko Sonjo Kolbl ustanovila prav v domu starejših, je tudi njej pri delu, ki ji vse bolj pomeni način življenja, podelil mnogo koristnih nasvetov. Številni obiskovalci, ki so se udeležili odprtja njene prve samostojne razstave – dogodek so popestrile ljudske pevke Vrtnica iz Beznovcev, o razstavi in njenih delih pa sta ob omenjenih mentorjih spregovorila še direktor doma Zoran Hoblaj in glavna sestra Nada Harcan, kljub znanemu dejstvu, da je dejavna na likovnem področju, skoraj niso mogli verjeti množini čudovitih del. Pojasni, da so navdih za njena realistična dela v glavnem motivi iz narave | december 2013 rane nam je omogočil župan mestne občine Anton Štihec. Za vse nas je bil to nepozaben dogodek. Na tem mestu se prisrčno zahvaljujemo igralcem, mag. Jakšiču, županu Štihcu in vsem, ki so se nam ob tem dogodku pridružili. Ob komediji smo se neizmerno zabavali in nasmejali. Marsikatero podobno smešno ali neprijetno situacijo, kot so se odvijale na odru v »Ambulanti na kubik«, je kdo od nas že doživel tudi zares. 20 in okrog nje. Posebno rada se loti risanja rož in tihožitij. Kot zaključuje zgovorna ljubiteljska slikarka, ki se je poklicno veliko ukvarjala z gerontologijo – biološkimi, sociološkimi in ekonomskimi pojavi ter procesi staranja (ljudi), zato tedaj veliko časa za njen konjiček ni bilo, sedaj pa se mu posveča z vso širino, ji »slikanje pomeni sproščanje, hkrati pa tudi iskanje in izražanje neizrečenih čustev in odnosa do sebe in okolice, v kateri živim; kam me bo likovna pot še odpeljala, ne vem, vem pa, da še ni končana«. AKTUALNO Janez Dervarič iz Bakovcev 120-krat daroval kri V krog tistih, ki so se zapisali krvodajalstvu, najplemenitejšemu dejanju človeka pri pomoči sočloveku, je tudi 73-letni Janez Dervarič. Geza Grabar je kri daroval stodvajsetič. Kri je daroval že kot 19-letnik, ko je bil pri vojakih, nadaljeval pa tudi kot pek v murskosoboškem Mlinopeku, kjer je dočakal upokojitev. Bil je aktivni športnik, in sicer v domačem nogometnem in rokometnem klubu. Vseskozi je užival preprosto domačo hrano, občasno pa je spil tudi kozarec domačega rdečega vina. Za svoje dejanje je doslej prejel številna priznanja in nagrade, najbolj pa je ponosen prav na zadnje. Kot je izračunal, je v vseh teh letih iz njegovih žil priteklo 48 litrov te dragocene tekočine. Kot član krajevne organizacije Rdečega križa Bakovci in območnega združenja Rdečega križa Murska Sobota, Krvodajalec je že od leta 1959, ko je dobil drugega otroka in je njegova žena Anica potrebovala to življenjsko tekočino. Takrat se je odločil postati redni darovalec. Svoje poslanstvo je zaključil pred leti, ko kjer so prav tako ponosni nanj, je pred štirimi leti od domače krajevne skupnosti za svoje dolgoletno humano poslanstvo prejel zahvalno listino. Čeprav danes krvi več ne daruje, se na dogodke, ko jo je še daroval, rad spominja, tudi občasna druženja s krvodajalci mu veliko pomenijo. A kot pravi preprost človek, ki je vedno dobre volje in tudi sicer rad pomaga ljudem, so odgovorni na tem področju nanj malo pozabili. Dolgoletni darovalci krvi bi po njegovem morali imeti vsaj manjši privilegij pri morebitnem zdravljenju in obisku zdravnika. Danes po njegovih stopinjah hodi njegova hčerka Metka. Že 26. razstava Društva gojiteljev malih pasemskih živali Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Murska Sobota je v treh etažah in dveh medetažah Osnovne šole I konec novembra pripravilo tradicionalno letno društveno razstavo. 36 članov in devet mladih članov je na ogled postavilo čez 400 živali. Male pasemske živali so na poučno pripravljeni razstavi razdelili v več skupin: kunce, golobe, perutnino in male glodavce. Takšna je tudi delitev sekcij znotraj društva, kjer kot najdejavnejša izstopa sekcija za kunce, sicer pa so bili na razstavi zopet najbolje zastopani golobi, ki jih je bilo po podatkih predsednika Milana Marina na ogled kar 226. Tokratna društvena razstava je bila ponovno ocenjevalna, saj so republiški ocenjevalci po posebnih kriterijih ocenili prav vse živali. Številni obiskovalci, zlasti najmlajši, ki so si razstavo ogledali v spremstvu staršev ali spremljevalcev, so se lahko ustavili pred posebnim kotičkom otrok iz murskosoboških vrtcev, ki so se predstavili z likovnimi deli o malih živalih. Na voljo je bil tudi srečelov. Vselej ko pišemo o omenjeni razstavi, se dotaknemo tudi težav društva, ki nepretrgoma deluje že 28 let. Kot pravi sedanji predsednik, pritrdi pa mu tudi prejšnji Karel Glažar, ki je to dolžnost opravljal več kot dvajset let, člani društva prihajajo z obeh bregov Mure, zato posredno pri svojem delu in poslanstvu sodelujejo z mnogimi občinami. Ker za številne okoliške vrtce, šole in druge javne zavode vsako leto pripravijo tudi promocijske predstavitve svoje dejavnosti, na ta način pa mladim ponudijo možnost, da od blizu spoznajo marsikatero žival, ki jo sicer ne bi, si prizadevajo, da bi lokalne skupnosti njihovo Geza Grabar delo še bolj podpirale. Sicer pa je za društvom zopet pestro in uspešno leto. S svojimi živalmi so uspešno sodelovali na mednarodnih razstavah v Ormožu, Mariboru, Miklavžu pri Mariboru in v Feldbachu (Vrbna) v Avstriji, na slovenskem superpokalu za kunce ter dvakrat na regijski razstavi v Odrancih. | 21 december 2013 AKTUALNO Čarobno v Hiši Sadeži družbe Biti hvaležen za vse, kar nas je doletelo v preteklosti, kar dobivamo v sedanjosti in kar utegnemo dobiti v prihodnosti, je eno bistvenih vodil delavnic Čarobnost, ki jih v Hiši Sadeži družbe izvaja Barbara Muhič. V sklopu petih delavnic, ki jih pripravlja, se v sproščenem vzdušju in ob čaju udeleženci podajo na čudovito pot v svet hvaležnosti do vsega. Slabi dve uri se učijo preprostih korakov, kako hvaležnost vpeljati v svoje življenje in kako z njeno pomočjo izboljšati mnoga področja. »Zavedamo se, da smo življenje mi in da sami odločamo o tem, kako ga bomo živeli. Začenjamo se učiti, a vse, kar rabimo, je v nas samih. Naša Anita Gaber Delavnice potekajo v zaprtih skupinah, nanje se je treba prej prijaviti, srečanja pa se vrstijo tedensko ob enakih terminih in v sproščenem vzdušju, da se skupina najprej spozna, nakar se udeleženci srečajo tudi z nalogami in izzivi. V posamezni skupini je po navadi od deset do dvanajst udeležencev različnih starosti in osebnosti, kar naredi delavnice zanimive prav zaradi različnih pogledov, mnenj in izkušenj. »Želim si, da se ljudje ponovno razveselijo sončnega žarka, metulja, dežnih kapljic, sladoleda. Življenje je pravzaprav čudovitejše, kot si predstavljate, in razburljivejše kot vse, kar ste doživeli doslej. Na delavnicah prebudimo to čarobnost, da boste živeli življenje kot v sanjah,« navdušeno o pozitivnem vidiku življenja pove Barbara. Namen delavnic je vpeljati hvaležnost v življenje udeležencev postopoma, zato je predvidenih pet srečanj, ki so vsebinsko razdeljena v sklope odnosi, zdravje, denar, poklic in naše želje. Na petih srečanjih udeleženci dobijo globlji vpogled v moč hvaležnosti. »Zamisel je prišla iz konteksta, da obstaja ogromno predavateljev, ki predavajo, naj bomo sreča, zadovoljstvo, ljubezen, svoboda niso odvisni od drugega, ampak od nas samih. Treba je najti pot do enotnosti s seboj. In tako malo je potrebno, da ugotovimo, da smo mi sreča, da je sreča celo vesolje, da je sreča vse,« je o vsebini delavnic povedala Barbara, ki si je znanje nabirala na raznih delavnicah. Prebrala je ogromno knjig in že osebna izkušnja, da je ob pozitivnem razmišljanju doživljala spremembo svojega življenja na boljše, jo je navdušila, da bi pridobljeno znanje in izkušnje delila naprej. Vrata so ji odprli v Hiši Sadeži družbe, kjer je že izpeljala štiri delavnice. Svoje znanje in izkušnje posreduje tudi udeležencem delavnic v Medgeneracijski hiši Sofija v Lendavi. Kreativne fotografske delavnice v Hiši Sadeži družbe »Barvita jesen« je bil naslov fotografske delavnice v Hiši Sadeži družbe. | december 2013 Sredi novembra smo se sprehodili po bližnjem Soboškem parku, poslikali lepote jeseni in se vrnili v učilnico, kjer smo se naučili nekaj tehnik kreativnega urejanja slik. Vodili sta nas dobra družba in želja po fotografskem učenju. Naslednja delavnica bo na sporedu že 17. decembra ob 10. uri. Lepo vabljeni! 22 pozitivni in da bo vse v redu. Malo je takih, ki ti resnično pokažejo, kako biti pozitiven. In to dobijo udeleženci z delavnico Čarobnost,« je o razlogih za izvajanje delavnic povedala Muhičeva. Na delavnicah je malo teorije, preostali čas pa predstavlja več kot 40 nalog, ki od posameznika zahtevajo prisotnost v sedanjem trenutku ter od njega zahtevajo, da uvidi, kaj vse je v preteklosti imel, kaj vse mu je dano v sedanjosti in kaj lahko pričakuje od prihodnosti, še pove Barbara. Posamezniki, ki so obiskali te delavnice, so bili navdušeni nad tem, kaj lahko sami naredijo za boljše življenje. Udeleženec Iztok je o čarobnih srečanjih povedal: »Delavnica me je zelo obogatila. Spoznal sem veliko novega, predvsem pomen hvaležnosti. Ob vsakem srečanju sem osebnostno rasel ter krepil lastno obzorje duha in mišljenja. Spoznal sem veliko prijetnih ljudi, s katerimi bi še želel ostati v stikih in dobrih odnosih. Še zlasti hvala mentorici Barbari za vse, kar je pripravila in posredovala.« Čarobna srečanja bodo v Hiši Sadeži družbe v Murski Soboti ponovno januarja in februarja. Mateja Vernik JAVNE OBJAVE Objava stališč do vloženih pripomb med javno razgrnitvijo Mestni svet Mestne občine Murska Sobota je na 21. redni seji, ki je bila 7. novembra 2013, obravnaval dopolnjeni osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za trgovsko cono Murska Sobota – zahod (stanovanjska gradnja) v prvi obravnavi in ga s sklepom sprejel. Obenem je bil sprejet sklep, s katerim so bila potrjena tudi stališča do pripomb javnosti, prejetih med javno razgrnitvijo, ki so jih pripravili mestna uprava in načrtovalci. Javna razgrnitev je bila na sedežu uprave mestne občine, gradivo je bilo od 27. avgusta do 26. septembra 2013 razgrnjeno tudi na Mestni četrti Murska Sobota, javna obravnava je sledila 11. septembra 2013 ob 17. uri v veliki sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota. Na podlagi 60. člena s smiselno uporabo določb 50. člena zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) občina mora preučiti pripombe in predloge javnosti ter do njih zavzeti stališče, ki ga objavi na krajevno običajen način in v svetovnem spletu. Pripombe in stališča, ki jih je potrdil mestni svet, so objavljeni na spletni strani občine http://www.murska-sobota.si ter na oglasni deski v prostorih Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe (III. vhod, 2. nadstropje) in v Soboških novinah. PRIPOMBA: Prebivalci Šercerjevega naselja, Murska Sobota so 23. septembra 2013 vložili pisno pripombo na spremembo prostorskega akta – odloka o sprejetju zazidalnega načrta za trgovsko cono Murska Sobota – zahod (Uradni list RS, št. 46/2003) z besedilom: »Prebivalci Šercerjevega naselja odločno nasprotujemo predlagani spremembi zgoraj navedenega prostorskega akta, ki predvideva dostop oz. dovoz do novo nastalih stavbnih parcel na jugu Šercerjevega naselja (iz petih dosedanjih parcel bo nastalo 18 parcel za gradnjo stanovanjskih hiš) skozi naše naselje, torej s severne strani. Po do sedaj veljavnem zazidalnem načrtu je dovoz predviden z južne strani in je Šercerjevo naselje slepa ulica (na jugu se konča s prometnim znakom in cvetličnimi koriti). Zahtevamo, da tako tudi ostane. Novo nastale parcele naj imajo dovoz z južne strani, kot je bilo predvideno v do sedaj veljavnem prostorskem aktu.« povezavo, ko se je povečal promet zaradi odprtja bližnjega trgovskega centra. Po posebnem soglasju lastnika zemljišč je zapora bila predvidena samo za leto 2008. Ker se gradnja objektov na komunalno opremljenih parcelah še ni začela, je zapora ostala dalj časa. STALIŠČE: V veljavnem odloku o sprejetju zazidalnega načrta za trgovsko cono Murska Sobota – zahod (Uradni list RS, št. 46/03) je v 1. točki 6. člena določeno naslednje: »Izvede se priključek na cesto Murska Sobota–Gederovci (R2-441) pod pogoji posameznih pristojnih služb k predmetnemu zazidalnemu načrtu. Prometne ureditve se izvedejo, kot je prikazano v grafičnih prilogah.« Predlagamo, da se dovoz na parcele, kjer je predvidena gradnja stanovanjskih objektov, ohrani, kot je zasnovano v spremembah in dopolnitvah akta, to pomeni prek Šercerjevega naselja. Povezava se omogoči tudi na južni strani med Gajevo in obvoznico po izgradnji zahodne obvozne ceste mesta Murska Sobota, kot je to zapisano v določbah 7. člena osnutka akta. Iz grafičnih prilog starega veljavnega zazidalnega načrta je razvidno, da se cesta Šercerjevega naselja podaljša proti jugu in se na zahodu priključi na cesto Gajeve ulice ter kot taka postane povezovalna cesta med državno cesto R2-441 Murska Sobota–Gederovci in cesto Gajeve ulice. V tem prostorskem aktu torej ni določbe, ki bi določala, da mora biti ulica Šercerjevo naselje zaprta. Korita in prometni znak, ki so nekaj let to cesto vseeno zapirali, so bili postavljeni naknadno in začasno po posebnem skupnem dogovoru z lastnikom zemljišč južno od Šercerjevega naselja, stanovalci Šercerjevega naselja in Mestno občino Murska Sobota. Korita so bila postavljena, da bi onemogočili prometno Za omilitev vplivov morebitnega povečanega prometa predlagamo, da se lahko po dogovoru za to dovozno pot oz. Šercerjevo naselje uvede skladno s prometnimi predpisi ali cona območja omejene hitrosti, kjer je hitrost vožnje omejena na 30 km/h, ali cona območja umirjenega prometa, kjer imajo pešci prednost pred drugimi udeleženci cestnega prometa, hitrost pa ne sme presegati 10 km/h. Angelca Dokl-Mir, univ. dipl. inž. arh., višja svetovalka I za prostorsko in urbanistično načrtovanje Številka: 610-0061/2013 -1 (175) Voščilo Spoštovani soboški občani, tudi upokojenci smo med vami. Trudimo se še naprej, da vsem nam v letu, ki prihaja prineslo bi modrosti, ljubezni, zdravja in sreče. Dobre volje, čvrstega zdravja v svetla obzorja uprte oči, vam Društvu upokojencev Murska Sobota v Novem letu 2014 srčno želi. Literarna sekcija Društva upokojencev Murska Sobota | 23 december 2013 JAVNE OBJAVE MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE Ponedeljek, 16.12.2013 Lanščak, Simobil) • ob 17.00: SKUPINA za SAMOPOMOČ društva DAM (Marjana Žužek Škalič, univ.dipl.psih.) • ob 17.30: TRANSMISIJSKA MEDITACIJA • ob 17.30: JOGA SMEHA - udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanje in sedenje (Klavdija Zver) Torek, 17.12.2013 • ob 10.00: ROČNA DELA - kvačkanje, pletenje (Erna Šantavec) • ob 10.00: KREATIVNA FOTOGRAFSKA DELAVNICA Z MATEJO - Zraven prinesite digitalni fotoaparat in priključke! (Mateja Vernik) • ob 16.30: UPORABA MOBILNIH APARATOV – za vse generacije! (Nina Nuša Sreda, 18.12.2013 • ob 16.00: SNEŽENA KROGLA – USTVARJALNA DELAVNICA – prijave obvezne! Zraven prinesite manjše steklene kozarce za vlaganje s pokrovom! (Ana Svetec) • ob 17.00: DRUŽABNE IGRE – Dvoransko balinanje za udeležence nad 10. let (Dominik Golob) • ob 15.30: ZELIŠČARSKA DELAVNICA - NAMAZI (Helena Frumen, Milena Počič) Torek, 24.12.2013 – odprto do 16h • ob 17.00: ORIGAMI – novoletni okraski iz papirja (Borut Miklus) • ob 17.00: PERMAKULTURA V HIŠI SADEŽI DRUŽBE – predavanje (Jakob Borovšak) • ob 17.30: BOŽIČNA MEDITACIJA MIRU (Alojz Ruhitelj) • ob 17.30: TRANSMISIJSKA MEDITACIJA Petek, 20.12.2013 Ponedeljek, 30.12.2013 • ob 9.00: KUHARSKA DELAVNICA: Baklava (Erdina Šehić) • ob 17.00: SKUPINA za SAMOPOMOČ društva DAM (Marjana Žužek Škalič, univ. dipl.psih.) • ob 14.00: BOBNARSKA DELAVNICA (Zlatko Horvat, Borut Miklus) Četrtek, 19.12.2013 • ob 15.30: PREDNOVOLETNO SREČANJE PROSTOVOLJCEV HIŠE SADEŽI DRUŽBE • od 10.00: KUHARSKA DELAVNICA: PRIPRAVA, PEČENJE DOMAČE POTICE (Trude Koenig) Ponedeljek, 23.12.2013 • ob 10.00: SKUPAJ ZMOREMO – samopomočna pogovorna skupina (Mateja Vernik, socialna delavka) • ob 17.00: SKUPINA za SAMOPOMOČ – SOOČANJE S TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA za svojce (Milan Osterc) • ob 17.30: JOGA SMEHA - udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanje in sedenje (Klavdija Zver) Petek, 27.12.2013 • ob 17.30: JOGA SMEHA - udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanje in sedenje (Klavdija Zver) Torek, 31.12.2013 – odprto do 16h Informacije na: 02 53 00 700 in 031 748 412 ali nam pišete na [email protected] oz. se oglasite v Hiši Sadeži družbe, Štefana Kovača 20, Murska Sobota. Delavnice so brezplačne. Če si udeleženec izdelek odnese, krije materialne stroške, od 0,50 do 2 €, odvisno od delavnice. Program delavnic se tekom meseca lahko spreminja, ažuriran program na: http:// hisa.sadezidruzbe.org/ POPRAVEK V Soboških novinah št. 127 na str. 15 je novinar v članku Matilda Serec iz Satahovcev praznovala 104. rojstni dan pomotoma navedel ime predsednika Medobčinskega društva invalidov (in ne upokojencev, kot je bilo prav tako pomotoma zapisano) je Rudolf Kulič. Za neljubo napako se opravičujemo. | december 2013 24 JAVNE OBJAVE Postopki izdelave Občinskega prostorskega načrta – OPN za območje Mestne občine Murska Sobota Dodatna obrazložitev na svetniško vprašanje, ki ga je na 21. redni seji mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, ki je bila 7. novembra 2013, zastavil svetnik Iztok Zrinski. Postopek izdelave novih strateških prostorskih aktov občine se je začel v letu 2005, ko je veljal sedaj že stari zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, 110/02, 8/03). Skladno s tem zakonom je Mestna občina Murska Sobota v letih 2005 in 2006 izvedla postopke prostorske konference in sprejela Program priprave za izdelavo Strategije prostorskega razvoja občine. Za ta namen je občina pri zunanjih strokovnih službah naročila izdelavo strokovnih podlag, kot je to zahtevalo ministrstvo za okolje in prostor. V aprilu 2007 je začel veljati nov zakon o prostorskem načrtovanju. Ta je prejšnji zakon v veliki meri preklical in občinam na novo naložil, da morajo izdelati in sprejeti Občinske prostorske načrte – OPN. Mestna občina Murska Sobota je postopek začela na podlagi sklepa o začetku priprave Občinskega prostorskega načrta (OPN) Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 63/07 z dne 13. 7. 2007). Občina je po predhodni zagotovitvi zadostnih sredstev v svojem proračunu in izvedbi postopka javnega naročanja naročila ta prostorski akt s strokovnimi podlagami pri družbi ZEU-DNI d.o.o. iz Murske Sobote. Osnutek prostorskega načrta v vsebini in obliki, kot ga predpisuje pravilnik, je bil v juliju 2008 posredovan na ministrstvo za okolje in prostor z namenom, da se pridobi smernice nosilcev urejanja prostora ki obravnavajo njihovo področje, dopolnijo oz. spremenijo. To se je upoštevalo in zato so podali tudi pozitivno mnenje. Nekateri nosilci so z roki zelo zamujali, zato se jih je večkrat pozvalo, da čim prej oddajo svoje mnenje. Čeprav zakon o prostorskem načrtovanju dovoljuje nadaljevanje postopka, občina in načrtovalec morata upoštevati predpise vseh resorjev, kar lahko pozneje nosilci urejanja prostora tudi preverijo in ustrezno ukrepajo z nadzorom zakonitosti. Torej bo v primeru, da katero od ministrstev oz. resorjev izda negativno mnenje, morala občina neusklajene vsebine izločiti iz predloga OPN. in upravljavcev gospodarske javne infrastrukture. V postopku pridobivanja smernic je bila izdana tudi odločba, da je za Občinski prostorski načrt Mestne občine Murska Sobota treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, kar pomeni, da je bilo predhodno treba izdelati tudi okoljsko poročilo. Po številnih usklajevanjih gradiv, predvsem z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je bilo treba pridobiti še potrditev na ministrstvu za okolje in prostor, da sta okoljsko poročilo in osnutek OPN ustrezna. Po prejeti odločbi se je gradivo lahko ustrezno dopolnilo in pripravilo za javno razgrnitev. Ta je trajala od 23. septembra do 24. oktobra 2011. Med javno razgrnitvijo sta bili organizirani dve javni obravnavi, 12. oktobra in 19. oktobra 2011. Na številne pripombe so se pripravila stališča, ki ji je sprejel oz. potrdil mestni svet skupaj s prvo obravnavo odloka o OPN dne 3. julija 2012. Stališča in pripombe so javno objavljeni na spletni strani občine in na oddelku. in prejeti odločbi o ustreznosti obravnave posegov vplivov na okolje bo akt dan v drugo obravnavo na seji mestnega sveta. Po sprejetju se akt mora objaviti v Uradnem listu RS in ob uveljavitvi bo to nova pravna podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj oz. za pripravo novih podrobnih prostorskih načrtov. Stari odlok o prostorsko ureditvenih pogojih – PUP za območje naše občine bo v celoti preklican. Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Po preteku tridesetdnevnega zakonskega roka je občina 10. junija 2013 dala gradivo svetnikom v drugo obravnavo odloka OPN v mestnem svetu (19. redna seja, 20. junija 2013). Vendar so bila v tem vmesnem času pred sejo pridobljena negativna mnenja (ministrstvo za kmetijstvo in okolje) z obsežnimi pripombami. Zaradi tega je bilo treba gradivo umakniti z dnevnega reda seje. Gradivo se je po usklajevanjih na direktoratu za kmetijstvo korigiralo in poslalo v presojo. Dne 25. novembra 2013 smo prejeli opredelitev glede neusklajenih posegov in skupaj z izdelovalcem akta podjetjem ZEU-DNI d.o.o. iz Murske Sobote nemudoma pristopili k pripravi končnega predloga OPN. Pri tem se morajo korigirati tudi določbe odloka OPN, ki urejajo področje voda, saj je tudi to mnenje bilo negativno. Po pripravi končnega predloga OPN se mora akt poslati v končno pridobitev mnenj in opredelitev do CPVO. Po pridobitvi manjkajočih pozitivnih mnenj V nadaljnjem postopku priprave končnega predloga so se smiselno upoštevale vse pripombe, vložene v času javne razgrnitve in na seji mestnega sveta. Na zahtevo ministrstva za kmetijstvo so se pridobivala tudi mnenja kmetijske svetovalne službe. Predlog OPN je bil ob koncu aprila 2013 poslan vsem nosilcem urejanja prostora (okrog petdeset naslovov), da podajo svoja končna mnenja. V maju in juniju 2013 so mnenja prihajala na naslov občine. Več nosilcev je pred izdajo mnenja zahtevalo, da se posamezni segmenti odloka, | 25 december 2013 KULTURA Tršarjevi portreti v Galeriji in na razstavišču Pokrajinskega muzeja Odlični razstavi pod skupnim naslovom »Drago Tršar: Porteti« nedvomno spadata med najzanimivejšo kulturno ponudbo pri nas v iztekajočem se letu. Upodobitev sodobnikov iz sveta likovne umetnosti in politike ter drugih je na odprtje pritegnila lepo število upodobljencev iz prestolnice in stalnih obiskovalcev obeh kultur- vljenih več kot sto kiparskih portretov iz obsežnega opusa enega najboljših slovenskih kiparjev Draga Tršarja, ki je tudi avtor portreta Primoža Trubarja v Soboškem parku. V Ljubljani je v letu 1975 veliko prahu dvignila postavitev največje slovenske plastike, spomenika revolucije na trgu pred parlamentom. Priletni kipar je upodobil tudi najmanjšo – žepno plastiko, ki smo jo imeli priložnost videti med vodenjem po razstavi, kjer je bilo zanimivo in dobro obiskano predavanje direktorja Roberta Inhofa. Na muzejskem razstavišču so poleg podarjenega kipa množice, štirih glav impresionistov in spet aktualnega Franca Miklošiča (ki je po slišanem strokovnem mnenju bolj podoben sam sebi kot novodobni Stalin v prleški metropoli) tudi drugi znani nam znani posamezniki. Denimo dolgo na rob zgodo- nih institucij v Murski Soboti. Zanimivi sta bili tudi predavanje in vodenje direktorja Galerije Murska Sobota Roberta Inhofa po obeh razstavah na Ta veseli dan slovenske kulture 3. decembra. Istega večera mu je v baročni dvorani Soboškega gradu sledilo predpremierno predvajanje dokumentarnega celovečernega filma »Prevratno Prekmurje« Štefana Celca. V Murski Soboti je razsta- Zbor Cantate prejel posebno priznanje November in december sta čas za regijska tekmovanja odraslih pevskih zasedb. Eno takšnih je potekalo v Gornji Radgoni, kjer je prvič možnost za nastop dobil mešani pevski zbor Cantate iz Murske Sobote, ki ga vodi zborovodja Dejan Prasl. Pravico do nastopa na tekmovanju so imele tiste zasedbe, ki so sodelovale na Naši pesmi 2012, Sozvočenjih 2012 ali pa so jih na regijsko ali državno raven predlagali strokovni spremljevalci na območnih revijah 2012/2013. Mešani pevski zbor Cantate je dobil priporočila na območni reviji v Murski Soboti in na Sozvočenjih 2012, kjer je prejel tudi nagrado za najobetavnejšo zasedbo. Člani pevskega zbora so morali v šestnajstih minutah predstaviti čim boljši repertoar pesmi, ki je moral zajemati umetno pesem slovenskega skladatelja, napisano po letu 1980, slovensko ljudsko pesem in skladbi po lastni izbiri. V zboru Cantate so zapeli »If you love me«, pesem Jerneja Rustja »Pater Noster« ter ljudski pesmi »Da sem jaz ptičica« in »Venci bejli«. Za slednjo prekmursko ljudsko pesem so prejeli posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi. MePZ Cantate, edini pomurski zbor na leto- šnjem regijskem tekmovanju, je med desetimi sodelujočimi pevskimi zasedbami Štajerske in Pomurja na koncu prejel zlato priznanje z 81 točkami. Poleg že omenjenih priznanj je mladi zbor, ki bo februarja proslavil komaj šest let obstoja, prejel še posebno priznanje za najboljši mešani pevski zbor, posebno priznanje za | december 2013 26 Brigita Bavčar vinskega spomina potisnjen Edvard Kocbek in največji prekmurski pisatelj Miško Kranjec. Kiparsko izjemen je iz drobcev zlepljen obraz Manka Golarja, prepoznavna pa tudi Ivan Cankar in Božidar Jakac ter drugi, upodobljeni po grafikah. V murskosoboški galeriji, v kateri potekajo delavnice za najmlajše, si lahko prepoznavne glave sodobnikov iz javnega življenja ogledate do 15. januarja. Med njimi pokojnega Jožeta Zagožna, Barbaro Brezigar ter številne druge, ki jim je kipar ohranil individualnost in osebnostno značilnost. Kiparski portreti, ki jih Drago Tršar upodablja že vse življenje, so v takem obsegu prvič razstavljeni, na njegovo željo pa v Galeriji Murska Sobota razstavljeni zato, »ker je to najlepša galerija v Sloveniji, saj v njej skulpture živijo in niso stlačene kot v nek bunker«. Aleksandra Grah najboljšo zasedbo, ki se je prvič udeležila regijskega tekmovanja, in posebno priznanje za obetavnega zborovodjo, ki si ga je prislužil Dejan Prasl. V zboru trenutno poje 25 mladih članov, ki s svojo vnemo, energičnostjo in iskrenostjo zelo hitro prodirajo med najboljše slovenske zbore. KULTURA 85 let Prekmurske godbe Bakovci Pisalo se je leto 1928, ko je dvajset mladih glasbenih zanesenjakov začelo ustvarjati glasbeno zgodbo današnje godbe. Prekmursko godbo Bakovci danes sestavljajo pretežno mladi glasbeniki, ki z velikim veseljem do glasbe in druženja ter s svojo ustvarjalnostjo vedno znova uspevajo navduševati zveste poslušalce. Godba se je leta 1928 razvila iz nekdanje gasilske godbe, ki jo je ustanovil učitelj in nekdanji ravnatelj Osnovne šole Bakovci Milan Deškovič. Na slavnostni akademiji Prekmurske godbe Bakovci so se spominjali prvih korakov godbe, ki je dogajanje v Bakovcih dvignila na višjo raven. Godba se je na začetku svoje poti soočala s številnimi težavami, v prvem obdobju, ki ga je zaznamoval Deškovič, je bilo v ospredju iskanje sredstev za nakup glasbil. Dolgoletni predsednik Alojz Smodiš je poudaril vztrajnost prvih članov godbe: »Vztrajnosti vseh prvih članov gre zahvala, da je godba zaživela v vsej svoji polnosti.« Med divjanjem druge svetovne vojne je bilo delovanje godbe nekaj časa prekinjeno, po umiritvi razmer je dirigentsko palico prevzel Anton Buzeti Anti, ki je godbo vodil kar tri desetletja. Godba se je znova spoprijemala z nenaklonjenimi časi, v 60-ih letih jo je doletel skorajšnji razpad, vendar se je z vztrajnostjo in prizadevnostjo nekaterih članov ponovno postavila na noge. Leta 1976 je vlogo dirigenta prevzel Stjepan Marušič - Stevo, ki je v godbo privabil veliko mladih glasbenikov in jo odel v sodoben glasbeni repertoar. Nova zgodba se je začela na prelomu v novo tisočletje. Leta 1999 je za dirigentsko palico poprijel Željko Ritlop, ki glas- benike uspešno vodi še danes. Pred nekaj leti so delovanje godbe popestrile tudi mažoretke, ki z usklajenimi plesnimi koraki glasbenike spremljajo na različnih koncertih. Prekmurska godba Bakovci je ob častitljivem jubileju izdala drugo zgoščenko, na kateri se pojavljajo skladbe, posnete na različnih koncertih. Vrhunec praznovanja 85. obletnice obstoja godbe se je sklenil s slav- Zbor Vladimir Močan izdal pesmarico ljudskih pesmi V Gledališču Park je MePZ Vladimir Močan društva upokojencev Murska Sobota, ki je pred tremi leti praznoval 30 let delovanja, pripravil koncert ljudske glasbe, ob katerem so predstavili projekt ohranjanja glasbene dediščine. Minuli koncertni večer je bil namenjen predstavitvi velikega projekta zbiranja stare ljudske glasbe Pomurja z naslovom »Od Goričkega do Mure …«, v okviru katerega je bila izdana notirana pesmarica 50 ljudskih pesmi. Zborovodja Matija Horvat je ob izidu pesmarice dejal: »Poleg ohranjanja ljudske glasbene zapuščine je namen projekta tudi prikaz raznolikosti ljudske glasbe tega prostora in vplivov sosednjih pokrajin našega ljubega Prekmurja.« Na koncert, ki se je začel s pesmijo »V našen kraji je lipou«, so povabili različne pevske in folklorne skupine, da bi na izviren način zapele ljudsko glasbo tako, kot so jo peli njihovi predniki. »Naš zbor je zapel priredbe nekaterih najlepših ljudskih pesmi tega prostora,« je dejal Horvat. V pozdravnem nagovoru je nekaj besed povedala predsednica DU Murska Sobota Angela Novak, med drugim je dejala: »Človek je od nekdaj potreboval glasbo, spremljala ga je od zibelke do groba, v vseh trenutkih življenja. Nekatere pe- smi te lepe kulturne zakladnice so se ohranile. Slovensko ljudsko izročilo je tista vrednost, ki ohranja slovenski narod, s tem tudi našo lepo besedo, in ohranjanje kulturne dediščine gojijo tudi naše upokojenke.« O pomenu ljudske pesmi kot ene najpomembnejših sestavin ljudskega izročila je z zapisom v izdani pesmarici spomnil Nace Duh, ki je zapisal: »Vsaka zapisana pesem je oteta času Aleksandra Grah nostnim koncertom pred več kot 1300 obiskovalci v dvorani Osnovne šole I. »Za nami je verjetno eno najnapornejših let obstoja godbe. Še naprej se bomo trudili, da bodo tudi naslednja leta uspešna, kot je bilo letošnje,« je delovanje godbe v prihodnosti razkril njen predsednik Roman Balažic. Aleksandra Grah pozabe. Tudi te pesmi, ki so zapisane v pričujoči zbirki, bodo prispevale svoj delež k mozaiku prekmurskega naroda, njegove identitete. Spoštujmo jih kot darilo prednikov, dano nam v oskrbo. Pesem je prekmurskemu človeku vedno pomagala živeti in preživeti. Naj mu še naprej pomaga, da se bo znal upreti tujim kulturnim vplivom in tako ohraniti svojo prvobitnost.« | 27 december 2013 KULTURA Tradicionalni koncert učiteljev glasbene šole Do zadnjega kotička je bila zapolnjena dvorana glasbene šole v Murski Soboti na večer prvega četrtka v zadnjem mesecu tega leta, ko so se na 17. koncertu učencem in staršem ter vabljenim gostom in sodelavcem predstavili glasbeni učitelji. Na vabilo so poleg programa zapisali misel Williama Shakespeara: »Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca.« Brigita Bavčar Samir Azzeh (violončelo) in Anna Sarkany (klavir), s »Tosscato« pa Milorad Ružič (kitara) in odlična Yulia Kunova (klavir). »Foxy Music« so zaigrali Jasmina Dajčman (saksofon), Julija Furek (vibrafon) in Saša Bastalec (harmonika). Poslušalci smo uživali pri poslušanju »Madžarske rapsodije št. 14« z izjemnim Davidom Tetičkovičem in mu močno zaploskali, tako kot tudi nastopajočim v sklepni pesmi »Hey Jude« znanih The Beatles. Pesem je zapela Tjaša Žalik, ki je bila tudi povezovalka prireditve, nastopili pa so še Saša Bastalec s harmoniko, Milorad Ružič s kitaro, Marko Slaviš z baspozavno, Boštjan Lašič s trobento in Željko Ritlop s Najprej smo slišali Piazzollovo fugo v priredbi Daniela Matkovića »Fuga y mysterio«, ki so jo zaigrali Amadej Herzog, Daniel Matković in Saša Bastalec (solo hramonika), Julija Furek in Boštjan Lašić (tolkala), Predrag Šantek (klavir), Polona Žohar in Mihael Petrov (violina), Samir Azzeh (violončelo), Janez Čižmazija (kontrabas) in Melanija Gradenčak (glas). Sledila je »Igra vode« Mauricea Ravela in Snežane Mitić za klavirjem. S Pugnani-Kreislerjevim »Praeludium und Allegro« sta se predstavila Polona z violino in Predrag Šantek za klavirjem, z malimi bobni v skladbi »Crossover« pa je prisotne navdušila Julija Furek. Z »After a Dream« sta nastopila Zlati Interstas in festival turističnega filma v Solinu Od 6. do 9. novembra 2013 so v Solinu na Hrvaškem potekali 20. mednarodni Interstas (= festival turizma, filma, krajine), 16. festival turističnega filma in 12. predstavitev hrvaških mest za zlati cvet Evrope. Pokrovitelj letošnje prireditve je bil hrvaški predsednik Ivo Josipovič, glavni direktor tradicionalne manifestacije pa je Vojko Pleština. Njegovemu in slovesnemu nagovoru župana Solina Blaženka Bobana sta sledila dvig zastave in nastop privlačnih mažoretk. Prireditev je popestrila otvoritev priložnostne razstave zanimivih del Bratislava Andjelkovića, avtorja podarjenega lika svetega Dujma, upodobljenega na kamniti plošči. Otvoritveni film 16. mednarodnega festivala turističnega filma je bil »I love Rome«, v dveh festivalskih dneh pa se je zvrstilo 61 filmov. Med njimi je bil za najboljšega izbran kratki predstavitveni film iz Češke o glavnem mestu Pragi. Med hrvaškimi mesti sta bila za zlati cvet Evrope 2014 nominirana Đakovo in Nin. Ogledali smo si rimsko Salo- no in trdnjavo Klis ter špiljo Vranjačo. Zunaj konkurence je posebno priznanje prejel film »Zlato jabolko Opatiji in Rovinju 2013« v produkciji zavoda Sončnica iz Slovenije, med prisotnimi na podelitvi pa je bil tudi predsednik FIJET SLO Drago Bulc, avtor pri- | december 2013 28 klarinetom. Na predvečer prvega od treh dobrotnikov, ko je bila Slovenska ulica v znamenju priprav na tradicionalno Miklavževo senje, smo našli svoj notranji mir in prejeli darilo, čeprav si nismo očistili škornjev. Brigita Bavčar čujočih fotografij. S kolegico Tino Eterović Čubrilo je vodil vsebinsko razpravo za okroglo mizo, na kateri so debatirali o tem, ali turistično novinarstvo izumira. Predsednica hrvaškega združenja pa je bila tudi med lavreati letošnje prireditve v Solinu. KULTURA V knjižnici večera za najmlajše in odrasle bralce Novembra sta se v Pokrajinski knjižnici Murska Sobota zvrstila dva dogodka: prvi je nagradil najmlajše Pikine bralce, drugi je bil namenjen bralcem pravljic za odrasle. Začetek Pikine bralne značke, na kateri so nagrade in priznanja dobili vsi pridni bralci, sega v leto 2011, ko je projekt začel delovati pod okriljem velenjske knjižnice. Izbor branja, v okviru katerega mladi bralci preberejo vsaj štiri knjige, je prilagojen smislu Pikinega festivala in narave Pike Nogavičke. Na zaključni prireditvi Pikine bralne značke v Murski Soboti so pridni bralci dobili še dodatni nagradi – obiskala jih je prava Pika Nogavička, s svojim zabavnim nastopom pa sta jih nasmejala hudomušna klovna. Drugi večer je bil namenjen odraslim ljubiteljem pravljic. Na pravljičnem večeru, ki ga je pripravila Mariborska knjižnica v sodelovanju s partnerskimi knjižnicami, so s pripovedovanjem pravljic sodelovali Vesna Radovanovič iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, Liljana Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Darja Plavčak iz Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Aleksandra Grah Bistrica, Darinka Čobec iz Knjižnice Lenart ter Robert Kereži in Andreja Erdlen iz Mariborske knjižnice. Za vme- sne glasbene vložke na violončelu je poskrbela glasbena gostja Valerija Šömen. Deset let Upokojenskega ženskega pevskega zbora Püngrad Gizela Lubšina Fotografije: Vida Marič karjevem domu v Ljubljani, ki je bilo hkrati 38. državno srečanje pevskih zborov DU Slovenije. Štirinajst najboljših upokojenskih zborov se je predstavilo s po dvema pesmima. Zbor poje triglasne in štiriglasne ljudske in umetne pesmi v domačem in tujih jezikih. S svojimi nastopi bogatimo kulturno življenje v bližnjem in širšem okolju. Udeležujemo se vsakoletnih revij odraslih in upokojenskih pevskih zborov, kjer zbiramo pohvalne ocene strokovnih komisij. Letos smo se že drugič predstavljale Pomursko pokrajinsko zvezo DU na 13. festivalu za tretje življenjsko obdobje v Can- Upokojenski ženski pevski zbor Püngrad je letos v aprilu praznoval deseto obletnico delovanja. V športni dvorani pri OŠ Krog so ob jubilejnem koncertu pevke prejele srebrne in bronaste Gallusove značke za deset in pet let sodelovanja v zboru. UŽPZ Püngrad nadaljuje s svojo dejavnostjo v drugem desetletju. Petje v zboru nam veliko pomeni, saj ga bogatijo družabnost na tedenskih vajah, praznovanje rojstnih dni, zadovoljstvo ob uspešnih nastopih in prijateljstva. Zbor vodi glasbena pedagoginja Anka Suhadolnik. | 29 december 2013 KULTURA Bakovsko kulturno društvo predstavljalo prekmursko kulturno dediščino Člani Večetničnega, kulturnega, izobraževalnega, turističnega in športnega društva so sodelovali na zaključni prireditvi mednarodnega projekta »Tako so se igrali nekoč«. Povezali so se s Pokrajinskim muzejem Murska Sobota, kjer so dobili tudi replike starih igrač – marjance, hodulje in reglje; te igrače so razstavili na zaključni prireditvi mednarodnega projekta »Tako so se igrali nekoč« v Kranju. Društvo je predstavilo igrače pokrajine ob Muri in stare slovenske igre. Zanimiva je bila predstavitev iger, ki se med državami razlikujejo. Člani bakovskega društva so sodelovali še na mednarodnem festivalu ljudskih pesmi v Kranju. Članice Večetničnega, kulturnega, izobraževalnega, turističnega in športnega društva Bakovci so tako zapele prekmurski ljudski pesmi »Marko skače« in »Stara mati, dober den«. Oble- Odprtje razstave skupine Kobra II čene v prekmursko narodno nošo so v Kranju predstavile pomemben del naše kulturne dediščine. Aleksandra Grah Skupino Kobra II sestavljajo ljubiteljski slikarji Jana Bučar, Valerija Kalamar, Silvo Strajnšak, Angela Svenšek, Borut Tušar, Marusja Uhernik in Bojka Veren. Slikarske izkušnje so si pridobivali v Mikkovi delavnici, ki je potekala pod vodstvom akademskega slikarja Mirka Rajnarja. V murskosoboški knjižnici so z minulo razstavo obrnili nov list v knjigi svojega slikarskega izpopolnjevanja. Na razstavljenih slikah prevladujeta motiva tihožitje in krajina, sicer pa se je skupina v tokratni razstavi problemsko soočala z barvo. Likovni pedagog Anton Buzeti, ki je razstavo tudi odprl, je povedal: »Svet okoli nas zaznavamo s čutili. Z njimi sprejemamo sporočila o obstoju predmetov, zaznavamo obliko, velikost, razdaljo in najpomembnejše – barvo. Barve delajo svet okoli nas živ, zaradi njih naše življenje ni pusto in sivo. Svetloba je poglavitni člen, ki nam prinese sliko v oko. Če je prešibka, zaznamo Ljubiteljski slikarji – člani skupine Kobra II so v Murski Soboti predstavili likovna dela, s katerimi želijo prikazati svoja študijska prizadevanja za obvladovanje čopiča in veselje do likovne umetnosti. | december 2013 Aleksandra Grah 30 le oblike in tone predmetov, če je dovolj močna, vidimo tudi barve. In ravno s tem se ukvarja skupina Kobra II, ko išče permanentni barvni ton in ga stopnjuje tako, da tvori obliko.« Buzeti je še pojasnil, da nekatera razstavljena dela temeljijo na sorodnosti barv, torej barv, ki se na barvnem krogu nahajajo druga ob drugi, nekatera na svetlobni barvni sorodnosti, tretja pa po sorodnosti barvne nasičenosti. »Ker pa po Ittnu smatramo harmoničnost barve takrat, ko barve, pomešane med sabo, tvorijo nevtralno sivo, v tem primeru, pri večini, govorimo o ekspresivnem ali disharmoničnem pristopu,« je še pojasnil Buzeti. Razstavljena dela bodo na ogled vse do 21. decembra 2013. OGLASNO SPOROČILO | 31 december 2013 Šport Adrian Gomboc tretji na svetovnem mladinskem prvenstvu v judu Adrian, ki trenira v celjskem judu klubu Z'dežele Sankaku, je na minulih državnih in evropskih prvenstvih dosegel kar nekaj odličnih rezultatov, med drugim drugo mesto na olimpijadi mladih v Turčiji leta 2011. je gimnazijo. Tam ga trenira Marjan Fabjan, treningi pa so vsak dan že ob šesti uri zjutraj. Poleg mame se je sprejema pri županu udeležil mestni svetnik Zoran Kos, ki je dolga leta treniral judo in Adrianu pomaga pri športnem razvoju. Kosu je sicer žal, da mladi športnik ne trenira v domačem klubu, vendar ga podpira, da lahko trenira skupaj z najboljšimi. Čestitkam se je pridružil predsednik Krajevne skupnosti Rakičan Silvo Jakob, ki je prav tako izrazil obžalovanje, da Adrian ni ostal doma, vendar se zaveda, da mora vsak, ki sledi svoji viziji in ciljem, za to tudi nekaj žrtvovati. V zadnjih letih je Adrian dosegel zavidljive rezultate – leta 2011 na državnih prvenstvih kar tri prva mesta (v katego- Je perspektiven član državne članske judo reprezentance. V svojem uradu ga je sprejel župan Anton Štihec. Adriana je na sprejemu pri županu spremljala mama, ki pravi, da je izredno ponosna na svojega sina, ki ga zelo podpira, a tudi pogreša, saj med tednom živi v Celju, kjer obisku- | december 2013 32 Aleš Cipot rijah U 17, U 20 in U 23) ter drugo mesto na olimpijadi mladih (EYOF) v Trabzonu v Turčiji, leta 2012 na državnih prvenstvih dve prvi mesti (v kategorijah U 20 in člani) ter tretje mesto na turnirju EJU A v Leibnitzu v Avstriji (kategorija U 20) in letos na državnih prvenstvih prvo mesto (v članski kategoriji), prvo mesto na turnirju EJU A v Liberecu na Češkem (v kategoriji U 21), tretje mesto na turnirju EJU A v Leibnitzu v Avstriji (U 21) ter tretje mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu U 21 v Ljubljani. Naj še opomnimo, da so se leta 2013 starostne kategorije mladincev in kadetov spremenile iz U 17 v U 18 in iz U 20 v U 21. Adrianov naslednji cilj je odličje na olimpijskih igrah. ŠPORT Asja Benčec državna prvakinja v mnogoboju v športni gimnastiki Asja Benčec je na državnem prvenstvu v športni gimnastiki v Rušah 30. novembra postala državna prvakinja v mnogoboju v sedmi stopnji stopenjskega tekmovalnega sistema. Še pred tem je oktobra prvič tekmovala na mednarodni tekmi, ko se je kot prva Slovenka v zgodovini Slovenije udeležila mednarodne tekme na Češkem v skokih na veliki prožni ponjavi, kar je tudi najmlajša olimpijska disciplina. Asja, učenka 7. razreda OŠ III v Murski Soboti, se je pri svojih petih letih včlanila v sekcijo športne gimnastike pri Društvu za športno rekreacijo Murska Sobota. Vsestranska gimnastičarka in športnica uspešno tekmuje v različnih gimnastičnih disciplinah in različnih tekmovalnih programih, uspešno pa predstavlja tudi svojo osnovno šolo v drugih športih (igre z žogo, atletika, smučanje). Pogoji, v katerih dekleta v Murski Soboti trenirajo, niso primerljivi s pogoji v Ljubljani, Mariboru ali Rušah. Trenirajo namreč na orodjih, starih 30 let in več. V sekciji športne gimnastike v Murski Soboti vadi okrog 90 otrok. Rezultati, ki jih dosegajo, so dobri ne le zaradi nadarjenosti otrok, temveč tudi po zaslugi glavnega trenerja Danijela Štrausa, dipl. trenerja športne gimnastike. Danijel je o Asji povedal: »Je vzorna predstavnica prekmurske gimnastike v Sloveniji in sedaj tudi v tujini. Je tudi najuspešnejša vsestranska slovenska gimnastičarka. Ima velike cilje v prihodnosti. Njen prvi cilj je udeležiti se mladinskega evropskega prvenstva v skokih na veliki prožni ponjavi. Prepričan sem, da bo v gimnastiki še veliko dosegla, saj ji je popolnoma predana. Vsi ti uspehi so, kljub slabim vadbenim razmeram, rezultat pridnosti, marljivega dela in vztrajnosti.« Od leta 2007 je registrirana pri Gimnastični zvezi Slovenije (GZS) kot tekmovalka tekmovalnega programa A v ženski športni gimnastiki v stopenjskem in klasičnem programu, od leta 2010 pa v programu A v skokih na veliki prožni ponjavi in v programu akrobatike. V letošnjem letu je pridobila tekmovalno licenco mednarodne gimnastične zveze FIG. Asja je s svojimi nastopi od leta 2007 redno izpolnjevala kriterije za prehode na višje ravni. Tako je že leta 2007 osvojila prvo stopnjo, v spomladanskem delu 2008 je tekmovala na drugi stopnji, v jesenskem delu leta 2008 pa že na tretji. Leta 2009 je tekmovala na četrti, leta 2010 je pri svojih devetih letih že tekmovala na peti stopnji. V spomladanskem tekmovalnem obdobju 2012 se ji je z odličnimi nastopi uspelo uvrstiti na nadaljevalno raven, na šesto stopnjo, v letu 2013 pa je osvojila šesto in sedmo stopnjo, tako je sedaj na predzadnji, nacionalni stopnji. V iztekajočem se letu 2013 je dosegla odlične rezultate. Je državna prvakinja v skokih na mali prožni ponjavi – po programu osnovnih šol, državna prvakinja v skokih na veliki prožni ponjavi – v programu »A« GZS, zasedla je tretje mesto na preskoku na pokalu Slovenije v kategoriji kadetinj, osmo mesto v mnogoboju na pokalu Slovenije v absolutni kategoriji kadetinj-mladink, drugo mesto na pokalu Studenc na šesti stopnji – športna gimnastika – mnogoboj in drugo mesto na prvenstveni Aleš Cipot tekmi Studenc na sedmi stopnji – športna gimnastika – mnogoboj, ki jo je za konec okronala z zlatom. Pred njo sta v tem letu še dve pomembni tekmi, odprto prvenstvo Renč v skokih na veliki prožni ponjavi, ki šteje za skupni seštevek pokala Slovenije, in državno prvenstvo osnovnih šol v akrobatiki, na katero se je uvrstila kot prvouvrščena iz polfinala v Dobrovi. Asja je v preteklih letih osvojila več kot 30 odličij, od tega deset zlatih, in v letu 2013 naslova državne prvakinje v različnih disciplinah. | 33 december 2013 ŠPORT NŠ Mura po jesenskem delu na tretjem mestu V prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota se je zaključil jesenski del tekmovanja, v katerem je NŠ Mura zasedla tretje mesto. Glede na težave pred začetkom jesenskega dela tekmovanja, predvsem pri sestavi ekipe, je tretje mesto realen rezultat. Boris Štivan, ki je v klubu zadolžen za strokovno področje, dodaja, »da v zelo mladi ekipi prevladujejo predvsem mladinci in kadeti, ki so bili po spletu okoliščin potisnjeni v člansko ekipo. Ti igralci so pokazali, da so vredni zaupanja. Upoštevajoč njihovo mladost so nihanja v igri in kak slab rezultat povsem razumljivi«. Pred prvenstvom so članskemu moštvu napovedovali boj za vrh lestvice. NŠ Mura za prvouvrščeno Serdico zaostaja enajst, za drugimi Bakovci devet točk. Zanimalo nas je, kakšni so po zaključenem jesenskem delu prvenstva cilji za spomladanski del sezone. Boris Štivan je o tem povedal: »Cilji v tej sezoni so realni. Zavedamo se, da imamo v članski konkurenci zelo mlado ekipo, ki še dozoreva, zato v tu in tam lahko pride tudi do slabšega rezultata. Osnovni cilj je še vedno mladince in kadete pripeljati v 2. SKL in SML. Smo na pravi poti, saj sta obe ekipi po jesenskem delu na prvih mestih. Če nam to uspe, smo osnovni cilj v sezoni 2013/2014 dosegli. Članska ekipa NŠ Mura bo uspešna takrat, ko bodo mlajše selekcije igrale na najvišji državni ravni. Takrat bodo igralci skozi trenažni in tekmovalni proces namreč pridobili kakovost, da bodo lahko s pridom nadaljevali svojo nogometno pot v članski ekipi.« | december 2013 34 Aleš Cipot Članska ekipa bi potrebovala okrepitve. Predsednik kluba Damir Banfi je pred začetkom jesenskem dela sezone zagotovil, da finančnih zmožnosti ne morejo preseči. Boris Štivan pa pove: »V zimskem delu ni rednega prestopnega roka, zgolj izredni, zato je težko uresničiti prestope. Naša želja je pripeljati nazaj perspektivne igralce naše nogometne šole, ki so prestopili v druge klube, ko je pred sezono članska ekipa ostala brez licence. Pogovarjamo se z igralci in starši, vendar imajo besedo tudi klubi, ki lahko zanje zahtevajo finančno nadomestilo. Teh sredstev v tem trenutku nimamo, zato o imenih še ne moremo govoriti.« ŠPORT V ŽKK Pomurje dekleta vabijo k vpisu v košarkarsko šolo Ženska košarka ima v pokrajini ob Muri zelo dolgo in bogato tradicijo, saj so jo dekleta pri nas igrala že pred 60 leti. Še v času bivše Jugoslavije je članska ekipa vmes igrala v takratni medrepubliški ligi. V Ženskem košarkarskem klubu (ŽKK) Pomurje je naredila prve košarkarske korake tudi ena najboljših slovenskih igralk v zadnjih letih Daliborka Jocić. V ŽKK Pomurje vabijo k vpisu v košarkarsko šolo vsa dekleta, ki obiskujejo osnovno šolo od prvega do petega razreda. K vpisu vabijo popolne začetnice in tudi tiste, ki jih je košarka že navdušila in imajo rade skupinske športe. Treningi za najmlajše deklice so vsak dan od ponedeljka do petka, same pa si lahko glede na preostale dejavnosti izberejo najustreznejši termin. V klubu priporočajo, da se dekleta treningov udeležijo vsaj dvakrat do trikrat tedensko. Vsem novinkam ponujajo v prvem mesecu ugodnost brezplačne vadbe in spoznavanja osnov košarke. Več informacij: www. zkkpomurje.si. Urnik vadbe za najmlajše kategorije Ponedeljek 17.00 OŠ 3 Torek 15.30 OŠ 3 Sreda 17.00 OŠ 3 Četrtek 15.30 OŠ 2 Petek 15.15 OŠ 2 Funkcijo predsednika kluba je pred tremi meseci prevzel Denis Čeh, ki pravi: »Ženska košarka ima dolgoletno tradicijo, vendar ostajajo modeli interesov isti. Najprej je treba imeti šport rad, bodisi zaradi sebe oziroma družinskih članov. Zato ni naključje, da so zadnja vodstva klubov bila sestavljena po tem – recimo temu – starševskem vzorcu. Obenem klub trenutno nima ne materialnih ne kadrovskih pogojev za člansko ekipo. Ko se dekleta odpravijo na študij, v domačem kraju tako rekoč nimajo možnosti treniranja. Dosedanjemu predsedniku se je iztekel mandat in ravno zaradi najmlajših deklet smo se odločili, da prevzamemo vodenje kluba. Na tem mestu se iskreno zahvaljujem dosedanjemu predsedniku Darku Kerčmarju.« V tem trenutku v klubu v petih kategorijah trenira približno 60 deklet. Denis Čeh razloži: »Veseli nas vpis v najmlajših kategorijah, zato upamo, da se nam v prihodnje pridruži še več deklet od prvega do petega razreda. Izkoristil bi priložnost in pozval dekleta, ki si želijo igrati košarko, da se nam pridružijo in spoznajo nove prijateljice Aleš Cipot ter tudi prednosti kolektivnih športov in ne nazadnje igro samo.« Hvala, da ste letos z nami praznovali veliki obletnici. Kolektiv Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer vam želi vesele praznike, obilo sreče, uspeha in zadovoljstva v prihajajočem letu. Novo vodstvo želi finančno reorganizirati klub, ga postaviti na trdne temelje in zagotoviti kontinuirano delo. To pomeni popularizacijo ženske košarke, vpis in kakovostno delo z najmlajšimi, da bi v naslednjih letih lahko pričakovali popolne selekcije in posledično še boljše rezultate. Kot pravi novi predsednik kluba, je ravno tu največja težava, saj so v višjih kategorijah stalno kadrovsko podhranjeni. SPOZNAJTE GFML Znanje za mlade Informativni dan 29. januar 2014 14. in 15. februar 2014 Delavnice za učence pomurskih osnovnih šol, ŠIC Ljutomer ki jih izvajajo dijaki in učitelji GFML. | 35 december 2013 ŠPORT Tekmovalci Namiznoteniškega kluba Murska Sobota na prvem odprtem turnirju Tekmovanja v moški in ženski konkurenci so se udeležili tudi mladi tekmovalci namiznoteniškega kluba iz Murske Sobote Anamarija Horvat, Tjaša Dervarič in Jakob Podlesek pod vodstvom trenerja Mirana Močana. V moški konkurenci mlajših kadetov je Jakob Podlesek iz Murske Sobote dosegel tretje mesto in bronasto kolajno tolažilne skupine po polfinalnem porazu proti po- Prvo decembrsko nedeljo se je v Cerknici na Notranjskem odvijal prvi odprti turnir Slovenije za mlajše kadetinje in kadete v namiznem tenisu. Avto moto rally za varnost v prometu znejšemu zmagovalcu skupine Roku Smodišu iz Namiznoteniškega kluba Kema Puconci. Dežela ob Muri je zibelka namiznega tenisa v Sloveniji, saj so ga v Nemčavcih pri Murski Soboti začeli igrati že pred davnimi devetdesetimi leti in veliko število kakovostnih igralcev pingponga je svojo tekmovalno pot začelo prav tu, v najstarejšem slovenskem namiznoteniškem klubu. Geza Grabar V organizaciji murskosoboškega Tekmovanja, ki je za paraplegike in tetraplegike veljalo tudi za državno prvenstvo, se je skupaj udeležilo 27 voznikov v različnih kategorijah. Invalidov s prilagojenimi osebnimi vozili je bilo največ, in sicer deset, starodobnikov osem, vozniki z džipi so bili štirje, preostalih voznikov je prišlo pet. AMD Štefan Kovač ter Združenja šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota ter v soorganizaciji Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije je potekal 18. avto moto rally Vse za varnost prometa. Po spretnostni vožnji na poligonu v prometnovarnostnem centru Španik na Noršinski cesti so se vozniki podali še na 34 kilometrov dolgo pot od Murske Sobote mimo Noršincev, Tešanovcev in Ša| december 2013 Geza Grabar 36 lamencev do Sebeborcev, kjer je potekala ocenjevalna rally vožnja. Na koncu, v vaško-gasilskem domu v Sebeborcih, kjer je bil tudi zaključek tekmovanja z razglasitvijo rezultatov, je bil še teoretični del iz poznavanja cestnoprometnih predpisov. CIVILNA ZAŠČITA Podpis Sporazuma o partnerstvu v projektu »Rešujmo skupaj« Namen triletnega mednarodnega projekta »Rešujmo skupaj«, ki se je začel 1. aprila 2012 in bo trajal do 31. marca 2015, je okrepiti čezmejno sodelovanje pri poenotenem delovanju sil zaščite in reševanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v obmejnih regijah Slovenije in Madžarske. V tem času bo več kot petnajst priprav, usposabljanj, izvajanj vaj in analiz. Čeprav je bilo v okviru projekta, ki sodi v okvir operativnega programa »Slovenija-Madžarska 2007–2013«, na obeh straneh meje doslej precej odmevnih dejavnosti, ki vzpostavljajo sodelovanje na področju obveščanja, informiranja in alarmiranja ob nesrečah ter skupno usposabljajo in izobražujejo različne pripadnike sil za zaščito in reševanje, je bil formalni sporazum o partnerstvu na sedežu Mestne občine Murska Sobota, ki je vodilni partner v projektu, podpisan konec novembra. V imenu občine je dokument podpisal župan Anton Štihec, v imenu partnerjev z naše strani meje Štefan Barbarič, predsednik Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota, dr. Mitja Slavinec, predsednik Potapljaškega društva Murska Sobota, mag. Mojca Breščak, direktorica Razvojnega centra Murska Sobota, v imenu madžarskega partnerja pa dr. Arpad Takacs, direktor Uprave za zaščito in reševanje Železne županije s sedežem v Szombathelyu. Kot pridruženi partnerji se v projektu pojavljajo še obmejne občine Bajansenye, Monošter in Öriszentpeter na madžarski ter Moravske Toplice in Hodoš na slovenski strani. Kot je bilo rečeno ob robu podpisa sporazuma, je razvitost sistema zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji (Pomurju) in na Madžarskem (Železna županija) tudi zaradi zgodovinskih danosti različna: pri nas temelji na prostovoljstvu, čez mejo temelj delovanja sloni na poklicnih enotah. Madžarska stran je v prednosti glede usposobljenosti in opremljenosti, naša pa glede množičnosti, kar je pri izvajanju dejavnosti zaščite, reševanja in pomoči velikokrat prav tako zelo pomembno. Kot je dejal vodja projekta Stanislav Wolf, sicer poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota, je bilo razlogov za skupno sodelovanje veliko. Ker sta obmejni regiji potencialno podvrženi velikim masovnim nesrečam (poplave, neurja, velike prometne nesreče, nesreče z nevarnimi snovmi), je ena od oblik dolgoročne uskladitve delovanja obeh sistemov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami – tako z vidika organiziranosti, opremljenosti in usposobljenosti ter medsebojne kompatibilnosti ob nesrečah – prav ta projekt. Ob predvidenih dejavnostih, ki se nanašajo tudi na vzpostavitev sodelovanja na področju obveščanja, informiranja in alarmiranja ob nesrečah, se pomemben poudarek daje prav skupnim vajam na različnih področjih zaščite in reševanja (varstvo pred utopitvami, nesreče na in ob vodi, reševanje z višin, cestno reševanje, reševanje pri požarih, reševanje iz ruševin.). Na naši strani je bila lani oktobra množična evakuacijska vaja v gledališki in koncertni dvorani v Murski Soboti, oktobra letos pa na Biotehniški šoli Rakičan. Po ena vaja na naši in ena na madžarski strani sledita še letos. Vse to bo nedvomno prispevalo k premagovanju ovir, ki so zaradi zaprtosti meje nastale med območjema v polpretekli zgodovini. Wolf še dodaja, da so v okviru projekta predvidene tudi skupne dejavnosti preventive (informiranje in osveščanje) ter nabava potrebne reševalne opreme na obeh straneh meje za izvedbo usposabljanj in reševanj. Kot je bilo še izpostavljeno, so s prenosom signala med regijskima centroma v Murski Soboti in Szombathelyu že oktobra lani uskladili tudi načrt aktiviranja z vsemi sodelujočimi partnerji; prav prenose signala obnavljajo pred sleherno skupno reševalno vajo. V projektnih dejavnostih sodeluje deset gasilskih zvez s 25 gasilskimi društvi oziroma čez 500 prostovoljnih gasilcev in še dve potapljaški društvi. Zaradi prenosa signala kot temelja alarmiranja je v projekt vključena Uprava RS za zaščito in reševanje oziroma njena murskosoboška izpostava z regijskim centrom za obveščanje, zaradi poenotenja delovanja pa tudi podobne sile in organi na madžarski strani. Vsi podpisniki sporazuma so Geza Grabar izrazili zadovoljstvo ob skupnem sodelovanju in upanje za izmenjavo dragocenih izkušenj. Načrtovane nove pridobitve jim bodo pri delu še kako koristile. Tako naj bi gasilci PGD Murska Sobota dobili gasilsko hidravlično ploščad oziroma avtolestev, potapljači specialno opremo za reševanje iz vode, madžarski gasilci iz Szombathelya pa opremo za cestno reševanje – hidravlične škarje z dodatki. Murskosoboški razvojni center bo v projektu v prvi vrsti skrbel za administrativne zadeve in za promocijo. Celotna vrednost projekta je 1.633.877,48 evra, od tega naj bi 85 odstotkov zneska prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, v višini 10 odstotkov pa je predvideno še nacionalno sofinanciranje. Doslej je s pogodbo za projekt zagotovljenih le 455.980,23 evrov ali 32,83 odstotka predvidenega zneska. Po zadnjih informacijah naj bi bila že odobrena tudi preostala evropska sredstva. | 37 december 2013 CIVILNA ZAŠČITA Vaja reševanja na vodi pri projektu »Rešujmo skupaj« Geza Grabar V okviru mednarodnega projekta »Rešujmo skupaj« je bila dan pred Miklavžem na gramoznici pri Krogu vaja, ki se je je udeležilo okrog 70 gasilcev ter drugih pripadnikov sil zaščite in reševanja z obeh strani meje. Vaja je bila zadnja letošnja dejavnost na slovenski strani v okviru tega triletnega projekta (do 31. marca 2015), poudarek pa je bil na reševanju ljudi in premoženja ob visoki vodi, ki preti zlasti območju južnega oziroma obmurskega dela, torej tudi naši občini. Z naše strani so se usposabljanja – obsegalo je troje sklopov: teoretično pripravo postopkov reševanja na vodi, praktični pregled opreme, namenjene reševanju na vodi, in samo uporabo te opreme oziroma izvedbo vaje – udeležili gasilci iz treh obmurskih gasilskih društev Satahovci, Krog in Bakovci, zatem potapljaška enota iz PGD Murska Sobota in gasilska enota iz madžarskega Szombathelya. Potapljači Potapljaškega društva Murska Sobota so bili zadolženi za varnost ob praktični izvedbi vaje. Za samo vodenje vaje so bili odgovorni člani občinskega štaba CZ MO Murska Sobota; priprava, usmerjanje in nadziranje delovanja sodelujočih enot na vaji so bili v domeni poveljnika GZ MO Murska Sobota. Praktični del vaje se je nanašal na polnjenje dvojčičnih vreč s peskom in prevoz vreč s čolni gumenjaki čez gladino gramoznice na drugi breg, kjer so postavljali zaščito pred poplavami. Pri prevozu je bilo na vsakem čolnu po šest gasilcev, ki so razdaljo premagovali z veslanjem. Pripravo in izvedbo vaje so ocenili neposredno odgovorni. Poveljnik CZ MO Murska Sobota Stanislav Wolf, ki je na vaji v sodelovanjem s poveljnikom GZ MO med drugim usklajeval delovanje potapljačev, je pa tudi vodja celotnega mednarodnega projekta, je med drugim dejal, da se je ponovno potrdilo zelo zavzeto | december 2013 38 delo vseh sodelujočih, ugodna pa je tudi psihofizična pripravljenost osebja, torej gasilcev. Podobno je menil Franc Olaj, poveljnik murskosoboške gasilske zveze, rekoč, da je vaja v celoti uspela in bo nedvomno dobra podlaga za izvajanje podobnih ali pri morebitnih intervencijah. Ugodno oceno je podal še predsednik regijskega gasilskega sveta za Pomurje Milan Antolin. Za leto 2014 je v okviru projekta »Rešujmo skupaj« na obeh straneh meje predvidenih devet dejavnosti, od tega pet na naši in štiri na madžarski strani. Glavnino predstavljajo prav praktične vaje reševanja z višin, cestnega reševanja in gašenja požara v naravnem okolju. 18. decembra letos bo še vaja cestnega reševanja v Szombathelyu na Madžarskem. OGLASNO SPOROČILO | 39 december 2013 25 N MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE** HTC Samsung LG Paket 2014 Paket 2014 Paket 2014 One mini Galaxy S4 Active Cena z bonom 86 € ** Možnost plačila na obroke** Nexus 5 Cena z bonom 206 € ** Možnost plačila na obroke** Cena z bonom 134 € ** Možnost plačila na obroke** *Akcijska ponudba Bon 250 EUR velja od 11. 11. 2013 do 31. 1. 2014 za nove in obstoječe nevezane naročnike storitev SiOL internet oz. paketov, ki vključujejo storitev SiOL Internet, razen za paketa Trio osnovni in Trio neomejeni, ob vezavi naročniškega razmerja za 24 mesecev. Bon lahko unovči zasebni uporabnik, samostojni podjetnik ali fizična oseba, ki opravlja registrirano dejavnost kot naročnik storitev Mobitel od 14.11. 2013 dalje za nakup izbranega mobitela ali tablice iz akcije SiOL BON v skladu s Pogoji akcijskega nakupa naprav. Ponudba za nakup mobitela ne velja za SOS paket, pakete Mobilni Internet, Enotni paket, Paket Skupaj A, Telemetrija, paket SIM 2, Avtotelefon in Internet Itak. Ponudba za nakup tablice velja samo za pakete Mobilni Internet M, Mobilni Internet L in Mobilni Internet XL. Bon je prenosljiv na drugo osebo; unovčljiv en mesec od datuma izdaje bona; vrednost bonov se ne sešteva. Količine naprav so omejene. Cene so v EUR in vključujejo DDV. Več informacij o prodajni ponudbi, vključno z možnostjo vezave naročniškega razmerja za 12 mesecev, je na voljo na www.telekom.si, 041 700 700 ali 080 8000, ali v Telekomovih centrih. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana. **Akcijska ponudba s SiOL BON-om velja ob sklenitvi oziroma podaljšanju naročniškega razmerja za storitve Mobitel s Paketom 2014 za obdobje vezave 24 mesecev z obročnim plačilom kupnine za napravo v 24 enakih zaporednih mesečnih obrokih v zneskih 3,58 EUR (24 mesecev po 3,58 EUR, skupaj 86 EUR, za HTC One mini) ali 8,58 EUR (24 mesecev po 8,58 EUR, skupaj 206 EUR, za Samsung Galaxy S4 Active) ali 5,58 EUR (24 mesecev po 5,58 EUR, skupaj 134 EUR, za LG Nexus 5), ki se zaračunajo na osnovi računa za telekomunikacijske storitve. Velja za vse, ki nimate veljavnega Aneksa in izpolnjujete ostale pogoje akcijskega nakupa naprav. Slike so simbolične. Navedene cene so v EUR z DDV. V akcijski ponudbi so količine naprav omejene. Več o obročnem plačilu naprave na obroke v Pogojih akcijskega nakupa naprav na www.telekom.si. Za več informacij o storitvah Mobitel in prodajni ponudbi, vključno z možnostjo nakupa naprave z obdobjem vezave 12 mesecev, obiščite Telekomov center, www.telekom.si ali pokličite Center za pomoč uporabnikom na 041 700 700 ali 080 8000. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana, si pridržuje pravico do sprememb cen in pogojev. Telekom Slovenije, d. d., 1546 Ljubljana. * ¤ B NO 2 5 0 BO Z BONOM DO SUPER UGODNIH * MOBITELOV 0¤* www.telekom.si GASILCI Odlični tekmovalci in gostitelji regijskega kviza gasilske mladine Prostovoljno gasilsko društvo Černelavci se je po nekaj letih ponovno izkazalo kot odličen gostitelj devetega regijskega kviza gasilske mladine, ki ga je pod naslovom »Mladi in gasilstvo« tudi letos izvedel pomurski regijski gasilski svet. V prostorih OŠ I je v treh kategorijah skupaj nastopilo kar 70 mešanih tričlanskih ekip iz vsega Pomurja, med njimi tudi številne ekipe iz društev murskosoboške gasilske zveze. Med 31 pionirskimi ekipami so največ znanja in spretnosti pokazali mladi iz PGD Sp. Ivanjci (Občina Gornja Radgona), zelo solidni pa so bili tudi mladi tekmovalci iz PGD Černelavci in PGD Rakičan. Prva černelavska ekipa, ki so jo sestavljali Tiara Ošlaj, Tia Flegar in Leon Titan Preininger, je zasedla 9. mesto, pionirji PGD Rakičan (Maja Rengeo, Mia Žekš in Katarina Pernat) so pristali na 19., Luka Kumer, Ana Rajbar in Maja Merklin iz ekipe Černelavci 2 pa na 20. mestu. Mladinskih ekip je v Murski Soboti gasilsko znanje in veščine preverjalo kar 32. Prepričljivo najboljši so bili mladinci PGD Rogašovci (Občina Rogašovci), na 11. mesto so se uvrstili mladi iz PGD Rakičan II (Brina Prkič, Ana Žižek in Živa Vidovič), iz tega društva prihaja tudi njihova prva ekipa, ki je v sestavi Metka Vratar, Janja Forjan in Maja Bagari pristala na 20. mestu. 22. je bila druga ekipa PGD Černelavci (Nejc Džafić, Rebeka Dokl in Natalia Lončar), 25. njihova prva ekipa (Ines Merklin, Luka Skok in Laura Horvat), 30. so bili mladi iz PGD Rakičan III (Laura Kodila, Alja Maitz in Mila Pintarič), mesto za njimi pa iz PGD Satahovci (Nika in Jan Martinec ter Ana Pisnjak). Med sedmimi ekipami pripravnikov društva iz naše zveze niso imele svojih predstavnikov, naslov najboljših pa je odšel v Bodonce (Občina Puconci). Mladi rod, ki na vseh področjih predstavlja steber razvoja v prihodnje – prav tako to velja za gasilstvo, je treba vzgajati in mu dati kar največ pozitivnih osnov za delovanje na različnih področjih. Zato tudi na področju gasilstva potekajo posebni izobraževalni programi, med njimi posebno vlogo velja pripisati kvizu znanja. Zadnja leta so vse bolj množično obiskani tudi v Pomurju, zlasti pohvalno pa je, da temu področju posebno skrb namenjajo v nekaterih gasilskih društvih v naši občini. Zahvaljujoč požrtvovalnim mentorjem in vodstvu po podmladku najbolj izstopajo gasilska društva iz Černelavcev, Rakičana in Satahovcev. To se je potrdilo na regijskem kvizu, katerega teoretični del je potekal v stari telovadnici OŠ I, praktični z vezanjem vozlov, pravilnim razvrščanjem gasilnikov glede na vrsto požara in drobne gasilske opreme pa v novi telovadnici. Tam je bila tudi sklepna prireditev, na kateri so mladi izvedeli, kdo bo Pomurje zastopal na podobnem državnem kvizu v Kidričevem. Geza Grabar nelavci so mentorji Patricija Gomboc in Damir Preininger (pionirji) ter Branko Merklin (mladinci), v PGD Rakičan Milan in Uroš Bagari, Branko Pertoci ter Mojca Györek, v PGD Satahovci pa Martina Jablanovec. Prav je, da ob tej priložnosti omenimo še uspeh mladih gasilcev iz naše gasilske zveze na septembrskem regijskem tekmovanju, ki je potekalo v Ižakovcih ter je ob teoretičnem preverjanju obsegalo še praktično delo sestavljanja trodelnega napada s črpanjem vode iz hidranta in razvrščanje. Ekipa mladink PGD Rakičan v sestavi Alja Maitz, Laura Šmidlehner, Ana Žižek, Janja Forjan, Laura Kodila, Maja Bagari, Živa Vidovič, Metka Vratar, Tia Borovič in Brina Prkič se je pod mentorstvom Srečka Černele uvrstila na odlično drugo mesto ter bo maja prihodnje leto nastopila na državnem tekmovanju. Mladinci iz PGD Černelavci so bili 19., v pionirskih kategorijah pionirke PGD Rakičan sedme, pionirji PGD Černelavci pa so osvojili 22. mesto. Gotovo ni odveč, če omenimo še imena mentorjev, ki si prizadevajo, da bi mladi iz gasilske literature ali v obliki praktičnega dela z gasilsko opremo pridobili kar največ gasilskega znanja in veščin. V PGD Čer| 41 december 2013 NAGRADNA NAGRADNAKRIŽANKA KRIŽANKA TURŠKI POLITIK, PRVI PREDSEDNIK MODERNE TURČIJE (KEMAL MODEL VOZILA RENAULT NIZOZEM. BIVŠI STIL NOGOMETAMERIŠKI AMELIE ZABAVNE NI VRATAR TENISAČ NOTHOMB GLASBE (EDWIN (ANDRE) VAN DER) LAHKA JAMA V Špela OBLIKA Horvat VZHODNIH SLABOPIRENEJIH UMNOSTI VELEPOSLANIŠTVO NAJSTNIK (ORIG.) UPORABA TURŠKI FEVDALNI GOSPOD ČAS ZA IZUČITEV V POKLICU IGRALEC RUMAN POSLIKAVA NA KOŽI DELEC Z NABOJEM U S PREGLASOM IN 15. ČRKA SNEG ZA SANKANJE ROŽNI VENEC NAJETA KMETIJA V TURČIJI KOREJSKI AVTO Foto: Tanja Zrinski AVTOR: JANEZ DONŠA ? NAJVIŠJA ALPSKI IZGUBLJEKARTA SMUČAR NEC, PRI FURUSETH OBUPANEC TAROKU OTTO NICOLAI VINSKA SLADICA VRTNA UTICA V PARKU HITER TURŠKI SEL NA KONJU SPANJE PEVKA ALENKA ŠMID TROJA (REDKO) ITALIJAN. REŽISER (SERGIO) LOJZE KOVAČIČ BLAGO ZA IGRAČE BIVŠA SMUČARKA SVET OBŽALOVANJE, KESANJE 23.GRŠKA ČRKA TIM DUNCAN POSTOJNA NOVA VRSTA, ALINEA LUTKA ZA UMETNO DIHANJE TRDA KAMNINA AZIJSKI VELETOK RAHEL SKUPEK VLAKEN OSKAR MOSER „PAJDO“ S KOCLJEVE ORODJE ZA KOPANJE IN KIDANJE UMOR PRIPRAVA ZA MERJENJE ČASA LETALO (EKSPR.) FRANC. ZGODOVINAR (PHILIPPE) OLGA KACJAN PISEC FLEMING NEPRIJETEN VONJ GLAVNO MESTO FILIPINOV AKIRA AKAGI STAREJŠI MODEL VOZILA CITROEN MERA ZA PARCELE IBSENOVA DRAMA NAŠA POSLANKA, BIVŠA ATLETKA (ALENKA) STOJAN AUER AMERIŠKI REVOLVER NASPROTJE OD DOSTI STIŠKI ZELIŠČAR (SIMON) ISLAMSKI BOG GORSKO ZAVETIŠČE ODVISNIK OD MAMIL TERMO..., HIDRO..., SEMA... BANKOVEC ZA STO ENOT SLOVENSKI KANUIST (SIMON) NEON MOŠTVO, EKIPA UBLAŽITEV KASETNI MAGNETOFON ŠTEFAN OSTOJA GRŠKI MITOLOŠKI KRALJ V ATENAH PODROČJE ZA LOV POLITIK IZETBEGOVIĆ PREDMET POGOVORA PLOČNIK GLAVNO MESTO PROVINCE HEDMARK Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 29. februarja 2012 na ime naslov: Mestna ter občina Murska Geslo križanke, svoje in priimek naslov namSobota, pošljite do Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križankoSobota, do 31. decembra 2013 na naslov: Mestna občina Murska Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: PODSREDA, ALIGATOR, PAV, KATE, RJA, PIN, IŠ, BANKA, KATODA, PRAVEC, DOL, SPODRSLJAJ, ARH, ILA, RADIOAPARAT, JUAREZ, ŠTRAJK, Rešitev križankeERA, iz prejšnje številke JANE, vodoravno: NIZOZEMSKA, AS, AZANA, NI, SKIF, ANEMONA, DR, APA, PARANGAL, ONIKANJE, PAMET, DN, ZP,KOPILOT, ROBOT, VUK, EVA, JESENSKA, OAZA, OTAKA, DUEL, RITA, ORO, PRAKSA, NIT, OHCE, BAJUK, MALAVI, LAK, OPERATIVA, ONEK, AS, OTA, JOŽE ZUPAN, KOCA. SODSTVO, PEDROSO, CVETLIČARNA, STARŠI, ADRIA, KRA, ČER, AAR, NONA, ZA- KardoševaNagrada, 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko ki jo poklanja Turistična agencija Klas, Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga poKlas, lastni izbiri. je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri. Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: SVOJENOST, IV, NAV, ISAK, MOIRA, AER, ZAKOLEB, ZOLTAN, LAO, TAKA, ODA, DOTA, TOM WAITS, SLUNJ, VIN, OSPEN, RIZIK, KOL, ŠTANT, ADIJO, EKSCES. Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA Člani izdajateljskega izdajateljski odbor še ni imenovan SOBOTA, Kardoševa 2,odbora: 9000 Murska Sobota Nagrajenec križanke iz prejšnje številke: Jolanda Zver, ŠTEFAN FLISAR Mladinska 46, SobotaSOBOTA STANETA ROZMANA 8, Murska 9000 MURSKA Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10. Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA Naslovnica: Slovesna EPK v Murski Soboti, Simon Koležnik Izdajateljski odbor: Iztokotvoritev Zrinski (predsednik), Anton Štihec, Robert Celec, Goran Odgovorna urednica: VIDACvetka LUKAČ Miloševič, Jasmina Opec, Škafar, Jožica Viher Naslovnica:pregled: DrsališčeRAJKO na Trgu kulture, Tadej Kirinčič Jezikovni MARINIČ V. d. odgovorne urednice: VIDA LUKAČ Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o. Jezikovni priprava pregled: RAJKO Grafična in tisk: MARINIČ TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o. Grafična priprava in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., Ljubljana SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, Naklada: 7300 izvodov brezplačno. SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno. Prispevke pošljitena: na:[email protected] [email protected] Prispevke pošljite Telefon: 02 Telefon: 02 525 525 16 16 19 19 Naklada: 7000 izvodov | | december februar 2012 2013 34 42 Program Božično novoletnega sejma AKTUALNO Sreda – 18.12.2013; sejem (10.00- 17.00) 10.30 pevski nastop otrok vrtca Murska Sobota 16.30 pohod predšolskih otrok in njihovih staršev z lučkami skozi mesto na Trg kulture (Društvo prijateljev mladine Murska Sobota) 17.00 rajanje z Alenko Kolman Četrtek – 19.12.2013; sejem (10.00 – 17.00) 10.15 »Didel, didel, daja zima že prihaja«, predstava gledališke skupine Navihanci Osnovne šole III (Društvo prijateljev mladine M.Sobota) 16.45 gibalna pravljica Stopinje v snegu (Društvo Nasmešek, Modrec agencija za varstvo otrok) Po končani predstavi (otroci 4-6 let) Kreativne delavnice za otroke, ki niso vključeni v vrtce, v prostorih društva Nasmešek in Modrec – agencija za varstvo otrok, Prežihova ul 4, Murska Sobota Petek – 20.12.2013; sejem (10.00 – 17.00) 10.15 plesna animacija otrok (Plesna šola ZEKO) Sobota – 21.12.2013 odvija se samo sejem od 10.00 do 12.00 ure Ponedeljek - 23.12.2013; sejem (10.00 – 17.00) 10.15 predstava »Božično darilo« (Plesna šola ZEKO) 17.00 »Zalino božično presenečenje« (Pravljičarna, Slovenske Konjice) 17.30 prihod Dedka Mraza/obdaritev otrok (Društvo prijateljev mladine Murska Sobota) Sodelujejo: - Društvo prijateljev mladine Murska Sobota - Vrtec Murska Sobota - Osnovna šola III - Društvo Nasmešek 2013otrok - Modrec - agencija december za varstvo | 43 AKTUALNO Prva faza je njegova ponedeljek, 16. 12. 2013 ob 10.00 in 17.00 torek, 17. 12. 2013 ob 9.15 in 10.30 PRIREDITVE IN KONCERTI gledališka predstava za najmlajše Jaka Ivanc: MALI MEDO za Lutkovni abonma in izven gledališka predstava za najmlajše Jaka Ivanc: MALI MEDO, za Lutkovni abonma Gledališče Park v Murski Soboti torek, 17. 12. 2013 ob 19.00 praznični koncert gospel glasbe 4LOVE GOSPEL QUARTET- Atlanta, ZDA Gledališče Park v Murski Soboti sreda, 18. 12. 2013 ob 19.00 gledališka predstava C. Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODARJEV, za Abonma komedija in izven Gledališče Park v Murski Soboti sreda, 18. 12. 2013 od 10.00 do 17.00 10.30 16.30 17.00 četrtek, 19. 12. 2013 od 10.00 do 17.00 10.15 16.45 po končani predstavi petek, 20. 12. 2013 od 10.00 do 17.00 10.15 BOŽIČNO – NOVOLETNI SEJEM pevski nastop Vrtca Murska Sobota, pohod predšolskih otrok in njihovih staršev z lučkami skozi mesto na Trg kulture rajanje z ALENKO KOLMAN BOŽIČNO – NOVOLETNI SEJEM gledališka predstava »DIDEL, DIDEL, DAJA ZIMA ŽE PRIHAJA «, gledališka skupina Navihanci OŠ III gibalna pravljica STOPINJE V SNEGU kreativne delavnice za otroke ( 4-6 let), ki niso vključeni v vrtce BOŽIČNO – NOVOLETNI SEJEM plesna animacija otrok Trg kulture Murska Sobota Trg kulture Murska Sobota Društvo Nasmešek in Modrec, Prežihova ul. 4, Murska Sobota Trg kulture Murska Sobota petek, 20. 12. 2013 ob 17.00 predstava za otroke RIBIČ PEPE, prihod BOŽIČKA BTC City Murska Sobota petek, 20. 12. 2013 ob 20.00 Mikkov stand up GAŠPER BERGANT, JERNEJ, CELEC, PERICA JERKOVIĆ MIKK Murska Sobota sobota, 21. 12. 2013 ob 10.00 nastop pevskega zbora ŠTEFAN KOVAČ/ božične pesmi BTC City Murska Sobota sobota, 21. 12. 2013 od 10.00 do 12.00 BOŽIČNO – NOVOLETNI SEJEM Trg kulture Murska Sobota sobota, 21. 12. 2013 ob 18.00 prireditev PRELEP BOŽIČNI ČAS Vaški dom Bakovci sobota, 21. 12. 2013 ob 21.00 koncert WEEKEND BAND Kegl City BTC Murska Sobota BOŽIČNO – NOVOLETNI SEJEM predstava »BOŽIČNO DARILO« predstava »ZALINO BOŽIČNO PRESENEČENJE« prihod DEDKA MRAZA Trg kulture Murska Sobota ponedeljek, 23. 12. 2013 od 10.00 do 17.00 10.15 17.00 17.30 Špela Horvat Gledališče Park v Murski Soboti ponedeljek, 23. 12. 2013 ob 19.30 PREDBOŽIČNI DOBRODELNI KONCERT Leo cluba Murska Sobota in Moderne glasbene šole Jama Gledališče Park v Murski Soboti četrtek, 26. 12. 2013 ob 12.00 ODKRITJE SPOMENIKA VETERANOM VOJNE ZA SLOVENIJO Trg zmage v Murski Soboti sobota, 28. 12. 2013 ob 21.00 koncert PLAMEN Kegl City BTC Murska Sobota torek, 31. 12. 2013 od 22.00 dalje SILVESTROVANJE NA PROSTEM glasbeni skupini: BLUE PLANET in PLAMEN Središče Murske Sobote, parkirišče pred banko ponedeljek, 6. 1. 2014 ob 17.00 lutkovna predstava za otroke J. Donadson – M. Dekleva: ZVERJASEC, za Lutkovni abonma in izven Gledališče Park v Murski Soboti lutkovna predstava za otroke J. Donadson – M. Dekleva: ZVERJASEC, za Lutkovni abonma Gledališče Park v Murski Soboti gledališka predstava Goran Vojnović: TAK SI, za srednje šole Gledališče Park v Murski Soboti muzikal z glasbo bratov Avsenik BILA SVA MLADA OBA, za izven Gledališče Park v Murski Soboti torek, 7. 1. 2014 dopoldan ponedeljek, 13. 1. 2014 dopoldan četrtek, 16. 1. 2014 ob 20.00 SEMINARJI, POSVETI, DELAVNICE, IZOBRAŽEVANJA od ponedeljka, 16. 12. 2013 do petka, 20. 12. 2013 ob 9.00 do 14.00 sobota, 21. 12. 2013 ob 9.00 do 13.00 sreda, 18. 12. 2013 ob 9.00 BOŽIČNE DELAVNICE za osnovnošolce, dijake in vrtce za odrasle vseh starosti in otroke Pomurski muzej Murska Sobota seminar PISARNIŠKO POSLOVANJE IN ARHIVIRANJE DOKUMENTACIJE ZA TAJNICE IN POSLOVNE SEKRETARJE RIS Dvorec Rakičan RAZSTAVE na ogled do 15. 1. 2014 razstava DRAGO TRŠAR. Portreti Galerija Murska Sobota na ogled do 15. 1. 2014 razstava DRAGO TRŠAR. Portreti Pomurski muzej Murska Sobota VESELI DECEMBER NA DRSALIŠČU V MURSKI SOBOTI vsak torek ob 17.00 LEDENI IZZIV vsak četrtek ob 17.00 LEDENE IGRE BREZ MEJA vsako soboto ob 19.00 DISKO NA LEDU sreda, 18. 12. 2013 ob 18.30 DRSALNA PREDSTAVA LUCKY LOOKERS ON ICE petek, 20. 12. 2013 ob 17.00 LEDENE IGRARIJE sobota, 21. 12. 2013 ob 14.00 DRUŽINSKE DRSALNE RADOSTI od četrtka 26. 12. 2013 do ponedeljka 30. 12. 2013 od 11.00 do 12.30 POČITNIŠKA ŠOLA DRSANJA Drsališče na Trgu kulture v Murski Soboti Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: [email protected] | december 2013 44
© Copyright 2024