PROGRAM TERENA V SKLOPU WP3 – SKUPNA

NATREG – Managing Natural Assets and Protected Areas as Sustainable Regional Development
Opportunities
POROČILO
PROGRAM V SKLOPU WP5.3 –
Vizija zelene ponudbe (narava in kulturna dediščina) na pilotnem območju Pohorje
Datum: sreda, 12. 01. 2011
Čas: 10.00 do 13.40
Kraj: Sejna soba na Mestni občini Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, SI-2380 Slovenj Gradec
Dogodek: Srečanje delovne skupine „Zahodno Pohorje” (predstavniki občin) za oblikovanje izhodišč Vizije zelene ponudbe (narava
in kulturna dediščina) na pilotnem območju Pohorje v sklopu projekta NATREG
Vabljeni in prisotni:
Občina Ribnica na Pohorju - g. Aleš Zapečnik
Občina Radlje ob Dravi in JZ ŠKTM - ga. Lilijana Onuk
Občina Dravograd - ga. Dominika Knez
JZ Dravit Dravograd - g. Robert Preglau
MO Slovenj Gradec - ga. Rozalija Lužnik
JZ SPOTUR Slovenj Gradec - ga. Marija Lah
TD Slovenj Gradec - Peter Cesar
Občina Mislinja - g. Drago Pogorevc
RRA – Koroška - g. Ivan Plevnik
Večer d.d. - ga. Karin Potočnik
ZRSVN, projekt NATREG - dr. Jurij Gulič
Projekt NATREG - mag. Tanja Lešnik Štuhec
Občina Vuzenica - ni bilo prisotnega predstavnika
VABO d.o.o. - ni bilo prisotnega predstavnika
LAS MDD - ni bilo prisotnega predstavnika
1. Potek srečanja
1. Uvodni pozdrav – mag. Tanja Lešnik Štuhec
2. Predstavitev študije turizma: posnetek stanja in izhodiščne vizije zelene ponudbe (narava in kulturna dediščina) na
pilotnem območju Pohorje – mag. Tanja Lešnik Štuhec
3. Predstavitev izvedenih, tekočih in prihodnjih projektnih aktivnosti občin in skupnih aktivnosti na območju „Zahodno
Pohorje” so predstavili predstavniki: Občina Ribnica na Pohorju - g. Aleš Zapečnik, Občina Mislinja - g. Drago Pogorevc, MO
Slovenj Gradec - ga. Rozalija Lužnik, JZ SPOTUR Slovenj Gradec - ga. Marija Lah, TD Slovenj Gradec - Peter Cesar, RRA –
Koroška - g. Ivan Plevnik, Občina Dravograd - ga. Dominika Knez, JZ Dravit Dravograd - g. Robert Preglau, Občina Radlje ob
Dravi in JZ ŠKTM - ga. Lilijana Onuk
4. Predstavitev tekočih in prihodnjih projektov ZRSVN in projekta NATREG na Pohorju – dr. Jurij Gulič
5. Skupinsko delo - razmišljanje:
Nabor enot za vzpostavitev Mreže razpršenega muzeja na prostem
Nabor enot za vzpostavitev Mreže rekreativnih in doživljajskih (učnih in tematskih) poti na Pohorju
Nabor enot za vzpostavitev Mreže javnih in zasebnih muzejev na Pohorju
Nabor enot za vzpostavitev Mreže zabaviščnih in učnih parkov / poligonov
Nabor prireditev za vzpostavitev mreže žive dediščine - ljudskega izročila in kulinarike na Pohorju
6. Zaključne misli udeležencev
Srečanja so se udeležili predstavniki petih od šestih vabljenih občin (ni bilo predstavnika občine Vuzenica). Žal se srečanja niso
udeležili predstavniki podjetja VABO d.o.o. in LAS MDD.
Udeleženci so bili seznanjeni s potekom projekta NATREG in še posebej z aktivnostmi na področju posnetka stanja in vizije
trajnostnega razvoja zelene ponudbe (narava in kulturna dediščina) na pilotnem območju Pohorje.
Predstavniki občin in drugih organizacij so predstavili izvedene, tekoče in načrtovane projekte na področju narave in kulturne
dediščine na „Zahodnem Pohorju”. Člani delovne skupine so zapisali projekte in nabor enot za vzpostavitev mrež iz točke 5.
(delovni list) in jih poslali vodji delovnih skupin. Povzetke navajam v nadaljevanju.
2. Izvedeni, tekoči in prihodnji projekti aktivnosti občin in skupnih aktivnosti na območju „Zahodno Pohorje”
V Občini Mislinja (Občina Mislinja, Drago Pogorevc) v zadnjem času ni bilo večjih projektov na področju turizma. Šibko je
sodelovanje z Roglo in Kopami, čeprav so zadnje delno v Občini Mislinja. Razlog je neprimerna cestna povezava Občine Mislinja z
obema smučarskima centroma. Problem predstavljajo denacionalizacijski postopki oziroma lastninjenje na Kopah (pred
Grmovškovim domom bi naj nastal prireditveni prostor in lastnik zahteva odkup zemljišč za parkirišča), pa tudi urejanje planj za
preprečevanje zaraščanja travišč zaradi privatnega lastništva. Včasih so bile zelo aktivne smučarske skakalnice v Mislinji. Obeta se
povezava Kolesarske poti Mislinja – Slovenj Gradec – Gornji Dolič (2010), do Velenja, potem bi bila Koroška kolesarska mreža
strnjena.
Tabela 1: Projekti v Občini Mislinja
Izvedeni projekti
Projekti v izvajanju
Projekti – priložnosti
*Prireditveni prostor in parkirišče pred Grmovškovim domom;
*Kolesarska pot Mislinja – Slovenj Gradec – Gornji Dolič – Velenje.
V Tabeli 2 so predstavljeni projekti in projektne priložnosti Mestne občine Slovenj Gradec (SPOTUR, Marija Lah). Za obisk so
urejene tri tematske poti, Herčeva žaga in mlin. Vzpostvalja se muzej Huga Wolfa, Novi kulturni center in mladinski hotel, kakor
tudi strategija razvoja Občine Slovenj Gradec. Vključeni so v čezmejni projekt razvoja domače in umetnostne obrti. Priložnost vidijo
v razvoju zeliščarstva, pa tudi ureditvi Pavčkovih bolnišnic za turistične oglede.
Vključenost in odzivnost lokalnega prebivalstva na turistične priložnosti v območju je zelo šibko (slabo animiranje in nizka
izobrazbena struktura na področju turizma) (Občina Slovenj Gradec, Rozalija Lužnik). Stanje infrastrukture je slabo, še predvsem
pereča je državna cestna infrastruktura Slovenj Gradec – Kope. Slabo je stanje obstoječih projektov na Kopah (problem zazidalni
načrti), vsebine na Kopah si konkurirajo, ni ustreznih prostorskih aktov, temveč KUPI - problem je gradnja na Pungartu. Obvezna bi
morala biti gradnja na podlagi arhitekturne dediščine območja. Občina sodeluje v projektu Koroška hiša. V projekt razvoja domače
in umetnostne obrti so vključili šole – raziskovalne naloge, kje so bile stare obrti npr. usnjarstvo. Ponudba na Kopah ni prilagojena
ciljnim skupinam turistov.
Tabela 2: Projekti v Mestni občini Slovenj Gradec
Izvedeni projekti
*3 tematske poti,
*Herčeva žaga in mlin;
*Cerkev sv. Jurija;
*Prireditve – Pohorje.
Projekti v izvajanju
*Muzej Huga Wolfa se vzpostavlja;
*Novi kulturni center;
*Novi mladinski hotel v Slovenj Gradcu;
*Sodelujoča občina v projektu EPK 2012;
*Strategija razvoja Slovenj Gradca bo gotova v
nekaj mesecih;
*Kolesarjenje – označitev kolesarskih poti v
sistem GPS.
*Rokodelstvo Interreg projekt SI/AT Domača
in umetnostna obrtna območja (Škofja Loka,
Rogatec, Koroška SI in AT;
*Prireditve.
Projekti – priložnosti
*Zeliščarstvo v navezi z Mislinjsko dolino;
*Pavčkove partizanske bolnišnice.
*Vzpostavitev osnovne infrastructure;
*Vzpostavitev vstopa v park in Info točke s stalno razstavo;
*Ureditev in skrbništvo tematskih poti;
*Ponudba in trženje produktov iz naravnega okolja;
*Razvoj okoljsko sprejemljivih športno-rekreativnih
aktivnosti;
*Konjeniške šole, šole jahanja;
*Kolesarske poti;
*Prireditve v območju Natura 2000.
V razvoj območja bi bilo potrebno aktivno vključiti lokalno prebivalstvo, spodbuditi dopolnilne dejavnosti na kmetijah, vzpostaviti
infrastrukturo in s tem osnovne pogoje za turizem (Turistično društvo SG, Peter Cesar). Prebivalci imajo premalo poguma in idej,
menijo, da se ‘se jim nič ne splača’. Spodbuditi bi bilo potrebno obujanje starih običajev npr. ličkanje koruze, dejavnosti na žagah
ipd. Domačini niso usposobljeni za sprejem gostov. Nujno bi bilo sistematično usposabljanje na področju turizma in gostinstva ter
komunikacije v mednarodnih jezikih. Turistično društvo je uredilo 9 tematskih poti (3 od teh so na Pohorju), ki žal nimajo
urejenega skrbništva (uredijo jih z veliko entuziazma, potem pa ni sredstev za njihovo vzdrževanje – ni sistema). O Evropski
pešpoti A6 ni propagandnega materiala, informacije so le na spletu, Slovenska planinska transverzala je premalo vključena v
turistično ponudbo. Pohodniške in tematske poti naj skupaj načrtujejo SPOTUR, ZGS, GG in obiskovalci. Zagotoviti je potrebno
sredstva - občine naj namenijo sredstva za vzdrževanje in obnovo in določijo skrbnika.
Na Koroškem delu Pohorja je premalo projektov in ponudbe za mlade – niso konkurenčni drugim delom Pohorja in drugim TD. Ni
dovolj, da so kolesarske poti označene na karti in GPS, tudi v naravi bi morale biti usmeritve in signalizacija (smerokazi). Največji
problem je v dejstvu, da ni agencije, ki bi tržila naravo na njej optimalen način (npr. Pešivski mlin je obnovljen, vendar se ne trži).
Cilj Regionalnega razvojnega programa (RRP) (RRA Koroška, Ivan Plevnik) je vzpostaviti potrebno infrastrukturo1, da bi se
ohranile naravne danosti in razvili produkti primerni za podeželsko okolje. Pri tem obstaja konflikt interesov med
naravovarstveniki in investitorji – nujno je poiskati ugodno rešitev, da bi obdržali investitorje in pritegnili nove2 in ohranili naravo
ter pomagali ljudem, ki v tem okolju živijo, da bi lahko preživeli z dopolnilnimi dejavnostmi v domačem okolju in imeli možnost za
dostojno življenje. Ob razvoju infrastrukture bodo aktivnosti usmerili v spodbujanje podjetniških priložnosti domačinov na
področju turizma in dopolnilnih dejavnosti, predvsem dopolnilnim dejavnostim na kmetijah. Radi bi izkoristili prednosti Nature
2000 – v neokrnjenem naravnem okolju oblikovali produkte, ki temeljijo na naravi in sonaravnem bivanju. Priložnosti za te
aktivnosti morajo prepoznati domačini, jih tržiti, biti nanje ponosni in skrbeti zanje – npr. tematske poti. Trenutno zaradi slabe
osnovne infrastrukture nihče ne vidi priložnosti.
Priložnosti – Vizija Pohorje - Koroška: Trajnostni turizem vidi RRA Koroška kot osnovni koncept razvoja. Nujno je vzpostaviti
primerno infrastrukturo na Kopah, in sicer: (i) urediti čistilno napravo (da bo okolje prijazno tudi zahtevnim in osveščenim
turistom); (ii) urejediti cesto na Kope in signalizacija; (iii) urediti parkirišče na Kopah, v Ribnici, Mislinji in Slovenj Gradcu; (iv)
urediti vstop v park na Kopah; (v) vzpostaviti info center Kope (vzpostaviti razstavišče s temo Razvoj Koroškega dela Pohorja – s
habitati), ki je lahko kasneje vhod v park, (vi) urediti informiranje, signalizacijo in interpretacijo (info in usmerjevalne table,
interpretacija narave in kulturne dediščine, avdiovizualni vodnik); (vii) prirediti obstoječe poti, počivališča, oznake naravnih
habitatov; (viii) vzpostaviti športno rekreativne možnosti in infrastrukturo na Kopah (letni turizem: lokostrelstvo, konjeništvo –
kataster konjeniških poti, staje, šola jahanja, jahanje od Kop do Ribnice za različne ciljne skupine). Problem je vzdrževanje
Z RRP je 1 mio EUR namenjen za projekte v navezi z NATURO 2000, saj je kar 22 % območja, ki ga pokriva RRP pokritega z NATURO, v Občini Slovenj
Gradec kar 40 %.
2 Brez ekonomike poslovanja ne bo investicij - VABO več ne zmore.
1
tematskih poti (društvo jih oblikuje, občina naj nameni sredstva za vzdrževanje in obnavljanje). Razviti je potrebno doživljajske
prireditve in produkte in jih primerno tržiti (raziskovanje narave in ljudskega izročila – košnja, prireditve ipd.).
Trenutno ni investitorjev, ki bi vlagali v turistične projekte.
Potrebno bi bilo oblikovati študiji nosilne zmogljivosti žičniških naprav in zmogljivosti nočitvenih kapacitet in športne
infrastrukture na Pohorju, izvesti conacijo območja in na teh osnovah najti vlagatelje za žičniške naprave, nastanitvene in
rekreativne kapacitete ter razviti 3 centre: Mariborsko Pohorje, Rogla in Kope, ki bodo zagotavljali privlačno diferencirano
ponudbo v neokrnjenem okolju za različne ciljne skupine turistov čez vse leto.
Na osnovi optimalnega števila nočitvenih kapacitet in prepeljanih smučarjev oziroma planincev je potrebno izvajati investicije v
naravnem okolju. Graditi nove turistične kapacitete v smislu trajnostnega oz. eko turizma (sonaravna gradnja in materiali) ter
diferencirati ciljne segmente turistov po treh podobmočjih Pohorja. Na Vzhodnem delu Pohorja - wellness, smučanje, kolesarjenje,
pohodništvo; na Zahodnem delu - pohodništvo, zeliščarstvo in na Južnem delu - smučanje, tek na smučeh, pohodništvo,
kolesarjenje, zdravilišče. Tako bi zagotovili ekonomijo obsega, in prepričali investitorje k vlaganju kapitala na Pohorju.
Če v dveh letih ne bo sredstev za nove investicije bo še obstoječa infrastruktura na Kopah propadla, ker lastniki sami ne zmorejo.
Potrebna je pomoč bank, da bi se nastanitvene kapacitete vsaj ohranile.
Smučišča naj bodo poleti privlačni pašniki, kjer se ohranja tradicionalna košnja, nabirajo zelišča in iz volčiča polnila za vzglavnike.
V Tabeli 3 so predstavljeni izvedeni, tekoči in prihodnji projekti v Občini Dravograd (Dominika Knez). V obdobju do leta 2008 so
se ukvarjali predvsem z razvijanjem turizma in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Pomembno je predvsem splavarjenje na Dravi,
Bukovje – park dreves, dve urejeni tematski poti in Vidova cerkev. Gostje lahko uživajo domače dobrote na treh turističnih
kmetijah. Trenutne aktivnosti so usmerjene v Dravo, ki se kaže kot priložnost za turistični razvoj območja. Do leta 2023 želijo
izkoristiti tudi bogastvo narave in obuditi stare običaje, povezati kolesarsko omrežje vse do reke Mure ter urediti križev pot do
cerkve na Kronski gori.
Tabela 3: Projekti v občini Dravograd
Izvedeni projekti
*Vizija 2008: Drava, splavarjenje, sotočje treh rek, čisto
okolje, zeleni gozdovi;
*Razvijanje turizma in dopolnilnih dejavnosti na
kmetiji;
*Bukovje – park dreves držav EU;
*2 poti: Velika uharica – Libeliče, Srčkova pot v
Dravogradu (PD);
*Kostnica, črna kuhinja;
*Gestapovski zapori;
*Vidova cerkev;
*3 turistične kmetije (vožnja z vlakcem na TK Klančnik,
peka kruha na kmetiji Brdnik, dobra pogostitev na
kmetiji Jedijek);
*Repičeva župa v Libeličah.
Projekti v izvajanju
*Zaliv Dravograd (pomoli,
privezi na Dravi) – ni še
odloka o reki Dravi;
*Projekt 'Drava kot
priložnost'.
Projekti – priložnosti
*Vizija 2023: Drava, Hribi, Stičišče 3 dolin, bogastvo
narave (v zalivu so ptice, bober), izkoristiti običaje
(kožuharjenje), stare obrti.
*Kolesarske poti – načrtuje se povezava preko
Drave in naveza na Kolesarsko pot Drava – Mura;
*Ideja – Križev pot do cerkve na Kronski gori
*Smučišče Bukovnik;
* Ob starem Dravskem mostu stara Pernatova hiša –
izgradnja hostla – center za mlade;
*Muzeji – zbiratelj starih uniform na Selovcu;
*Bio kmetija;
*Prireditve;
*Vključitev pristne kulinarike v ponudbo.
Pomembo je povezovanje turističnih in drugih ponudnikov in promocija dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (JZ Dravit Dravograd,
Robert Preglau). Zanimiva je ponudba Repičeve župe v Libeličah. Vodenje in animiranje turistov v slovenskem jeziku je primerno
razvito, problem predstavlja animacija in turistično vodenje v mednarodnih jezikih, zato je nujno usposobiti animatorje in etno
vodnike, da bi lahko izvajali etno programe in vodenja. Najpomembneje je spodbuditi domačine in poiskati nosilce, ki bodo sami
zaznali podjetniško priložnost in peljali aktivnosti.
V Tabeli 4 so predstavljeni izvedeni, tekoči in prihodnji projekti v Občini Radlje ob Dravi (Občina Radlje ob Dravi in JZ ŠKTM,
Lilijana Onuk). Izvajajo se čistilne akcije in okoljevarstvena vzgoja, urejena je vodna učna pot, turistična ponudba je zagotovljena
na turistični kmetiji. Bogata sakralna dediščina in zeliščarska dejavnost3 omogočata zanimive oglede. Prizadevajo si spodbujati
domačine za uvid podjetniških priložnosti. Načrtuje se vodni park REŠ ter sonaravno apratmajsko naselje Kaštivnik.
Tabela 4: Projekti v Občini Radlje ob Dravi
Izvedeni projekti
Projekti v izvajanju
Projekti – priložnosti
*Čistilne akcije, okoljevarstvena vzgoja;
* Vodna učna pot Vuhreščica in Dobrova;
*Evropska pot E6;
*Bogata sakralna dediščina: spominska soba
ob cerkvi sv. Antona, sv. Lovrenca;
*Turistična kemtija Malej.
*Projekt Biseri kulturne krajine –
sakralna dediščina;
*Zeliščarske
delavnice,
zeliščarski
teden na Koroškem v letu 2010.
*Načrtuje se vodni park REŠ;
*Dravska kolesarska pot;
*Sonaravno apartmajsko naselje Kaštivnik – ni še
investitorja.
V Tabeli 5 so predstavljeni projekti in projektne priložnosti občine Ribnica na Pohorju (Aleš Zapečnik). Za obisk sta urejena
Muzej kovaštva in steklarstva v Josipdolu ter Gozdna učna pot Kapelvald. V teku sta projekta izgradnje turistične vasi v vasi Ribnica
na Pohorju ter gondole Ribnica-Pesnik. Zanimiva je tudi pot okrog Ribniškega jezera, kjer je v neposredni bližini obnovljena
Ribniška Koča.
Z zeliščarstvom se ukvarjajo v Radljah ob Dravi pa tudi gospa Fanika v Mali Kopi nad Mislinjo – zeliščarske delavnice, zeliščarski teden na Koroškem v letu
2010.
3
Tabela 5: Projekti v Občini Ribnica na Pohorju
Izvedeni projekti
Projekti v izvajanju
*Muzej kamnoseštva in steklarstva Josipdol;
*Gozdna učna pot Kapelvald Josipdol;
*Križev pot v Ribnici (sv. Jernej – sv. Lenart);
*6 cerkva v fari Ribnica (sv. Janez – Janžev vrh –
izvor energije);
*Obnovljena Ribniška koča.
*Izgradnja turistične vasi Ribnica (300
postelj);
*Izgradnja gondole Ribnica – Pesnik.
Projekti – priložnosti
*Obnova kapelic;
*Poti okrog Ribniškega jezera in Ribniška
koča – barjanske poti, program;
*Povezava s panoramsko cesto čez
Pohorje.
V Tabeli 6 so predstavljeni projekti v Občini Vuzenica (Sašo Verdnik), ki ni bila zastopana na srečanju v Slovenj Gradcu.
Izpostavili so šest projektov, ki kažejo na turistično usmeritev Občine Vuzenica.
Tabela 6: Projekti v Občini Vuzenica
Izvedeni projekti
Projekti v izvajanju
*Cesta Primož-Kaštivnik, urejen
dostop na Kope;
* Urejeno telekomunikacijsko
omrežje do vznožja smučišča
Kaštivnik.
*Nov prostorski načrt
usmerjen v turistično
izgradnjo.
Projekti – priložnosti
*Izgradnjo turističnih kapacitet: ob spodnji postaji žičnice Kaštivnik in
ob planinskem domu Tajzl;
*Turizem v vasi Sv. Primož na Pohorju;
*Drava kot priložnost (gostinski objekt, pomol);
* Preurediti Kulturni dom v turistične namene;
*Nova kolesarska pot v Vuzenici in vsebinska povezava na kolesarsko
pot s Pohorjem do vznožja Kaštivnika.
Občina Vuzenica pripravlja nov občinski prostorski načrt v katerem namenjajo del širitev stavbnih zemljišč tudi namenom
izgradnje turističnih kapacitet. Območje, ki ga želijo spremeniti je področje okoli spodnje postaje žičnice Kaštivnik in okoli
planinskega doma Tajzl4. Namen sprememb je izgradnja turističnih objektov ali vikendov z navezavo na turistične potenciale, ki jih
ponuja Pohorje skozi celo leto (pohodništvo, smučanje – Kope idr.).
Možnost izvajanja turizma v vasi Sveti Primož na Pohorju - občina Vuzenica je lastnik objekta stare šole na Sv. Primožu na Pohorju
in večjega zemljišča nad vasjo. Občina Vuzenica si omenjeni nepremičnini želi nameniti turizmu in pritegniti investitorje, ki bodo
želeli vlagati.
Projekt - Drava kot priložnost - Občina Vuzenica je udeležena kot partner in investitor v projektu Drava kot priložnost s katerim si
želi spodbuditi izrabo reke Drave kot turistični potencial. Izgradili bodo turistično gostinski objekt, pomol in opremili Kulturni dom
Vuzenica za namene predstavitev turistične dejavnosti in organizacije raznih dogodkov.
Cesta Primož-Kaštivnik - V letu 2009 so z asfaltno prevleko obnovili cesto do vznožja smučišča Kaštivnik in tako v celoti povezali
kraj Vuzenica s Kopami.
GOŠO - Izgradili so optično telekomunikacijsko omrežje do vznožja smučišča Kaštivnik. Začetek delovanja omrežja bo v sredini leta
2011.
Kolesarska pot - V kraju Vuzenica bodo dodatno izgradili vozni pas za kolesarje in vsebinsko povezali kolesarsko pot s Pohorjem do
vznožja Kaštivnika.
3. Nabor enot za vzpostavitev mrež iz točke 5
V Tabeli 7 je predstavljen nabor enot za Muzej na prostem po občinah Zahodnega Pohorja. Največ enot dediščine je razvidnih v
Mestni občini Slovenj Gradec. Izpostaviti je potrebno številne enote sakralne dediščine, ki se lepo navezujejo na druge občine in bi
lahko tvorile zanimivo sakralno tematsko pot. Med profano gospodarsko dediščino izstopajo kozolci, žage in mlini; med stavbno
4
Zemljišča, ki so v lasti fizičnih oseb ali podjetij, so sedaj namenjena kmetijski rabi ali pa so opredeljena kot gozd. Posamezni lastniki so ob koordinaciji z občino in arhitektom
podali vloge za spremembo prostorskega načrta in trenutno se vloge obdelujejo in pripravljajo s strani podjetja Urbis d.o.o.. ki bo pripravilo in koordiniralo pripravo OPN –ja.
številne kmečke hiše in domačije ter graščine; arheološka najdišča pričajo o bogati rimski zgodovini območja, memorialna
dediščina na številne znane osebnosti in pomnike NOB. Zanimiva so tudi vaška jedra in srednjeveško mestno jedro Slovenj Gradca.
Tabela 7: Nabor enot po občinah Mislinja, Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju in Vuzenica za
Muzej na prostem
Dediščina
Občina Mislinja
Občina Slovenj Gradec
Občina
Dravograd
Občina
Radlje ob
Dravi
Občina
Ribnica na
Pohorju
Občina
Vuzenica
Sakralna
dediščina
*C. sv. Lenarta;
*C. sv. Ahaca.
*C. sv. Petra
in Pavla na
Kronski gori.
*Marijina c.,
Radlje ob
Dravi;
*C. sv.
Lovrenca,
Vuhred;
*C. sv. Antona
Padovanskega,
Sv. Anton na
Pohorju.
*C. sv. Jerneja, s
križevim potom
do c. sv. Lenarta;
*C. sv. Janeza na
Janževskem
Vrhu z izvorom
zdravilne energije;
*C. sv. Jožefa delavca v
Josipdolu;
*C. sv. Bolfenka v
Hudem Kotu;
*C. sv. Maksimiljana
Kolbeja v Janževskem
Vrhu.
*C. sv. Nikolaja,
Vuzenica;
*C. sv. Primoža,
Sv. Primož na
Pohorju.
Profana
*Kovačija Robnik;
*Slovenj Gradec: c. sv. Elizabete, c.
sv. Duha;
*Dolič: c. sv. Mohorja in Fortunata,
c. sv. Florjana in kapelica ob njej,
Rudlova kapela;
*Završe: c. sv. Vida, c. sv. Ruperta;
*Šentilj pod Turjakom: c. sv. Ilije,
spominska kapelica;
*Dovže: c. sv. Urha, odprta kapelica,
slopasto znamenje;
*Turiška vas: c. sv. Andreje, c. sv.
Magdalene, kapelica pri sv.
Magdaleni;
*Tomaška vas: c. sv. Tomaža,
c. sv. Filipa in Jakoba;
*Šmartno pri Slovenj Gradcu:
c. sv. Martina, kapelica v Mali vasi;
*Mislinjska Dobrava: c. sv. Marije
Pomočnice na Homcu, tri kapelice
na Homcu;
*Legen: c. sv. Jurija, c. sv. Barbare,
kapelica pri c. sv. Barbari, slopasto
znamenje pri Klevžu.
*Turiška vas: Marovškov dvojni
*Kamniti
dediščina Gospodarski objekti
Profana
dediščina –
Stanovanjske stavbe
Arheološka
najdišča
*Dovže: Nogarjev
kmečki mlin in
dvojni kozolec v
Razborci;
*Šentilj pod
Turjakom:
Tisnikarjev kmečki
mlin v Mali Mislinji.
*Miklavževa
domačija;
*Rojstna hiša Jožeta
Tisnikarja;
*Mislinjski jarek:
Domačija MiklavžJeseničnik;
*Gradišče:
Kremžarjeva
domačija.
*Villa rustica v
Dovžah;
križni kozolec-toplar;
*Tomaška vas: Črnivnikov dvojni in
enojni kozolec, Herčeva žaga in
mlin ob Mislinji;
*Legen: Klevžev dvojni kozolec;
*Gradišče: Škofov dvojni kozolec,
*Mislinjska Dobrava:
Pungartnikov dvojni kozolec.
*Slovenj Gradec: dvorec Rotenturn;
*Dolič: razvalina gradu Valdek;
*Hofova domačija v Gornjem
Doliču; *Lepkova domačija v
Srednjem Doliču; *Kmečka hiša pri
Zgornjem Krpaču na Paki;
*Vidova kmečka hiša na Tolstem
vrhu;
*Mislinjska Dobrava: Smonkarjeva
domačija;
*Tisnikarjeva rojstna hiša;
*Lušenčeva domačija v Razborci;
*Vodnjak pri Zgornjem Šavcu;
*Turiška vas: gospodarsko poslopje
pri Marovšku;
*Gradišče: Kremžarjeva domačija,
graščina Gradišče;
* Dolič: Hofova domačija v Gornjem
Doliču;
*Lepkova domačija v Srednjem
Doliču; *Kmečka hiša pri Zgornjem
Krpaču na Paki;
*Vivodoma kmečka hiša na Tolstem
vrhu.
*Slovenj Gradec: ostanki mestnega
obzidja;
železniški most.
*Dvorec
Bukovje.
*Dvorec Radlje
ob Dravi.
*Kebrova domačija
(polovica hiše iz
lesenih brun in s črno
kuhinjo);
*Vicmanova vila v
Ribnici; *Welnes
center v Sitarjevi hiši
kmečka tržnica.
*Najdbe iz
rimskih časov.
*Kamnolom Josipdol.
*Antični grobovi
in rimski
*Dovže, Razborca:
arheološko najdišče
iz rimske dobe.
Memorialna /
spominska
dediščina
Naselbinska
dediščina
Kulturna
krajina
*Spomenik NOB na
Jerloški seči;
*Obeležje
partizanski tiskarni
Sova;
*Spomenik 14.
diviziji.
*Legen: arheološke najdbe v cerkvi
sv. Jurija;
*Huda Luknja: arheološko
spomeniško območje;
*Dolič: razvaline gradu Valdek;
*Završe: rimski nagrobniki;
*Šentilj pod Turjakom: rimski
nagrobnik;
*Gradišče, Kremžarjev vrh:
prazgodovinsko gradišče, ilirsko
gomilno grobišče, graščina
Gradišče;
*Šentilj pod Turjakom: rimski
nagrobnik.
*Slovenj Gradec: rojstna hiša
skladatelja samospevov Huga
Wolfa; *Sokličev muzej;
*Spominska soba Frana Ksaverja
Meška;
*Hiša Ljube Prennerjeve;
*Pavčkove bolnišnice;
*Spominsko obeležje Frana
Bernekerja;
*Šmartno pri Slovenj Gradcu:
spomenik Lenčki Marzel;
*Huda Luknja: spomenik
nadvojvodi Janezu;
Mislinja: Tisnikarjeva rojstna hiša.
*Slovenj Gradec: staro
srednjeveško mestno jedro;
* Šmartno pri Slovenj Gradcu:
vaško jedro.
nagrobniki,
Vuzenica;
*Razvaline
vuzeniškega
gradu.
*Spomenik
NOB pri
Medvedu
(Otiški vrh).
*Baza
partizanske
tehnike, Sv.
Anton na
Pohorju;
*Partizanska
bolnišnica,
Mala Kopa;
*Dominikasnki
samostan,
Radlje ob
Dravi.
*Držečnikova
domačija, rojstna hiša
mariborskega škofa
Maksimiljana
Držečnika;
*Spominska plošča
Petru Miklavcu,
prevajalcu Sinkijeviča,
na stanovanjski hiši
domačije Feferli;
*Spominska plošča v
Ribnici preminulemu
igralcu Stanetu
Severju.
*Vaško jedro Ribnica
na Pohorju.
*Spominska soba
Antona M.
Slomška,
Vuzenica.
*Trg Vuzenica;
V tabeli 8 so predsatvljeni muzeji in muzejske postavitve ter razstave na Zahodnem Pohorju. Največ muzejev in razstav je v občinah
Slovenj Gradec in Ribnica na Pohorju. V Dravogradu je lepo urejen Dvorec Bukovje. Živa dediščina je izjemno prisotna v občini
Slovenj Gradec.
Tabela 8: Muzeji in muzejske postavitve in razstave na Zahodnem Pohorju
Muzeji in
postavitve
Občina Mislinja
Občina Slovenj
Gradec
Občina Dravograd
Občina
Radlje ob
Dravi
Občina Ribnica na
Pohorju
Občina
Vuzenica
Muzeji in
razstave
*Stara kovačnica na
gozdarski cesti.
*Muzej domače in
umetnostne obrti v
Slovenj Gradcu;
*Kovaški muzej –
kovačija;
*Etnološki muzej
Herčeva žaga in mlin.
*Dvorec Bukovje
(kulturno kongresni
center);
*Muzejska razstava o
osamosvojitveni vojni
(od 25.6. 2011 dalje),
različne razstave idr.
*Zbirka kladiv
Ferdinanda
Leitingerja,
Dvorec v
Radljah.
*Etnografska zbirka
Grubelnik;
*Muzej kamnoseštva
in steklarstva
Josipdol;
*Muzej gozdarstva
Lepšnik;
* Zbirka starih
motorjev Puch in
čevljarska delavnica
pri Janku Sgermu.
*Slomšek v
Vuzenici.
*Folklorna skupina
»Majsterski«.
*Zeliščarka Fanika
Jeromel, Mislinja;
* Lončarski atelje ARR
(Saša Djura Jelenko),
Dovže;
*Svečarstvo,
medičarstvo in
lectarstvo Perger
(Galerija Perger),
Slovenj Gradec;
*Kulturno društvo
Dravograd - Folklorna
skupina "Dravca" idr.
*Kulturno
društvo Radlje
ob Dravi.
*KUD Stane Sever;
*Kulturno, etnološko
in turistično društvo
Josipdol, KET.
*Kulturno
društvo
Vuzenica.
Premična
dediščina
Živa dediščina
*Kovačija Strmčnik,
Legen;
*Herčeva žaga in mlin,
Turiška vas;
*Folklorna skupina
Rej, Šmartno.
V Tabeli 9 so predstavljene naravne vrednote Zahodnega Pohorja. Prisotnih je nekaj jam in lukenj, številni izviri in povodja,
številne redke in izjemne drevesne vrste, gozdni rezervati ter visoka barja z vodoljubimi rastlinami in živalmi.
Tabela 9: Nabor naravnih vrednot Zahodnega Pohorja
Naravna
vrednota
Občina Mislinja
Občina Slovenj
Gradec
Geomorfološka
dediščina
*Mislinjski jarek:
jama v Jaklovem
pečevju,
*Huda luknja:
kraške jame (Huda
luknja, Špehovka,
Pilanca), naravni
most in okno,
ponori Ponikve,
kortuzovka;
*Završe: Koprivška
luknja;
*Mislinjski jarek:
očesni gnajs,
glažutarstvo v
Mislinji
Geološka
dediščina
Hidrološka
dediščina
Gozdna in
drevesna
*Izviri in povodja
Mislinje, Dovžanke,
Turičnice in Pake.
*Reka Mislinja;
*Potoka Dovžanka
in Turičnica.
*Nasad eksotičnih
dreves, lipa pri
*Zahodno Pohorje:
Velika in Mala
Občina
Dravograd
Občina Radlje
ob Dravi
Občina Ribnica
na Pohorju
Občina Vuzenica
*Trbonjsko jezeroturistični revir reke
Meže, možnost
ribolova.
*Vuhreščica,
Vuhred
(splavarstvo,
žage).
*Ribniško jezero.
*Cerkvenica,
Vuzenica.
*Sgermova smreka;
*Westfalska lipa pri
dediščina
Covnarci.
Botaničnozoološka
dediščina
*Velik petelin;
* Ruševec.
Oblikovane
naravne
znamenitosti
*Park pri
gozdarstvu v
Mislinji.
Kopa, Črni vrh,
gozdna rezervata
Lovrenška jezera in
Ovčarjevo;
*Nasad cemprina
pod Črnim vrhom.
*Pohorske planje:
arnika, brkata
zvončnica, čmerika,
panonski svišč.
*Legen: nasad
dreves v obliki
rotunde v parku
Gallenhofen;
Slovenj Gradec: Gaj
miru.
sv. Bolfenku;
* Pahernikova
smreka.
*Veliki divji petelin
in ruševec;
*Vodoljube rastline
in živali ob
Ribniškem jezeru.
*Ribniška koča z
ribniškim jezerom.
*Evropski park
Bukovje – drevored
Bukovje.
V Tabeli 10 je predstavljena mreža rekreativnih poti in poligonov na Zahodnem Pohorju.
Tabela 10: Mreža rekreativnih poti in poligonov na Zahodnem Pohorju
Poti in
poligoni
Občina Mislinja
Občina Slovenj
Gradec
Občina
Dravograd
Občina Radlje
ob Dravi
Občina Ribnica
na Pohorju
Športna igrišča
Športna igrišča
*Park Milana
Lenarčiča (odbojka
na mivki, tenis, otr.
igrala, mali
nogomet na travi in
asfaltu;
*predvideno
Občina Vuzenica
golfišče.
Poti in poligoni za zimsko rekreacijo
*Mislinjska Dobrava:
tekaška pot.
Tekaške poti
Sankališča
Smučišča
*Kope;
*Skakalnice s
sedežnico v Mislinji.
*Gorsko turistični
center Kope.
*Tekaške poti.
*Smučišče v Ribnici
in na Ribniški koči;
*Predvidena
povezava smučišč
na Kopah in
Ribniškem Pohorju
z žičniškimi
napravami.
Poligoni za
deskanje
Poligoni za
otroške igrarije
na snegu
Poligoni za
snežni rafring
Poligoni za
vožnjo z
motornimi
sanmi
*Poligon za vožnjo z
motornimi sanmi.
Pohodne poti
Sprehajalne
poti
Treking rekreativne
pešpoti
Treking –
*Slovenj Gradec: Pot
domačih obrti;
Bernekerjeva pot;
Pot Tičnica.
*Evropska pešpot E6.
*Gozdna učna pot
Kapelvald Josipdol.
*Slovenska planinska
*Slovenska
*Gozdna pot
‘Pistrov grad’,
Vuzenica.
planinske poti
transverzala.
planinska
transverzala.
Treking –
tematske poti
Dolge pohodne
poti
*Pot od Ribniške
koče na Roglo;
*Pot po vrhu
Pohorja;
* Pot do Koče na
Pesniku;
* Pot na Kope.
*Planinska pot iz
Vuzenice do
Kremžarjevega
vrha;
* Planinska pot iz
Vuzenice do Koče
Planinc.
*Pohorska
kolesarska
transverzala.
*Obdravska
kolesarska pot.
Poti za
nordijsko hojo
Poti za tek
Kolesarske poti
Treking in
obrečne
kolesarske poti
Poti in poligoni
za gorsko in
adrenalinsko
kolesarjenje
Poti za
kolesarjenje za
sprostitev
Ceste za cestno
kolesarjenje
*Kolesarska pot
Slovenj Gradec –
Mislinja.
*S kolesom na Kope.
*Dovže-Mislinja.
*Občinske
kolesarske poti (4
kategorije).
*Evropska
kolesarska pot –
stara cesta za
Trbonje mimo
Dvorca Bukovje.
Kolesarstvo
Lohas skupina
Poligoni
za motoriste
za
štirikolesnike
V Tabeli 11 je predstavljena mreža doživljajskih poti na Zahodnem Pohorju.
Tabela 11: Nabor enot za vzpostavitev mreže doživljajskih (učnih in tematskih) poti na Zahodnem Pohorju
Doživljajske
poti
Občina Mislinja
Kulturne poti
Zgodovinske poti
Gozdne in druge
učne poti
Gospodarske
poti
Naravoslovne
poti
Vinske/sadne/
zeliščne poti
Kulinarične poti
Zdravilne poti
*Učna gozdna pot v
Mislinji.
Občina Slovenj
Gradec
Občina
Dravograd
Občina Radlje
ob Dravi
*Bernekerjeva pot.
*Pot kurirjev in
vezistov.
*Pot Tičnica: učni
travnik.
Občina Ribnica
na Pohorju5
*Pot kurirjev in
vezistov Slovenije.
*Gozdna učna pot
Kapelvald.
Občina Vuzenica
*Gozdna pot
‘Pistrov grad’,
Vuzenica.
*Pot domačih obrti.
V Tabeli 12 so predstavljeni doživljajski parki / poligoni na Zahodnem Pohorju.
Tabela 12: Nabor enot za vzpostavitev mreže učnih in doživljajskih parkov / poligonov na Zahodnem Pohorju
Na spletni strani http://www.pohorje.org/kope-ribnisko-pohorje-poleti/pohodnistvo najdemo naslednje poti: Ovčja pot, Pot križevega potu, Pot do
Romantike Hof, Pot na Kmetijo Gosak idr.
5
Doživljajske
poti
Občina Mislinja
Učni in
naravoslovni
parki
Zabaviščni parki
Občina Slovenj
Gradec
Občina
Dravograd
Občina Radlje
ob Dravi
Občina Ribnica
na Pohorju
Občina Vuzenica
*Športno letališče
Slovenj Gradec:
panoramski poleti,
skoki s padalom v
tandemu.
V Tabeli 13 je predstavljena živa dediščina na Zahodnem Pohorju.
Tabela 13: Vzpostavitev mreže žive dediščine - ljudskega izročila in kulinarike na Zahodnem Pohorju
Prireditve
Občina Mislinja
Občina Slovenj
Gradec
Občina
Dravograd
Občina Radlje
ob Dravi
Občina Ribnica
na Pohorju
Občina Vuzenica
*Aktivnosti
turističnega društva
Mislinja.
*Razstava domače in
umetnostne obrti;
*Srednjeveški dan;
*Legen: Martinovi
dnevi, Jurjevanje,
literarni večeri,
žegnanje konjev,
ličkanje koruze v
Herčevem mlinu.
* Aktivnosti
Kulturnega društva
Dravograd.
*Repičeva župa v
Libeličah.
*Kulturno društvo
Radlje ob Dravi.
*Jezernikovi dnevi.
*Aktivnosti KUD
Stane Sever,
Ribnica na Pohorju;
*Aktivnosti
Kulturno,
etnološkega in
turističnega
društva Josipdol,
KET.
*Kulturno društvo
Vuzenica.
4. Ugotovitve posameznih udeležencev srečanja
Marija Lah, TIC SG: večje osveščanje lokalnega prebivalstva – potencialni nosilci se bi naj sami prepoznali; varstvo narave naj ne bo
ovira za turistični razvoj.
Aleš Občina Ribnica na Pohorju: Veliko manjka, povezovanje je nujno, da se poveže ponudbo za dnevne in večdnevne obiskovalce –
paketi za različne ciljne skupine – tržiti in ponujati.
Drago Pograjc, Občina Mislinja: občine naj zagotavljajo predpogoje za razvoj – infrastrukturo; potrebno je zainteresirati ljudi, da
pokažejo interes, saj sami ne bodo uvideli priložnosti.
Robert Preglau, Dravit: razvoj naj gre korak po korak – obveščanje, informiranje, prvi uspehi po korakih – prenos prvih dobrih
praks med ljudi – biti med ljudmi in jih slišati ter razumeti.
Lilijana Onuk, Občina Radlje ob Dravi: projekti so dobrodošli, paziti le, da narave in kulturne dediščine ne ‘kvarimo’, če ju hočemo
pokazati drugim.
Doroteja Knez, Občina Dravograd: Raziskave so pokazale strah pri ljudeh, domačinih – več gostov lahko prinese večjo porabo, več
odpadkov, zato je nujno oblikovati vizijo, vzpostaviti režim in ozaveščati lokalno prebivalstvo o pomenu narave in naravnih
vrednot, ki so zanje samoumevne, saj vsak dan vidijo in živijo z njimi.
Rozalija Lužnik, Občina Slovenj Gradec: uspešno je lahko le enovito Pohorje, zato je nujno sodelovanje občin ter oblikovanje
raznolikih in specialnih programov aktivnosti po različnih občinah, da si niso en drugemu konkurenca in s tem regionalno
povezovanje.
Jurij Gulič, ZRSVN: razvoj naj teče skozi iskanje alternativ treh deležnikov v območju - lokalni človek, narava in turistično
gospodarstvo ter usklajeno umeščanje sonaravnih aktivnosti.
Jurij Gulič je odgovoril na pomislek Marije Lah: Naravovarstvo naj ne bi bila ovira razvoju, saj Pohorje ni prvobitno, temveč je
krajina odraz delovanja ljudi. ZRSVN ne želi naravi neprijaznih dejavnosti na ovršju Pohorja, temveč razporeditev gradnje
predvsem na vznožje, kjer so vplivi manjši.
Kakšna naj bo Vizija Zahodnega Pohorja leta 2020
Center Kope - Ribniška koča – Ribnica z žičniško povezavo in sonaravno ponudbo (namestitev na sonaravno grajenih turističnih
kmetijah, apartmajih in planinskih kočah), ki naj temelji na dopolnilnih dejavnostih: domači proizvodi iz dopolnilnih dejavnosti
kmetij (peka kruha, pekovskega peciva, predelava mleka in mesa) ter doživljajskih vodenjih po tematskih poteh Pohorja in z
odlično avtentično kulinariko in razvito drugo pripadajočo ponudbo. Lokalno prebivalstvo je aktivno vključeno in omogočeno je
kakovostno življenje na podeželju.
Na osnovi prejete dokumentacije izvedenih, tekočih in prihodnjih projektov bodo oblikovana izhodišča vizije trajnostnega razvoja
zelene ponudbe (narava in kulturna dediščina) na „Zahodnem Pohorju”. Izpolnjeni delovni listi bodo omogočili oblikovanje vizije
za vzpostavitev mrež iz točke 5.
Delovna skupina „Zahodno Pohorje” se bo do meseca junija, ko bi naj bila Vizija zaključena, sestala še vsaj enkrat. Tako bo končni
dokument verodostojno predstavljal želeno vizijo in pričakovanja občin in drugih organizacij omenjenega območja Pohorja.
Zaključna misel: vse občine so zelo povezane na področju narave in kulturne dediščine, vendar premalo poznajo delo ena druge,
premalo komunicirajo in sodelujejo. Srečanja delovnih skupin in oblikovanje skupne Vizije zelene ponudbe (narava in kulturna
dediščina) Pohorja lahko pripelje do: (i) povezovanja in prepoznavanja prednosti in priložnosti občin in drugih deležnikov v
skupnih projektih na področju narave in kulturne dediščine, (ii) prepoznavanja in spodbujanja podjetniških priložnosti lokalnega
prebivalstva, (iii) oblikovanja celovite zelene ponudbe in pozitivne konkurence, ki vodi v specializacijo in večjo kakovost celovitega
območja in (iv) posledično v večjo privlačnost Pohorja za želene ciljne skupine obiskovalcev in domačine.
Vsem udeleženim se zahvaljujemo za prisotnost na srečanju, za predstavitev projektnih aktivnosti ter konstruktivno sodelovanje v
debati.
Mag. Tanja Lešnik Štuhec
Priloge poročila:
- Lista prisotnosti