NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA Janja Sivec; etnologinja [email protected] www.asmokajetno.com Predstavitev in pričakovanja PRIČAKOVANJA PRAVILA ZA DOBRO POČUTJE VSEH. KAJ JE DEDIŠČINA NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA  izročila, tradicija, zgodovinski spomin, preteklost; gmotne, družbene in duhovne sestavine kulture in načina življenja, ki sedanjost povezujejo s prejšnjimi obdobji. Naravna dediščina  je vse tisto bogastvo žive in nežive narave, v katero je bil rojen človek. Prejel jo je kot dediščino dedov in predal jo bo kot svojo zapuščino vsem tistim rodovom, ki bodo lahko živeli samo toliko časa, dokler jim bo življenje s svojim obstojem omogočala – narava. Je nenadomestljiva in za človeka nujno potreben predpogoj življenja. In ker je nedotakljivo življenje, naj bi bila nedotakljiva tudi narava … SLOVENIJA – KRALJESTVO VODA! REKA MURA CERKNIŠKO JEZERO ŠKOCIJANSKE SLAP RINKA JAME NARAVNE ZNAMENITOSTI  Soline značilnosti alpskega, kraškega, sredozemskega in panonskega sveta Bohinjsko jezero SVET ŽIVALI Plavček Rumeni strnad SVET RASTLIN Narcisa Perunika Pragozd na Donački gori VRTOVI ŽIVE IN NEŽIVE NARAVE Vinska trta Hmeljevi nasadi Nasadi Rudnik oljk Idrija SKRB ZA NARAVNO DEDIŠČINO    NAJPREJ MI! Društvo za zaščito živali Društvo za varstvo rastlin Slovenije SLOVENIJA  ZAVOD ZA VAROVANJE NARAVE  Zakon o ohranjanju narave (uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št.96/04  MINISTERSTVA (kmetijstvo, okolje ...), agencije  Parki    TNP Regijski park je zaokroženo območje prvobitne in kultivirane narave in združuje obsežno območje regijsko značilnih Goričko, Kozjanski, Pohorje Krajinski park Krajinski park je območje, kjer se prepletajo številni elementi naravne in kulturne dediščine, območje kultivirane narave ter značilna krajina z elementi naravne in kulturne dediščine.  Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. Na varstvenih območjih želimo ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi. Ključne naloge ZRSVN v skladu so: • zbiranje podatkov o rastlinskih in živalskih vrstah, njihovih habitatih in habitatnih tipih; • evidentiranje in vrednotenje delov narave ter spremljanje stanja in upravljanje z bazami podatkov o naravnih vrednotah in biotski raznovrstnosti; • pripravljanje strokovnih predlog za določitev statusa naravnih vrednot in njihovo razvrščanje na vrednote državnega in lokalnega pomena; • izvajanje ukrepov varstva biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot; • sodelovanje pri upravljanju z zavarovanimi območji ter nudenje strokovne pomoči lastnikom naravnih vrednot in lastnikom zemljišč na zavarovanih območjih; • pripravljanje naravovarstvenih smernic in podajanje strokovnih mnenj s področja ohranjanja narave; • opravljanje strokovnega nadzora nad izvajanjem naravovarstvenih nalog. MEDNARODNO  UNESCO   Seznam naravne in kulturne dediščine CIPRA  Trajnostni razvoj Alp GROŽNJE NARAVI   LJUDJE, NAPREDEK IN VSE KAR SODI ZRAVEN LJUBITELJI NARAVE  TUJE INVAZIVNE VRSTE:  RASTLINE: robinija (na Štajerskem imenovana trn), dve vrsti zlate rozge, pelinolistna žvrklja ali ambrozija,  pajesen, žlezava nedotika, dve vrsti dresnika, japonska medvejka in japonsko kosteničje (Lonicera japonica). Iz tropskih krajev izvira vodna solata. ŽIVALI Harlekinska polonica Rdečevratka Španski lazar Tigrasti komar TRENUTNO NAJVEČJE TEŽAVE     MOKRIŠČA RDEČI SEZNAM ogroženih živalskih in rastlinskih vrst - RIS Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji Seznam zavarovanih domorodnih rastlinskih vrst v Sloveniji VAROVANJE NESNOVEN VREDNOSTI NARAVNE DEDIŠČINE Kulturna dediščina  je vsa človekova ustvarjalnost, nastala mimo delovanja narave, ob njej ali mimo nje. Kulturne dediščine so oblike razmerij med človekom, kulturnim okoljem in gospodarskimi, družbenimi in duhovnimi prizadevanji v njem. POJMI  Narodopisje/etnografija/etnologija    Veda o ljudstvu in/ali narodu in njegovi kulturi. Znanstvena raziskava in opis kulture ljudstva, naroda, prebivalstva nekega kraja ali pokrajine ali določene družbene skupine, izbranega kulturnega pojava ali teme; Veda o vsakdanjem življenju in kulturi etničnih skupin.  Temelj terensko delo  Folklora/folkloristika  Je znanje ljudstva. Izvirna starožitnost ljudstva in ljudsko slovstvo; včasih tudi ljudska duhovna kultura. V pomenu izročilnega znanja, vedenja in poustvarjanja ljudstva.  Folklorist/folklorec  Ljudska kultura  Je do 2. sv. vojne veljala kot predmet raziskovanja v etnologiji. Omejena na kmečko kulturo in predindustrijsko dobo. Šege in navade  Šege so podedovana ali prevzeta ravnanja posameznika ali skupine ob določenih priložnostih. Ko pa šega izgubi svojo simbolno vsebino, govorimo o navadah.  Glede na priložnost govorimo o šegah življenjskega kroga, letne šege in delovne šege.   KAJ PA OBIČAJI??? STROKE   Etnolog/etnograf Konsrevatorstvo – celovito varovanje naravne in kulturne dediščine    Konservatorski načrt Kulturno varstveni pogoji Konservator – strokovnjak za varovanje kulturne dediščine   Restavratorstvo - restavratorstvo fizično rokovanje s predmeti. Predmete lahko s svojim rokovanjem zaščitimo pred nadaljnjim propadanjem. Spet z drugimi postopki pa posežemo v predmet do mere obnavljanja. Stroka strmi k temu, da so vsi postopki in morebitna dodajanja vidni, da se loči originalni del od dodanega materiala. Muzeologija  Kustos DELITEV K. DEDIŠČINE  NESNOVNA / živa dediščina ”Živa dediščina so nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi,znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino; živa mojstrovina je živa dediščina, ki je razglašena za spomenik.” Register žive kulturne Slovenski etnografski muzej (koordinator) www.nesnovnadediscina.si/ - ZGODBE  Škofjeloški pasijon Škofjeloški pasijon je spokorniška pasijonska procesija po besedilu patra Romualda Marušiča iz leta 1721, ki se uprizarja v velikonočnem času v Škofji Loki.  Cerkljanska laufarija  Izdelovanje papirnatih rož  Borovo gostüvanje  Izdelovanje klobukov iz kostanjevega listja  Obhodi pustnih oračev   Škoromatija  Obhodi kurentov Izdelovanje ljubenskih potic Ljubenske potice so cvetnonedeljske butare, značilne za Ljubno ob Savinji in okoliške kraje. Velikonočne igre s pirhi  Drežniški in Ravenski pust  Izdelovanje belokranjskih pisanic  Pisanje pirhov ob prazniku šempav Pisanje pirhov ob prazniku šempav poteka vsako prvo nedeljo v maju, ko se ženske iz Poljubinja in okolice zberejo in z rdečo barvo barvajo ter z različnimi motivi in verzi popišejo kuhana jajca. Njihova posebnost je izdelava zunaj velikonočnega časa.  Otepanje v Bohinju Otepanje je šega, ki jo pred novim letom izvajajo maskirani koledniki otepovci v vaseh Zgornje Bohinjske doline. Obiščejo vse hiše v vasi in voščijo srečno novo leto, družine pa jih obdarujejo. SNOVNA MATERIALNA PREMIČNA muzeji NEPREMIČNA ZVKD http://rkd.situla.org/ ETNOLOŠKA SISTEMATIKA je razvrstitev kulturnih pojavov. V osnovi ločimo kulturne pojave, glede na področja; MATERIALNA KULTURA Materialna, snovna, gmotna kultura je produkt človekove dejavnosti in njegovih dosežkov pri gospodarskem prizadevanju, prehrani, bivališču oz. stavbarstvu, oblačilni kulturi, transportnih in komunikacijskih sredstev.           POKRAJINA (Splošno) ZEMLJIŠKA RAZDELITEV, NESELJE, URBANIZEM NOTRANJA OPREMA, BIVALNA KULTURA, BIVANJE STAVBARSTVO POLEDELSTVO ŽIVINOREJA VRTANRSTVO, VRTIČKARSTVOSADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO LOV, RIBOLOV NABIRALNIŠTVO ČEBELARSTVO          ROKODELSTVO IN OBRT INDUSTRIJA, RUDARSTVO GOZDNO GOSPODARSTVO GOSPODARSKE RAZMERE IN PRORAČUN (družine ali gospodinjstva) NOŠA PROMET, KOMUNIKACIJSKA SREDSTVA IN KOMUNIKACIJE TRGOVINA, TRGOVANJE TURIZEM, TURIZEM NA VASI ORODJA, PREDMETI (GOSPODARSTVO, OSTALO ?) PREHRANA SOCIALNA KULTURA Socialna ali družbena kultura proučuje medčloveške odnose in razmerja med posamezniki ali v skupini. Ukvarja se še s krajevnimi, poklicnimi in družbenimi skupinami, družinsko-sorodstvenimi vezmi, med-etničnimi stiki, zamejci, izseljenci, itd.             Biografije, življenjepisi Družinsko-sorodstvene zveze Vzgoja Spolno življenje Prebivalstvo Krajevna skupnost Medkrajevni in inter-etnični odnosi Družbeno razlikovanje Vrednote in moralne norme Pravne norme Delovne skupnosti Medsebojna pomoč             Sosedstvo Fantovske in dekliške skupnosti Družbene organizacije; poklicne, namenske skupnosti, društva Združbe odraslih Letne šege Šege življenjskega cikla Delovne šege Prireditve, festivali Praznovanje, prazniki Politično življenje Socialna gibanja Ljudsko pravo DUHOVNA KULTURA Duhovna ali simbolna kultura zajema področje človekove ustvarjalnosti. Vanjo lahko umestimo ljudsko umetnost, ljudska verovanja, ljudska znanja. V duhovno kulturo umeščamo vse čemur pravimo folklora.         VEROVANJE Jezik (način sporazumevanja, izražanja) in imena BESEDNA UMETNOST Branje Ljudska umetnost, likovna umetnost, likovno obzorje PEVSKA KULTURA (Petje, pevci, pesmi) Glasbila, godci, godčevstvo PLESI, FOLKLORNE SKUPINE   Dramatika in gledališče Prosti čas in zabava         Otroške igre in igrače Ustno izročilo Zdravilstvo, veterina Znanje o rastlinskem svetu Znanje o živalskem svetu Znanje o vremenu Zgodovinska zavest in geografsko obzorje Tehnično znanje KAKO PREPOZNATI DEDIŠČINO      Starost/čas Izdelava/izdelovalec Material Edinstvenost ZGODBA VREDNOTENJE DEDIŠČINE     OSEBNA LOKALNA REGIONALNA DRŽAVNEGA POMENA ODNOS DO DEDIŠČINE  DESTRUKTIVEN/RAVNODUŠEN    ROMANTIČNO-NOSTALGIČEN     Dobri stari časi Tradicionalno, tipično … NE – AVTENTIČEN; poustvarjanje zgodovine brez preverjenih informacij. PROFESIONALNE   Propadanje Uničevanje Pod vodstvom strokovnjakov INOVATIVEN  Poustvarjanje z modernimi tehnikami, nove vsebine na podlagi tradicionalnih znanj VIRI INFORMACIJ  Pri vsakem učenju in raziskovanju je zelo pomembno raziskati vire, ki obstajajo na to temo. Ti nam lahko olajšajo delo in nam dodatno razširijo znanje. Pomembno je znati poiskati informacije. OSNOVNO DELO V DEDIŠČINI  TERENSKO DELO      Pripravljeni Polstrukturirani intervjuji Zapisovanje Pristop INFORMATORJI  Varstvo podatkov INSTITUCIJE S PODROČJA ETNOLOGIJE IN VAROVANJA KULTURNE DEDIŠČINE  Slovenski etnografski muzej (SEM). http://www.etno - muzej.si  V sklopu ZRC SAZU (http://odmev.zrc-sazu.si) delujeta dva narodopisna inštituta INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE IN GLASBENONARODOPISNI INŠTITUT  OEIKA http://etnologija.etnoinfolab.org  ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE www.zvkds.si  DIREKTORAT ZA KULTURNO DEDIŠČINO  POKRAJINSKI MUZEJI   Pokrajinski muzej Maribor http://www.pmuzej-mb.si Pokrajinski muzej Murska Sobota http://www.pok-muzej-ms.si/  OSTALI MUZEJI Tehniški muzej Slovenije Muzej na prostem Rogatec Zasebni muzeji in zbirke  SLOVENSKO ETNOLOŠKO DRUŠTVO http://www.sed-drustvo.si KNJIŽNICE  www.cobiss.si  Knjižnica SEM Knjižnica OEiKA NUK CTK Pokrajinske in območne knjižnice       DOMOZNANSKI ODDELKI Digitalna knjižnica Slovenije http://www.dlib.si POMEMBNEJŠA LITERATURA NA PODROČJU ETNOLOGIJE   SLOVENSKI ETNOLOŠKI LEKSIKON Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - ETSEO VPRAŠALNICE, so vprašalnice, ki v enajstih knjižicah zajemajo vprašanja, s katerimi si lahko izpraševalec pomaga pri raziskovanju šeg in navad na slovenskem etničnem ozemlju. Niko Kuret 1965 Praznično leto Slovencev : starosvetne šege in navade od pomladi do zime. Celje : Mohorjeva družba.  Rajko Ložar 1944 Narodopisje Slovencev. Ljubljana : Klas.  Slavko Kremenšek 1973 Obča etnologija. Ljubljana : Univerza.  Janez Bogataj 1992 Sto srečanj z dediščino. Ljubljani : Prešernova družba.  Vito Hazler 1999 Podreti ali obnoviti . Ljubljana : Rokus.  ZAKONODAJA          Zakon o varstvu kulturne dediščine /ZVKD-1/ Zakon o vračanju protipravno odstranjenih predmetov kulturne dediščine /ZVPOPKD/ Zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini /ZLKSDL/ Pravilnik o obliki in namestitvi oznak nepremičnih spomenikov in znamenitosti * Pravilnik o določitvi zvrsti predmetov kulturne dediščine * Uredba o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev * Pravilnik o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine * Pravilnik o evidenci in nadzoru pri trgovanju s predmeti kulturne dediščine * Pravilnik o strokovnih, prostorskih in tehničnih pogojih za izvajanje javne službe na področju varstva kulturne dediščine * (se ne uporablja v delu, ki se nanaša na muzeje) Pravilnik o varovanju in hranjenju nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva, o vpisu v razvid muzejev in o podelitvi pooblastila za opravljanje državne javne službe muzejev Prepoznavanje in evidentiranje dediščine Nevestin venček (Stara gora) Lenišnica (Gornji Ivanjci) PREPOZNAVANJE DEDIŠČINE Kriteriji za prepoznavanje dediščine so različni, a nekaj splošnih je:  ČAS (starejša datacija)  IZDELAVA (posebnost v izdelavi)  REDKOST  LOKALNA POMEMBNOST  ZGODOVINSKA POMEMBNOST  OSEBNA ZGODOVINA  SPOROČILNOST/IZVOR (zgodba, ki nam jo pove predmet) VAROVANJE DEDIŠČINE DOKUMENTACIJSKO  EVIDENTIRANJE  DOKUMENTIRANJE FIZIČNO  KONZERVATORSTVO  RESTAVRATORSTVO POMEN DOKUMENTACIJE             KAJ IMAMO KJE IMAMO SMO KAJ IZGUBILI UČINKOVITOST RAZISKOVANJE PODPORA RAZISKOVANJU IN PUBLIKACIJAM PRENAŠANJE V NOVE TEHNOLOGIJE VEDENJE O ZBIRKI SKRB ZA ZBIRKO LASTNIŠTVO OPIS PRI IZGUBAH IN KRAJAH PODATKI VAS PREŽIVIJO DOKUMENTACIJSKO VARSTVO EVIDENTIRANJE  Vodenje evidence o zbirkah in predmetih na splošno. INVENTARIZACIJA  Vsak predmet v zbirki pridobi svojo inventarno številko, pod katero je voden v inventarni knjigi. POPIS  Je popoln popis vseh predmetov. Vsak predmet dobi kartotečno kartico, ki vsebuje podatke o predmetu.  Št. akcesije, zaporedna št.Ime predmeta / narečno ime Klasifikacija (zvrst, področje) Število delov Ime in naslov darovalca/provenienca Mere Material Tehnika Stanje Okrasje FOTOGRAFIJA                    Konservatorski, restavratorski posegi Izdelava (kraj, izdelovalec, čas) Uporaba (kraj, uporabnik, čas, namen, način) Pridobitev (kraj, način, lastnik, datum) Opombe Opis predmeta Opisoval Datum vpisa Namestitev Ostali zapiski POPIS  ZAPISOVANJE INVENTARNE ŠTEVILKE  MERJENJE  FOTOGRAFIRANJE  POPISOVANJE NA POPISNE LISTE POPISNI LISTI Številka Panoga Opis področja, na katerem se je predmet uporabljal. Npr. Poljedelstvo, oranje Gospodinjska opravila, peka kruha Etnološka sistematizacija Vrsta predmet Splošno poimenovanje predmeta; voz, kočija, orodje,… Poimenovanja predmeta Ime predmeta, če se ne ve knjižnega imena, se zraven naredi vprašaj ? Najrazličnejše variante domačih imen, ki se uporabljajo na lokalnem območju in tam od koder predmet izvira. Izvor predmeta Od kod je bil predmet pridobljen, področje, kraj, vas, naslov kmetije. Čim bolj natančen podatek o izvoru predmeta, ali je pridobljen od prvega lastnika. Osnoven opis predmeta Osnoven opis. Kje se je predmet uporabljajo, funkcija, kdo ga je uporabljal… Način in čas pridobitve ODKUP DAR NAJDBA DEDOVANJE LETO: Podroben opis Material: material iz katerega je predmet izdelan Mere: izmerimo predmet, glede na to kako je predmet razstavljen oz. kako se je uporabljal; dolžina, širina, višina, premer (merska enota je centimeter) Stanje: DOBRO SLABO ZELO SLABO Izdelava: ČAS IZDELAVE (verjetno – precej zanesljiva datacija, okoli – 20 let +/-, deloval 20 let +/glede na izdelovalca, pred in po do 100 let pred/po navedeni letnici, prva ali druga polovica stoletja) IZDELOVALEC KRAJ IZDELAVE NAČIN IZDELAVE (ročna (rokodelci), industrijska izdelava, domača izdelava (lahko že z strojnimi pripomočki, le da je izdelan na kmetiji-doma), neznano) Okrasje: opis motiva okrasja, kaj predstavlja, kako je izdelano (poslikava, dodano okrasje...). pod to kategorijo sodijo tudi podpisi, posvetila, naslovi, tovarniške oznake… Predelave: Opis predelave predmeta z dodajanjem novejših komponent, drugih materialov... Posegi v predmet: Kako je lastnik morebiti posegel v predmet, zaščita, konservacija, restavracija... UREJANJE DOKUMENTACIJE   BAZA PODATKOV EXCELOVE TABELE FIZIČNO VARSTVO  Osnova pri ravnanju s predmeti naj bo, da jih je najprej potrebno zaščititi pred nadaljnjim propadanjem. Prav tako ne škodujemo, če v svojem delovanju, na predmetu uporabljamo tehnike, s katerimi, je bil predmet izdelan in takrat obdelan. Vsekakor pa je pri zahtevnejših posegih, še vedno potrebna pomoč strokovnjakov. VAROVANJE PRED VREMENSKIMI VPLIVI  Osnova fizičnega varstva je, da predmete zavarujemo pred vremenskimi vplivi, jih ne izpostavljamo neposredni svetlobi ter jih poskušamo zavarovati pred hitrim nihanjem v temperaturi. ZATIRANJE ZAJEDALCEV  Pomemben faktor pri zaščiti pred nadaljnjim propadanjem, je zatiranje zajedavcev v lesu in tekstilu.  Uničevanje lesnega črva.