1. No category

RAZVOJ SOCIALNEGA VEDENJA IN SOCIALNE IGRE OTROK
doc. dr. Tina Kavčič, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
8. posvet Dobre prakse v vrtcu: Simbolna igra v vrtcu
Socialno vedenje in igra
2 Razvoj socialnega vedenja in razvoj igre sta tesno povezana
2 napredek v socialnem razvoju omogoča vključevanje v vse bolj zapletene interakcije v kontekstu igre
2 socialna interakcija omogoča napredek igre
Œ otrok v interakciji z mentalno razvitejšim partnerjem zmore več kot sam
Œ razvojno zahtevnejše oblike igre se najprej pojavijo v kontekstu socialne interakcije
Vsebina
2 vrste socialne igre 2 razvoj socialnega vedenja od rojstva naprej in njegovo povezanost z igro
Socialne vrste igre
2 M. B. Parten (1932) – 6 kategorij (ne)socialne igre:
2 brez udeležbe
2 opazovalna igra
2 samostojna (osamljena) igra
2 vzporedna (paralelna) igra
2 asociativna igra
2 sodelovalna (kooperativna) igra
2 Sodobni avtorji (van der Kooij, 2001; Zupančič idr., 1999):
2 kontaktna igra 2 opazovalna igra z udeležbo
Socialne vrste igre
2 Rubin (2001) ‐ Shema za opazovanje proste igre otroka 2 3 oblike socialne igre otrok
Πoddaljenost opazovanega otroka od drugih otrok Πotrokova pozornost in odzivnost do drugih otrok
2 samostojna igra: Œ ločeno od drugih otrok
Œ običajno z drugačnimi igračami Œ pozoren na svojo dejavnost 2 vzporedna igra: Œ otrok se igra sam, a v bližini drugih otrok
Œ drugih se zaveda in do določene mere nanje tudi odziva
Œ uporaba podobnih igrač ter raba vzporednega govora
2 skupinska igra:
Πigra z drugimi otroki , njihova igra ima skupen cilj
Socialna interakcija
2 Socialna interakcija je proces vzajemnega delovanja vsaj dveh oseb, ki sta med seboj v komunikacijskem procesu, pri čemer se zavedata prisotnosti drug drugega in tega, da delujeta drug na drugega. 2 celoten človekov psihični razvoj se odvija v kontekstu socialne interakcije
2 zaporedno prevzemanje dejavnosti Œ sosledje dejavnost – premor že pri sesanju novorojenčka
Socialno vedenje in igra dojenčkov
2
Novorojenček je socialno bitje (Zupančič, 2004):
2
2
2
Preferenca za človeški glas in obraz
Prepoznavanje in razlikovanje med obrazi
Prepoznavanje in razlikovanje med nekaj temeljnimi čustvenimi izrazi na obrazih drugih ljudi Socialno vedenje in igra dojenčkov
2 2. mesec: 2 bolj dejavno vključevanje v interakcijo
2 protokonverzacija
Πspodbujanje
Πodzivi na motnje
2 za usklajenost skrbi predvsem odrasli
Socialno vedenje in igra dojenčkov
2 3‐6 mesecev
2
začnejo se zavedati partnerjeve pozornosti, ki je namenjena njim
Œ
začasni pozitivni umik iz interakcije 2 odziv na vrstnike: Œ difuzno vzburjenje
Œ začenja komunikacijo
Πprecej neusklajene interakcije
Socialno vedenje in igra dojenčkov
2 6‐9 mesecev
2 preproste sodelovalne igrice s partnerjem 2 pozornost na nežive predmete: Œ povečana sposobnost rokovanja s predmeti
Πuporaba predmetov v socialni komunikaciji
Πne usklajujejo pozornosti na predmete in ljudi
2 klovnovsko vedenje
Πusmerjanje pozornosti na svoje vedenje
2 vrstniške interakcije
Πgledajo vrstnike, se jim nasmejejo, vokalizirajo, se jih dotikajo
Œ prisotnost igrač moteča Socialno vedenje in igra dojenčkov
2 9‐15m: Sociokognitivna revolucija
2 usklajevanje pozornosti na partnerja v socialni interakciji s pozornostjo na predmete
2 9 m: skupna vezana pozornost na zunanji predmet ali dogodek
2 11m: sledenje pozornosti partnerja Πsocialno sklicevanje
2 po 12 m: usmerjanje partnerjeve pozornosti na zunanje predmete
Πdeklarativne geste
Socialno vedenje in igra dojenčkov
2 Sposobnost skupne vezane pozornosti omogoča vključevanje v socialno igro s predmeti
2 interkacija z odraslim pretežno vezana na predmete
Socialno vedenje in igra dojenčkov
2 Interakcija z vrstniki 2 razvoj podobno kot z odraslimi, a s precejšnjim razvojnim zamikom 2 že dojenčki se specifično odzivajo na vrstnike
2 od konca prvega leta starosti se z vrstniki vključujejo tudi v igralne interakcije
2 z razvojem vse bolj usklajene in gladke
2 skupni interesi
Socialno vedenje in igra otrok v vrtcu
2 Socialno vedenje in prilagajanje otrok od dveh let in pol dalje lahko opišemo s 3 dimenzijami, ki vključujejo:
2 značilnosti otrokovega čustvenega izražanja
2 značilnosti odzivanja na vrstnike
2 značilnosti odzivanja na odrasle Socialno vedenje in igra otrok v vrtcu
2 Socialno vedenje in prilagajanje otrok od dveh let in pol dalje lahko opišemo s 3 dimenzijami:
2 socialna kompetentnost:
Œ prilagojeno čustveno izražanje: veseli, zaupljivi, mirni
Œ ugodni stiki z vrstniki: vključeni, prosocialni, strpni
Πugodni stiki z odraslimi: primerno samostojni, sodelovalni
Socialno vedenje in igra otrok v vrtcu
2 Socialno vedenje in prilagajanje otrok od dveh let in pol dalje lahko opišemo s 3 dimenzijami:
2 vedenje ponotranjenja:
Œ potrto, tesnobno čustvovanje Œ stiki z vrstniki: osamljeni
Œ pretirano odvisni od odraslih Œ dejavnik tveganja v razvoju samostojnosti; prispeva k prezrtosti otrok med vrstniki in vzgojitelji/učitelji
Socialno vedenje in igra otrok v vrtcu
2 Socialno vedenje in prilagajanje otrok od dveh let in pol dalje lahko opišemo s 3 dimenzijami:
2 vedenje pozunanjenja:
Œ jezno čustvovanje Œ stiki z vrstniki: agresivnost, egoizem
Πnasprotovanje odraslim
Œ dejavnik tveganja v razvoju vedenjskih težav, ki vključujejo težave v socializaciji, zavračanje otrok s strani vrstnikov in konfliktne odnose otrok z odraslimi Socialno vedenje in igra otrok v vrtcu
2 Izraženost teh 3 dimenzij socialnega vedenja pri otrocih se odraža v njihovem delovanju v različnih skupinah in socialnih odnosih, preko teh pa tudi v njihovi učni uspešnosti 2 Izbira vrstnikov za skupno igro (Zupančič, Gril in Kavčič, 2001) 2 Udeležba v prosti igri z vrstniki (LaFreniere in Dumas, 1995)
Socialno vedenje in igra otrok v vrtcu
2 Bolj socialno kompetentni otroci:
2 večkrat izbrani za skupno igro v vrtcu 2 priljubljeni
2 Otroci z bolj izraženim vedenjem ponotranjenja:
2
2
2
2
nekoliko redkeje izbrani kot želeni partnerji za skupno igro
najmanj vključevanja v socialno igro več časa na obrobju skupine (ni razlik v samostojni igri)
prezrti
2 Otroci z bolj izraženim vedenjem pozunanjenja:
2 nekoliko redkeje izbrani za skupno igro
2 več negativnih izbir kot otroci z manj izraženim vedenjem pozunanjenja
2 najbolj interaktivni in hkrati najbolj zavrnjeni med vrstniki
2 zavrnjeni
Socialno vedenje in igra otrok v vrtcu
2 Socialno vedenje – priljubljenost/vključenost v igralno interakcijo
Socialne vrste igre: razvoj
2 Dojenček:
2 6m
Œ samostojno Œ pasivno spremljajo dejavnost odraslega z igračami
Πniso sposobni predmetno socialnega usklajevanja
Œ njihov interes za igrače v primerjavi z interesom za ljudi še razmeroma šibak 2 do 12m
Πporast zanimanja za predmete
Socialne vrste igre: razvoj
2 Malček:
2 porast socialno dejavnejših vrst igre
2 vzporedna in asociativna igra
2 do konca 3. leta tudi sodelovalna
Πporast socialne kompetentnosti
Œ upoštevanje namer drugih
Πprilagajanje lastne dejavnosti v interakciji
Socialne vrste igre: razvoj
2 Zgodnje otroštvo:
2 samostojna igra postaja redkejša
Πsamostojna konstrukcijska igra ostaja pogosta
2 opazovalna igra in vzporedna igra Œ omogočata vključevanje igro s svojimi vrstniki 2 simbolna igra postaja vse bolj socialna ‐ sociodramska igra: Œ možnosti za preizkušanje socialnih spretnosti ter raziskovanje socialnih vlog in norm
Πspodbuja socialne interakcije in prijateljstva med otroki
Œ otroci si delijo čustva in izkušnje
Œ pogosto vključuje reševanje konfliktov s pogajanji Œ prevzemanje gledišča drugega, saj morajo upoštevati gledišče igralnih partnerjev
Socialne vrste igre: razvoj
2 Do konca 3. leta lahko opazimo vse vrste
2 Samostojna ni nujno najpreprostejša
2 Kaj otrok počne
2 Preferenca za neinteraktivno igro
2 Sodelovalna razvojno najzahtevnejša