priponki.
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV Ljubljana, 15. junij 2016 DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE dr. Milan Brglez, predsednik ZADEVA: Zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije Spoštovani! Na podlagi 85. člena Ustave Republike Slovenije ter 1. odstavka 58. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije skupina podpisanih poslank in poslancev zahteva sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije z obravnavo naslednjega priporočila kot točke dnevnega reda: 1. Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi s postopki odkrivanja in preiskovanja sumov kaznivih dejanj, vezanih na tako bančno kriminaliteto. A. Razlogi za sklic izredne seje državnega zbora Decembra 2013 so bili objavljeni rezultati pregleda kakovosti sredstev in izvedbe stresnih testov desetih bank, ki so jih opravili tuji mednarodni strokovnjaki. Na njihovi podlagi je Republika Slovenija opravila dokapitalizacijo bank NLB d.d., NKBM d.d. in Abanke d.d. v višini 3,012 milijarde evrov. Poleg tega se je iz teh treh bank preneslo na Družbo za upravljanje terjatev (DUTB) še za 1,676 milijarde evrov slabih terjatev. Opravil pa se je tudi odpis podrejenih 2 finančnih instrumentov v višini 441 milijonov evrov. V kolikor seštejemo sredstva namenjena za dokapitalizacijo, slabe terjatve prenesene na DUTB in odpis podrejenih finančnih instrumentov (skupaj 5,129 milijarde evrov) vidimo, da je vsak državljan za reševanje državnih bank namenil okoli 2.500 evrov. Tabela 1: Sredstva za stabilizacijo NLB d.d., NKBM d.d. in Abanke Vir: Banka Slovenije S precej podobno situacijo kot Republika Slovenija se je le nekaj več kot dve leti pred tem srečala tudi Islandija. Toda po besedah tamkajšnje glavne preiskovalke njihove bančne luknje Eve Joly in po besedah častnega konzula Islandije Vladimirja Lužnika, ki so jih povzeli tudi naši mediji, je reševanje vprašanja bančne luknje in v zvezi s tem povezanega bančnega kriminala potekalo povsem drugače kot v Sloveniji. “Islandija je Sloveniji podobna po tem, da gre za majhno družbo, v kateri je veliko ljudi med sabo v sorodu. Politične stranke so bile zelo vpletene v imenovanje tistih, ki so bili odgovorni za banke. Islandiji je po petih letih uspelo rešiti državne finance”. Tamkajšnji preiskovalci so se lotili ne le vodstev bank, ki so vsekakor odgovorni za slabe kredite, temveč tudi predsednika vlade Geir-a Haarde-ja, ker na to temo ni sklical seje vladnega kabineta. Predsednik vlade pred sodiščem sicer ni bil spoznan za krivega, zato pa to ne velja za vodstva tamkajšnjih bank. Eva Joly je, kot glavna preiskovalka Islandske bančne luknje, o tamkajšnjem delu povedala tole: “Nismo imeli pisarne, računalnikov, ljudje niso imeli znanja o ekonomiji, toda v zelo kratkem času in s pomočjo mednarodnih strokovnjakov – skupina je štela 84 ljudi – se nam je pridružil izkušen islandski tožilec, vlada nam je namenila sredstva. Delo je bilo težaško, toda danes so bančniki obsojeni. Njihovo protizakonito premoženje je zaseženo in ljudje vedo, kaj se je zgodilo. Vsega denarja jim ni bilo mogoče zaseči, saj je šlo tudi za slabe poslovne projekte, toda zaseči je bilo mogoče protizakonite dobičke iz tržnih manipulacij”. “Začeli smo leta 2009 in večina preiskav je zaključenih, nekateri primeri pa še potekajo”. “Za vsako banko smo imeli najmanj sedem, osem preiskovalcev, sicer preiskave ne bi bilo mogoče izvesti v razumnem roku. Prav tako je ta (rok) 3 omejen s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Obtožnice morajo biti vložene v razumnem roku, to pomeni v največ štirih do šestih letih”. Eva Joly je spregovorila tudi o delu sodnikov na Islandiji v primeru sojenj odgovornim za bančno luknjo v bankah. Takole je povedala: “Če sem odkrita, sem se tega malo bala na Islandiji, namreč, da sodniki ne bodo dovolj uspešni. Za to potrebujejo več odlik; kompetenco, ker gre za zapletene zadeve, povsod po svetu pa je sodni sistem pravzaprav zasnovan za preproste primere, kraje, rope in podobno. In težko je pogledati navzgor ter soditi politikom. Nihče ne živi v vakuumu, tako tudi sodniki občutijo pritisk javnega mnenja. Ob veliko javne pozornosti, ko primere spremlja mednarodna javnost, ko je v sodni dvorani novinar Financial Timesa na primer, takrat tudi sodniki čutijo pritisk pričakovanja, da morajo izpolniti svojo vlogo. Pri tem je vloga medijev temeljna. Dogaja se, da preiskovalci dobijo nespodobno ponudbo, na primer dobro službo v banki, ki jo ravno preiskujejo”. Tako torej na Islandiji. Kako pa pri nas? Jasno je, da je do tako velike bančne luknje prišlo zlasti zaradi podeljevanja tako imenovanih slabih posojil oziroma zaradi dajanja posojil brez ustreznih zavarovanj. Večina nezavarovanih ali slabo zavarovanih posojil je tako pomenila potencialne sume storitve različnih kaznivih dejanj tako imenovane bančne kriminalitete. To pa je bil že takrat jasen signal, da se bo močno povečal obseg dela za preiskovalce Nacionalnega preiskovalnega urada in tudi za državne tožilce Sprecializiranega državnega tožilstva. Že v času druge Janševe vlade je bil tako Nacionalni preiskovalni urad kadrovsko okreplen za 20 novih preiskovalcev, pred letom dni pa tudi Specializirano državno tožilstvo, za 20 novih tožilcev, ki so bili zaposleni v celotni tožilski organizaciji. Danes, več kot dve leti in pol po več kot 5 milijardni dokapitalizaciji bank in več kot 3 leta po tem, ko so bili organi odkrivanja in pregona s strani druge Janševe vlade tudi uradno seznanjeni s tako imenovanimi slabimi posojili, točneje s subjekti, ki že več let ne vračajo kreditov, stanje v Republiki Sloveniji niti slučajno ni ne podobno, kaj šele primerljivo s stanjem na Islandiji. Na 13. nujni seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo dne 25. 02. 2015 je o preiskovanju bančne luknje in s tem povezanega bančnega kriminala, govoril državni tožilec mag. Jože Kozina. Takole je dejal: »Koliko protipravne premoženjske koristi bomo uspeli dobiti vam lahko povem iz primerov, ki jih tudi poznate Šrot 150 milijonov, praktično nič; Kordiš 130 milijonov, praktično nič; Zvon 1 holding in Zvon 2 holding 120 milijonov, praktično nič”. 4 Državni tožilec mag. Jože Kozina je bil še konkretnejši: »Torej dejstvo da je po dveh letih in pol 8 zadev na sodišču, bodisi v fazi sojenja, bodisi v fazi preiskave, se mi zdi popolnoma normalno glede na organsko zadevo, ki je po vsebini pač bančni kriminal, ker nimamo nobene sodne prakse. Prve sodbe bomo lahko dobili šele čez 10 ali pa 15 let, pa bodo prve tudi oprostilne, pa potem obsodilne ali najprej obsodilne, pa potem oprostilne, tako pač je v pravnem sistemu”. Dne 25. 02. 2016 je direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Majhenič povedal naslednje: »Kriminalistična policija je do konca januarja 2016 evidentirala oziroma zaznala 228 sumov tako imenovanih bančnih kaznivih dejanj. Skupna ocenjena škoda zaznanih kaznivih dejanj pa znaša 779 milijonov evrov. Doslej smo zaključili 138 sumov kaznivih dejanj, za 96 smo podali kazenske ovadbe zaradi utemeljenega suma storitve različnih kaznivih dejanj, za 42 primerov pa smo podali poročila, ker nismo ugotovili podlage za kazensko ovadbo«. Še bolj zaskrbljujoča pa je njegova naslednja izjava: »Šele sodna praksa bo dejansko pokazala, ali gre pri slabi bančni praksi v resnici tudi za kazniva dejanja«. »Dejstvo je, da se osumljeni bančniki s tožilci 'pomerijo' ob pomoči več odvetnikov in so opremljeni s celo po sedmimi izvedenskimi mnenji. Ni torej nujno, da bodo tisti, ki so bančno luknjo izkopali, za svoje ravnanje kdaj dejansko sploh obsojeni«. Na 22. seji Odbora za pravosodje, dne 27. 05. 2016, je o tej problematiki pesimistično spregovoril tudi vodja Specializiranega državnega tožilstva mag. Harij Furlan. Takole je dejal: “Kar se tiče bančnega kriminala bi rad povedal, da smo v 2015 vložili 8 zahtev za preiskavo pri 26 fizičnih osebah in 4 obtožbe zoper 11 oseb. Gre za protipravno premoženjsko korist v višini okoli 130 milijonov evrov. Pričakovanja glede tega, kdaj bo prišlo do obsodb v teh bančnih zadevah so velika. Tega se mi zavedamo, vendar realnost je taka, da Zakon o kazenskem postopku zahteva od tožilca, ko vloži zahtevo za preiskavo zoper določeno osebo, da dokaže utemeljen sum. V praksi je to skoraj identičen standard, ki se zahteva za vložitev obtožbe, de facto pri vlaganju obtožbe, gremo z istimi dokazi, kot smo šli v preiskavi. In kaj se zdaj zgodi v preiskavi? Preiskava bi se morala na podlagi Zakona o kazenskem postopku končati v 6. mesecih, v nasprotnem primeru preiskovalni sodnik, ki vodi preiskavo, obvesti o tem predsednika sodišča, ki potem ukrene, kar je potrebno. To se ne dogaja, ker enostavno ni objektivnih pogojev, da bi se te preiskave, bančne ali pa gospodarske, končale v šestih mesecih. To so preveč obsežne zadeve, preveč je listin, preveč je mnenj, tudi izvedenskih, ki jih obramba vloži v spis, preveč je poizvedovanj v tujino, zahtev po mednarodni pravni pomoči in čakanje na te odgovore. Povprečno traja to leto, leto in pol, pri čemer lahko dobimo tudi iz določenih držav selekcionirane 5 podatke, ki smo jih zahtevali. Zoper ta rok šestih mesecev, če preiskava ni končana, tožilstvo nima nobenega pravnega sredstva”. Če preiskovanje bančne luknje in na to vezana kazniva dejanja bančne kriminalitete na Irskem, kjer so v dobrih treh letih in nekaj mesecih pravnomočno obsodili okoli 80 odstotkov vseh tistih, ki so bančno luknjo povzročili, primerjamo s stanjem pri nas, potem lahko jasno zaključimo, da obstaja velika verjetnost, da tudi za drugo bančno luknjo v Republiki Sloveniji ne bo odgovarjal nihče. B. Predlog priporočila za odločanje na seji DZ Podpisnice in podpisniki zahteve za sklic izredne seje DZ predlagamo, da Državni zbor odloča o sprejetju naslednjega predloga priporočila: »Na podlagi 111. in 237. člena Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 - uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 79/12 – Odl. US in 80/13) je Državni zbor na seji .................. sprejel PRIPOROČILO Vladi Republike Slovenije v zvezi s postopki odkrivanja in preiskovanja sumov kaznivih dejanj, vezanih na tako imenovano bančno kriminaliteto: 1. Državni zbor Republike Slovenije se je seznanil s stanjem na področju odkrivanja in pregona kaznivih dejanj bančne kriminalitete, vezanega na bančno luknjo. 2. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pripravi analizo stanja na področju preiskovanja kaznivih dejanj bančne kriminalitete, vezane na bančno luknjo. 3. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da na osnovi ugotovitev analize iz 2. točke tega priporočila, pripravi načrt učinkovitih ukrepov, ki bodo pospešili odkrivanje in preiskovanje bančne kriminalitete, vezane na bančno luknjo. 4. Državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da bo Vlada Republike Slovenije z analizo in načrtom ukrepov iz 2. in 3. točke tega priporočila poročala Državnemu zboru najkasneje do 30. 09. 2016. 6 Obrazložitev: Državljani Republike Slovenije, so na podlagi rezultata stresnih testov, ki so bili objavljeni decembra 2013 za reševanje oziroma stabilizacijo državnih bank namenili več kot 5 milijard evrov. To pomeni, da je vsak državljan za reševanje državnih bank namenil okoli 2.500 evrov. Za slabe kredite, ki po svojem bistvu v večini primerov predstavljajo kazniva dejanja bančne kriminalitete, so večinoma odgovorna vodstva bank, ki so takšne kredite odobravala. V podobni situaciji se je nekaj več kot dve leti pred Republiko Slovenijo znašla Islandija. Toda ta država se je preiskovanja bančne kriminalitete lotila učinkovito in odgovorno. V nekaj letih po naslali bančni luknji je pravnomočno obsojenih okoli 80 odstotkov tistih, ki so za bančno luknjo odgovorni. Pri nas pa je situacija popolnoma drugačna. Kriminalistična policija je do konca januarja 2016 evidentirala oziroma zaznala 228 sumov tako imenovanih bančnih kaznivih dejanj. Skupna ocenjena škoda zaznanih kaznivih dejanj je znašala 779 milijonov evrov. Doslej je bilo na ravni policije zaključenih 138 sumov kaznivih dejanj, za 96 so podali kazenske ovadbe zaradi utemeljenega suma storitve različnih kaznivih dejanj, za 42 primerov pa so podali poročila, ker nismo ugotovili podlage za kazensko ovadbo. Do sedaj niti na prvi stopnji ni bil obsojen še nihče. Tako stanje jasno narekuje potrebo po ukrepanju Vlade Republike Slovenije v smislu predlaganega priporočila. Predlagamo, da na sejo Državnega zbora povabite: 1. 2. 3. 4. 5. predsednika Vlade Republike Slovenije, dr. Mira Cerarja, ministra za pravosodje, mag. Gorana Klemenčiča, ministrico za notranje zadeve, mag. Vesno Györkös Žnidar, Policijo, Nacionalni preiskovalni urad, Vrhovno državno tožilstvo, Specializirano državno tožilstvo. SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV Priloga: - podpisi predlagateljev zahteve za sklic izredne seje DZ RS: - Jože Tanko - Anja Bah Žibert 7 - Franc Breznik - Nada Brinovšek - Jelka Godec - dr. Vinko Gorenak - mag. Branko Grims - Eva Irgl - Janez Janša - Danije lKrivec - Zvonko Lah - Suzana Lep Šimenko - Tomaž Lisec - mag. Anže Logar - Žan Mahnič - Bojan Podkrajšek - mag. Marko Pogačnik - Marijan Pojbič - mag. Andrej Šircelj - Ljubo Žnidar - dr. Bojan Dobovšek - dr. Mirjam Bon Klanjšek - Franc Laj - mag. Alenka Bratušek
© Copyright 2024