Predstavitev COBISS3/Katalogizacije na Univerzi v Ljubljani Zbornična dvorana Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, 21. 12. 2011 od 13.30 do 16.30 Predstavitev so izvedli sodelavci IZUM dr. Marta Seljak, g. Igor Brbre in ga. Tadeja Brešar ter sodelavka NUK ga. Irena Sešek, ki so tudi odgovarjali na vprašanja pribl. 60 sodelavcev knjižnic UL. Nekateri vidiki predstavitve g. Igor Brbre Ko katalogizator v COBISS3/Katalogizaciji odpre zapis z vzajemne baze in spremeni polje 610 za svojo knjižnico, se nova vsebina polja shrani tudi v vzajemno bazo in prekrije njegovo predhodno vsebino. Smiselno bi bilo dodajati ponovljiva polja in ne nadpisovati vsebine obstoječih (»viteški dogovor«). Polji 610 in 675 je mogoče dopolnjevati tudi v COBISS3/Zalogi, delo lahko opravlja sodelavec knjižnice brez pooblastila za katalogizacijo. Razvoj splošnega geslovnika se je začel leta 2001 in bo trajal še pribl. do leta 2014. Polje 675: potrebno bo ločeno pooblastilo za vsebinsko obdelavo. Opisna in vsebinska obdelava gradiva nista ločeni, na tej točki ni možna racionalizacija števila katalogizatorjev. ga. Irena Sešek V vzajemnem katalogu velja načelo vzajemnosti pri obdelavi gradiva. Prvi katalogizator shrani zapis v vzajemni katalog, naslednji ga le prevzamejo in dodajo lokalne podatke. COBISS3/Katalogizacija pomeni spremembo pristopa in spremembo grafičnega vmesnika: opisna katalogizacija je le v vzajemnem katalogu, v lokalni bazi knjižnice so polja 6XX in podatki o zalogi. Pooblastilo EDIT HOST ne bo več potrebno. Dokument Prehod na COBISS3/Katalogizacijo, ki so ga pripravili IZUM, NUK in FF, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo (1. 12. 2011), vsebuje pregled trenutnega stanja na področju katalogizacije v sistemu COBISS, pojasnilo glede ugotavljanja usposobljenosti za prehod na COBISS3/Katalogizacijo in priporočila knjižnicam. Priprava na prehod v okolje COBISS3/Katalogizacija v NUK: štirje sodelavci so bili na tečaju v IZUM in so nato izobrazili 14 sodelavcev na tečaju v NUK. Slednji so menili, da je tečaj v dolžini dveh dni potreben. Celotna knjižnica hkrati prestopi v COBISS3/Katalogizacija, NUK bo prešel v različico 5.1. Na katalogizatorje se prenaša velika odgovornost, zato: ̶ ̶ se morajo usposobiti, njihovo znanje se preveri z izdelavo petih testnih zapisov (če so v zadnjih treh letih kreirali več kot 100 zapisov). 1 Predstavitev COBISS3/Katalogizacije na Univerzi v Ljubljani, 21. 12. 2011 Odgovornost knjižnice je, če bo za COBISS3/Katalogizacijo usposabljala sodelavce, ki ne katalogizirajo. Potrebna bo racionalizacija v knjižnicah. Ob prehodu v COBISS3/Katalogizacijo ostanejo katalogizacijska pravila enaka. Na svetovni ravni so že pripravljena nova pravila Resource Description and Access (RDA, http://www.rda‐jsc.org/rda.html), na podlagi katerih je bil že sprejet nov standard ISBD Consolidated Edition (eden za vse vrste gradiva, v slovenščino ga prevajajo sodelavci NUK; http://www.ifla.org/publications/international‐standard‐ bibliographic‐description). V NUK se pripravlja tudi nov priročnik za katalogizacijo, lahko upošteva potrebe različnih vrst knjižnic in posebnosti novih vrst gradiva. Založniki ne izdajajo publikacij v skladu z navodili za katalogizacijo. V NUK deluje Komisija za katalogizacijo (http://www.nuk.uni‐lj.si/infobib/index.php/zacetnastran), ima tudi FAQ. NUK je prejel pobudo, da organizira službo za svetovanje na področju katalogizacije. V COBISS3/Katalogizaciji morajo zapisi dosegati vsaj srednjo raven popolnosti zapisov. Morda bi bilo potrebno razmisliti o manjšem številu obveznih podatkov za zapise za bibliografije raziskovalcev. dr. Marta Seljak Zasnova vzajemne katalogizacije je opisana v dokumentu z dne 21. 12. 1987. Katalogizacija je živčevje vzajemnega sistema. Leta 2007 je bil pripravljen nov koncept ažuriranja baz podatkov: ̶ Ažuriranje bibliografskih podatkov v COBISS3/Katalogizaciji, 5. 7. 2007, http://home.izum.si/cobiss/zapisniki/delovne_skupine/POS‐NA‐ 1_Ažuriranje_bibliografskih_podatkov_v_COBISS3_Katalogizacija_(Delovno_gradivo)_WEB.pdf ̶ Zapisnik sestanka s predstavniki NUK‐a, 5. 7. 2007, http://home.izum.si/cobiss/zapisniki/delovne_skupine/Zapisnik_sestanka_v_NUK_COBISS3_Katalogiza cija_2007_07_05_WEB.pdf COBISS3/Katalogizacijo je IZUM razvijal od leta 2006 do oktobra 2010. V COBISS3/Katalogizaciji bodo pooblastila za delo s posameznimi vrstami gradiva: ̶ ̶ ̶ ̶ monografskimi publikacijami, sestavnimi deli in kontinuiranimi viri, neknjižnim gradivom, antikvarnim gradivom. Prehod na COBISS3/Katalogizacijo: ̶ ̶ obvezna udeležba na dvodnevnem tečaju Prehod na COBISS3/Katalogizacijo, posamični knjižnici se priporoča čim bolj strnjeno izobraževanje sodelavcev, ker po prehodu na COBISS3/Katalogizacijo v posamezni knjižnici ne bo več možno delo v COBISS2/Katalogizaciji, 2 Predstavitev COBISS3/Katalogizacije na Univerzi v Ljubljani, 21. 12. 2011 ̶ izobraževanja bodo organizirana tudi izven Maribora, priporočljiva je udeležba na tečaju Katalogizacija – izpopolnjevalni tečaj v NUK. ̶ Pogoji za prehod na COBISS3/Katalogizacijo: ̶ ̶ ̶ ̶ vsaj 100 kreiranih zapisov v treh letih pred tečajem, če katalogizator ne izpolnjuje tega pogoja, je obvezen tečaj Katalogizacija – izpopolnjevalni tečaj v NUK, ne velja za tiste katalogizatorje, ki so osebno dovoljenje pridobili v treh letih pred prehodom na COBISS3/Katalogizacijo, namesto 100 zapisov je možen brezplačen preizkus znanja. Usposabljanje: ̶ ̶ po tečaju testno okolje, časovno obdobje priprave testnih zapisov bo vnaprej dogovorjeno, katalogizator v NUK ali IZUM pošlje pet zapisov za obdelavo gradiva, za katerega je v COBISS2/Katalogizaciji že pridobil ustrezna pooblastila, oz. 10 zapisov ali opravi izpit za tiste vrste gradiva, za katera še ni pridobil pooblastila. Najtežji bo prehod v knjižnicah z enim, dvema ali tremi knjižničarji. IZUM in NUK menita, da je za Slovenijo v celoti idealno število katalogizatorjev od 200 do 300, trenutno jih je 800. V zadnjih treh letih je 180 katalogizatorjev naredilo manj kot 100 zapisov, 600 je aktivnih. Priporočila za knjižnice: ̶ ̶ ̶ ̶ ̶ ̶ ločiti prevzemanje zapisov iz COBIB od kreiranja zapisov, izvajati redakcijo na ravni posamezne knjižnice, vzpostaviti skupno storitev katalogizacije za manjše knjižnice, katalogizator naj ima univerzitetno izobrazbo, po možnosti bibliotekarstva, navajanje licence COBISS kot splošnega pogoja za zasedbo delovnega mesta v knjižnici je smiselno le, če bo zaposleni pretežno katalogiziral, potrebno je zagotoviti ustrezne delovne pogoje in tekoče izobraževanje za katalogizatorje. Termin prehoda na COBISS3/Katalogizacijo je ocenjen na približno dve do tri leta: ̶ ̶ različica 5.1 bo pripravljena konec januarja 2011, najprej bo prešel NUK, nato postopoma še druge knjižnice. ̶ Delež kreiranja zapisov v različnih vrstah knjižnic: ̶ ̶ splošne knjižnice 12 % zapisov prispevajo v COBIB.SI, ostalih 88 % prevzamejo; organiziranost sistema z osrednjimi območnimi knjižnicami, visokošolske knjižnice povprečno prispevajo v COBIB.SI 61 % zapisov, 39 % prevzamejo iz COBIB.SI. 3 Predstavitev COBISS3/Katalogizacije na Univerzi v Ljubljani, 21. 12. 2011 Iz razprave: nekateri pomisleki knjižnic UL ̶ ̶ ̶ ̶ ̶ ̶ ̶ knjižnice so dobile poziv za načrtovanje prehoda na COBISS3/Katalogizacijo, preden so jim bili predstavljeni pogoji prehoda in okolje samo, finančni načrti članic UL za 2012 so že potrjeni, zelo težko bi bilo v letu 2012 zagotoviti dodatna sredstva za izobraževanje katalogizatorjev za potrebe prehoda na COBISS3/Katalogizacijo, področje visokošolskega knjižničarstva nima osrednjih knjižnic, kot jih pozna področje splošnega knjižničarstva (osrednje območne knjižnice), kjer bo lažje zagotoviti centralizirano obdelavo gradiva, katalogizacija je le ena od dejavnosti visokošolskih knjižnic, problem organiziranosti dela v majhnih in velikih knjižnicah UL, preverjanje usposobljenosti katalogizatorjev se že redno izvaja, pomisleki ali je ob prehodu na COBISS3/Katalogizacijo potrebno ponovno preverjanje, kakšno je razmerje cost‐benefit za katalogizacijo, kot se izvaja v Sloveniji. Ob prehodu na COBISS3/Katalogizacijo se poskuša reševati tri vrste problemov: ̶ tehnični prehod na novo platformo, kakovost katalogizacije, na katero vplivajo predvsem katalogizacijska pravila, ̶ racionalnost organizacije dela (katalogizacije) v knjižnicah. V svetu se že uveljavlja nova paradigma Resource Description and Access (RDA) – nova pravila za katalogizacijo, zaradi katere bo po prehodu na COBISS3/Katalogizacijo v kratkem potreben nov vmesnik. ̶ Zaključni dogovor Dokument Prehod na COBISS3/Katalogizacijo (1. 12. 2011) je bil v razpravi na Svetu članic COBISS in na Nacionalnem svetu za knjižnično dejavnost, knjižničarji UL z njim niso bili seznanjeni. Sodelavci IZUM‐a in ga. Sešek bodo preverili, ali se ga lahko pošlje visokošolskim knjižnicam, ki imajo tri predstavnike v Svetu članic COBISS. Knjižničarji UL bodo dokument pregledali in IZUM‐u do naslednje seje Sveta članic COBISS (januarja 2012) poslali vprašanja. Zapisala: Mojca Kotar 4