Bilten marec 2014
Marec 2014 BISNODE MESE NI BILTEN Temi meseca: LAHEK ZASLU EK Z USTANAVLJANJEM DRU B LESNOPREDELOVALNA PANOGA V SLOVENIJI: KRIZA NI BILA PRILO NOST Bisnode Bilten marec 2014 VSEBINA 3 PRIPRAVLJENI NA NOVO RAST 5 4 4 LAHEK ZASLU EK Z USTANAVLJANJEM DRU B LESNOPREDELOVALNA PANOGA V SLOVENIJI: KRIZA NI BILA PRILO NOST 7 3 2 9 6 UVODNIK 8 TEMI MESECA DAV NI NEPLA NIKI, TRANSAKCIJE V TUJINO, JAVNA NARO ILA, DINAMI NA OCENA LIKVIDNOSTI 10 PET KAZALNIKOV MESE NEGA POSLOVNEGA UTRIPA, BDP GIBANJE RASTI CEN GIBANJE BREZPOSELNOSTI, UVOZ IN IZVOZ BLAGA MIKRO IZPOSTAVLJAMO MIKRO 16 9 10 MAKRO 13 NOVOUSTANOVLJENA PODJETJA, IZBRISI PODJETIJ BLOKADE, NAROKI INSOLVEN NI POSTOPKI, OCENA TVEGANJA 11 15 14 13 12 Bisnode mese ni Bilten je brezpla na e-publikacija. Izdaja: BISNODE D.O.O. Glavni analitik: SANJA FILIPI Uredni tvo: Odgovorno uredni tvo: ESTER IGON, BISNODE D.O.O. Izvr no uredni tvo: MEDIADE® Direktorica: MARIA ANSELMI Gra no oblikovanje: IGOR KO TOMAJ Fotogra je: ALE BENO Viri: AJPES, PRS, GVIN ARHIV LANKOV IZ POSLOVNEGA TISKA, URADNI LIST, SODNI REGISTER, SURS, EUROSTAT, LASTNE BAZE, METODOLOGIJE IN MODELI BISNODE, DURS, CURS, SUPERVIZOR, MINISTERSTVO ZA FINANCE Fotogra ja iz naslovnice: MAJA SOTO EK, POMO IN PODPORA NARO NIKOM Fotogra ja na zadnji strani: TOMA KREUTZ, PRODAJNI SVETOVALEC Uvodnik PRIPRAVLJENI NA NOVO RAST Pozorni bralci Biltena ste e v lanskem letu br kone opazili, da smo osve ili na o vizualno podobo. Komunikacija skozi v e en in u inkovit izgled se e dlje. S tem pa smo ele za eli prenovo, ki bo letos zajela tudi vsebine. e v mar evskem Biltenu irimo obseg aktualnih analiz in informacij: temi meseca prina ata temeljit vpogled v stanje lesnopredelovalne panoge po krizi ter v to, kdo so ustanovitelji dru b z omejeno odgovornostjo, ki jih lahko kupite po sme no nizki ceni brez ustanovnega kapitala. Namesto enega intervjuja bomo odslej pri vsaki temi podali po en komentar pristojnih strokovnjakov. Tokrat smo o usodi pohi tvene dejavnosti pri analizi lesnopredelovalne teme povpra ali Igorja Milavca, direktorja Zdru enja lesne in pohi tvene industrije, za komentar o eti nosti prodaje d.o.o. pa smo prosili ekonomistko Sandro Damijan, vodjo delovne skupine za pripravo Smernic korporativne integritete. Kot novost bomo odslej redno spremljali tudi teko o statistiko dav nih nepla nikov, transakcij v tujino, javnih naro il ter ocene likvidnosti v slovenskem gospodarstvu. Ne le z Biltenom, tudi na na i spletni strani konstantno nadgrajujemo ponudbo med drugim tam sedaj lahko preverite nova bonitetna poro ila za Makedonijo, Albanijo in Kosovo. Verjamemo, da z ve jim poudarkom na mikro kazalcih in ocenah, ki jih omogo ajo na a orodja, e bolj krepimo na e poslanstvo: pomagati vam sklepati le najpametnej e poslovne odlo itve! Da boste li v pomlad kar najbolje pripravljeni na novo rast. Verjamemo, da z ve jim poudarkom na mikro kazalcih in ocenah, ki jih omogo ajo na a orodja, e bolj krepimo n a e p o s l a n s t vo : p o m a g a t i va m s k l e p a t i l e najpametnej e poslovne odlo itve! Maria Anselmi Generalna direktorica Bisnode Ju ni trgi Tema meseca: LAHEK ZASLU EK Z USTANAVLJANJEM DRU B PREPRODANA PODJETJA: VSAKO ETRTO BREZ USTANOVITVENEGA KAPITALA VSE USTANOVLEJNE D.O.O. V 2013 V zadnjih nekaj letih je zaslediti porast ponudb za nakup d.o.o. po silno ugodnih cenah tudi zgolj po 300 ali 400 evrov. Za ustanovitev dru be z omejeno odgovornostjo je po zakonu o gospodarskih dru bah potreben minimalni osnovni kapital v vi ini 7.500 evrov. Ob nakupu od ustanovitelja pa se pri notarju zgolj spremeni lastni tvo, novi lastnik pa prevzame obveznost dolga do podjetja v vi ini ustanovitvenega kapitala, ki ga mora vrniti v dolo enem asu preko nakazila na TRR ali v obliki stvarnega vlo ka. Zanimalo nas je, koliko je bilo v 2013 ustanoviteljev, ki prodajajo nova podjetja, koliko so jih prodali in kaj se zgodi z njimi potem. 6.200 KDO BOGATI S PREPRODAJO PODJETIJ DELE PRODANIH D.O.O. V 2013 1.517 SOLD = 24,5 % BREZ USTANOVITVENEGA KAPITALA Kot je razvidno iz analize so skupna lastnost ustanoviteljev d.o.o. naslednje: za prodajo odprejo ve podjetij v enem dnevu ali zelo kratkem obdobju, ta pa imajo enak naslov in zelo podobne nazive. V registru se jih zazna tako, da imajo zabele eno spremembo » istopis spremenjenega akta o ustanovitvi/dru bene pogodbe/statuta« in spremembo lastnikov, sede a, obi ajno pa nekoliko tudi naziv podjetja. V letu 2013 je bilo od skupno 6.200 ustanovljenih d.o.o. 1.517 takih, ki so kmalu po ustanovitvi v PRS zabele ile spremembo lastnika in istopis spremenjenega akta o ustanovitvi/dru bene pogodbe/statuta, kar se de nira kot prodaja. To pomeni, da se je kar 24,5 ODSTOTKA vseh ustanovljenih d.o.o. ali vsaka etrta ustanovila brez ustanovitvenega kapitala lastnik je prevzel dolg do podjetja. ZNA ILNOSTI USTANOVITELJEV, KI PRODAJAJO NOVA PODJETJA 96 PRAVNIH SUBJEKTOV TEVILO USTANOVITELJEV 1.730 TEVILO USTANOVLJENIH D.O.O. 1.517 TEVILO E PRODANIH D.O.O. PODJETJE 1, D.O.O. 63,5% PODJETJE 2, D.O.O. 36,5% PODJETJE 3, D.O.O. } 87,7% FIZI NIH OSEB V letu 2013 je bilo 96 ustanoviteljev, ki so ustanovili ve d.o.o. in vsaj eno prodali. Skupno so ustanovili 1.730 d.o.o., od katerih jih je 87,7 ODSTOTKA e zamenjalo lastnika. Med ustanovitelji je 63,5 ODSTOTKOV pravnih subjektov in 36,5 ODSTOTKOV zi nih oseb. Slednje so ustanovile 360 d.o.o., od katerih jih je bilo kar 83,1 ODSTOTKOV prodanih naprej (spremenilo lastnika). Ena zi na oseba je ustanovila in naprej prodala kar 57 d.o.o., e ena pa 23. Med pravnimi osebami pa so to ve inoma novoustanovljena podjetja: 50 ODSTOTKOV teh jih posluje komaj leto, 35,6 ODSTOTKA jih posluje od 2 do 5 let, NAD 5 LET pa samo 13,6 ODSTOTKA. TOP 5 PREPRODAJALCEV V 2013 NAZIV USTANOVITELJA TEVILO USTANOVLJENIH D.O.O. DELE PRODANIH FIRMICA D.O.O. 106 87,7% AGENCIJA SPIN D.O.O. 106 93,4% REGENT-KNEZ D.O.O. 79 93,7% INTERTIK D.O.O. 82 97,6% RA UNOVODSTVO ALINA D.O.O. 74 98,6% Med pravnimi osebami sta bili v letu 2013 prvakinji FIRMICA D.O.O. in AGENCIJA SPIN D.O.O., ki sta v ta namen ustanovili vsaka po 106 d.o.o. Pri 90 ODSTOTKIH slednjih sta se sprememba lastnika in dogodek » istopis spremenjenega akta o ustanovitvi/dru bene pogodbe /statuta« e zabele ila, kar pomeni, da so jih prodali naprej. PRODANE D.O.O. Z NEPLA ANIMI DAV NIMI OBVEZNOSTMI NAZIV USTANOVITELJA DATUM USTANOVITVE NAZIV PRODANE D.O.O. OBVEZNOST DO DURS-A V * FIRMICA D.O.O. 9.4.2013 GRADNJA AE D.O.O. 30.000 - 50.000 SATURN 3000 D.O.O. 28.1.2013 SIMPLE EVENTS D.O.O. 10.000 - 30.000 SATURN 3000 D.O.O. 28.1.2013 PLINPROM D.O.O. 10.000 - 30.000 ALERON D.O.O. 11.4.2013 INGI GRADNJE D.O.O. 5.000 - 10.000 PIKS D.O.O. 23.1.2013 PET-NOVA D.O.O. - V STE AJU 5.000 - 10.000 *Velja za seznam nepla nikov z dne 25.12.2013 10,4 ODSTOTKA prodanih d.o.o. je e imelo blokado podjetja za ve kot 3 dni, kar pomeni, da zaradi prevzema dolga lastnika ob nakupu rahlo trpi likvidnost. To na podlagi dinami ne ocene lahko podkrepimo e s tem, da je med njimi kar 44,5 ODSTOTKA takih, ki imajo v povpre ju ve kot 14-ODSTOTNO verjetnost, da bodo v naslednjih 12 mesecih zabele ile blokado TRR za 60 DNI ali ve . Zaradi te nelikvidnosti se bele i tudi 8,2 ODSTOTKA ali 124 d.o.o., ki niso oddale REK Obrazcev, in 5 takih, ki na dan 25.12.2013 niso imele pla anih obveznosti do DURS-a. V 2014 USTANOVLJENIH E 166 NOVIH ZA PREPRODAJO 27 ustanoviteljev, ki so d.o.o. ustanavljali in prodajali v lanskem letu, je v januarju 2014 e ustanovilo 166 novih d.o.o. Od tega jih je prodanih e 57 ali 34,3 ODSTOTKA. Med temi ustanovitelji so tudi 3 zi ne osebe. Najve jih je ustanovila FIRMICA d.o.o. 21, prodala pa zaenkrat 5. Podjetju BIZSTART d.o.o., pa je od ustanovljenih 18 uspelo prodati e 13 d.o.o. KOMENTAR »Ustanovitev dru be brez ustanovitvenega kapitala v enem dnevu za ceno nekaj sto evrov pravnoformalno na prvi pogled ni sporna. Je pa problemati na iz vidika eti nega in odgovornega poslovanja. Kupci tak nih dru b velikokrat ne vedo, kaj kupujejo. Nemalokrat postanejo lastniki dru b s prikritimi dolgovi, katerih ne morejo popla ati. Poceni d.o.o. utegnejo kupovati tudi za tretje osebe in pogosto se zgodi, da lastniki teh dru b postanejo bodisi dav ni dol niki, insolventni podjetniki, bodisi pa do ivijo blokado ra una, kar predstavlja veliko tveganje za dav ne utaje. Pri prodaji dru b s prikritimi dolgovi oz. kupovanju dru b za tretje osebe, ki so bodisi v ste aju ali dav ni dol niki, so torej vgrajena tveganja za nespo tovanje dobrih praks, neeti no in dru beno neodgovorno poslovanje, pa tudi tveganja za poslovanje, ki je potencialno v kon iktu z zakonom.« Sandra Damijan, Msc., vodja delovne skupine za pripravo Smernic korporativne integritete. 4 Bisnode Bilten marec 2014 TEMA MESECA TEMA MESECA Bisnode Bilten marec 2014 5 Tema meseca: LESNOPREDELOVALNA PANOGA V SLOVENIJI: KRIZA NI BILA PRILO NOST NAPOVED LIKVIDNOSTI: NAJMANJ LIKVIDNA PROIZVODNJA POHI TVA Analiza lesnopredelovalne panoge v Sloveniji za obdobje med 2000 in 2013 ka e, da je njen e tako skromen prispevek gospodarstvu kriza e dodatno in ob utno oklestila. To e zlasti velja za predelavo lesa ter pohi tveno dejavnost, medtem ko je proizvodnja papirja utrpela manj negativnih posledic. Lesnopredelovalna panoga* se deli na naslednje dejavnosti: Obdelava in predelava lesa (proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohi tva), Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja ter Proizvodnja pohi tva. V letu 2013 je bilo v tej panogi 3.470 delujo ih podjetij, ki so leta 2012 zaposlovala 16.778 delavcev in skupaj ustvarila 1.864,3 milijona evrov prihodkov, kar je okoli 2 ODSTOTKA prihodkov slovenskega gospodarstva. V letu 2012 so po dolgem asu ponovno izkazala dobi ek, in sicer v vrednosti 10,4 milijona evrov. *Podjetja so bila izbrana na podlagi glavne dejavnosti PROFIL LESNOPREDELOVALNE PANOGE V SLOVENIJI TEVILO VSEH LESNOPREDELOVALNIH PODJETIJ V 2013: PROIZVODNJA PAPIRJA OBDELAVA IN PREDELAVA LESA IN IZDELKOV IZ PAPIRJA *Problemati na podjetja so tista, ki bele ijo v povpre ju 75-odstotno verjetnost, da bodo v prihodnosti zabele ila blokado TRR-ja dalj o od 60 dni v prihodnjih 12 mesecih. OCENA LIKVIDNOSTI ZA FEBRUAR 2014 18,3% 19,2% DELE PODJETIJ S 75-ODSTOTNO VERJETNOSTJO BLOKADE POVPRE JE PANOGE POVPRE NA VERJETNOST NASTANKA BLOKADE TRR-JA ZA 60 DNI ALI VE V PRIHODNJIH 12 MESECIH POVPRE JE PANOGE OCENA LIKVIDNOSTI PO DEJAVNOSTIH LESNOPREDELOVALNE PANOGE ZAPOSLENI, PRIHODKI IN DOBI EK V 2012: } 16.778 1.864,3 3.470 Podjetja iz panoge v povpre ju izkazujejo 19,2 ODSTOTNO verjetnost, da bodo zabele ila blokado TRR-ja v naslednjih 12 mesecih, kar je nad slovenskim povpre jem (ki zna a okoli 14 ODSTOTKOV) , znotraj panoge pa je ta odstotek razli en. Z vidika blokade so najbolj tvegana podjetja iz dejavnosti Proizvodnje pohi tva, saj bele ijo najvi ji povpre ni odstotek nastanka blokade in najvi ji odstotek problemati nih podjetij*, obratno pa velja za podjetja iz dejavnosti Proizvodnje papirja. ZAPOSLENIH mio PRIHODKOV 10,4 mio ISTEGA DOBI KA PROIZVODNJA POHI TVA POSLOVANJE PODJETIJ V PANOGI: MED 2000 IN 2013 V STE AJU VSAKO ESTO, SKORAJ POLOVICA VSEH V POHI TVENI PANOGI Od leta 2000 do 2013 je v lesnopredelovalni panogi postopek ste aja ali prisilne poravnave za elo skupaj kar 518 podjetij, kar je 15,7 ODSTOTKA povpre nega tevila podjetij v panogi v tem obdobju. To hkrati pomeni, da je VSAKO 6. PODJETJE bele ilo za etek ste aja ali prisilne poravnave. Izbrisalo pa se je kar 2.011 podjetij, v povpre ju letno okoli 180 podjetij. PROIZVODNJA PAPIRJA IN IZDELKOV IZ PAPIRJA DELE PODJETIJ S 75-ODSTOTNO VERJETNOSTJO BLOKADE POVPRE NA VERJETNOST NASTANKA BLOKADE TRR-JA ZA 60 DNI ALI VE V PRIHODNJIH 12 MESECIH 25% 18,8% 21,0% 20% 15% 12,3% 16,9% 10% 21,7% 11,7% 5% 0% OBDELAVA IN PREDELAVA LESA PROIZVODNJA POHI TVA TEVILO STE AJEV/PRISILNIH PORAVNAV IN IZBRISOV MED 2000 IN 2013 PO DEJAVNOSTIH Od leta 2000 do 2013 se je skoraj polovica ste ajev 48,8 ODSTOTKA zgodila v dejavnosti Proizvodnje pohi tva, najmanj pa v Proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja z le 8,5 ODSTOTKA. Izbrisov je bilo znatno ve . Najvi je tevilo slednjih je bele ila dejavnost Obdelave in predelave lesa kar 52,5 ODSTOTKA, najmanj pa dejavnost Proizvodnje papirja in izdelkov iz papirja, le 8,3 ODSTOTKA. STE AJ/PRISILNA PORAVNAVA (SKUPNO): IZBRISI (SKUPNO): 518 2.011 ALI VSAKO 6. PODJETJE ALI 180 NA LETO PROIZVODNJA POHI TVA 253 ali 48,8 % 789 ali 39,2 % OBDELAVA IN PREDELAVA LESA 221 ali 42,7 % 1055 ali 52,5 % PROIZVODNJA PAPIRJA IN IZDELKOV IZ PAPIRJA 44 ali 8,5 % 167 ali 8,3 % 6 Bisnode Bilten marec 2014 TEMA MESECA BONITETNA ODLI NOST PANOGE: V SLOVENSKEM POVPRE JU V analizirani panogi se bele i 14,3 ODSTOTKA podjetij, ki dosegajo kriterij za pridobitev certi kata bonitetna odli nost*. Od tega je samo 1,7 ODSTOTKA takih z najvi jo oceno AAA, kar je nekje okoli slovenskega povpre ja. Iz vidika bonitetne odli nosti med lesnopredelovalnimi dejavnostmi ni ve jih razlik. *Bonitetno odli na podjetja, so podjetja, ki ustrezajo kriterijem in so se uvrstila na najvi ji del lestvice bonitetne odli nosti. Bonitetna ocena odli nosti predstavlja nadpovpre no bonitetno vrednost podjetja. Ta temelji na ra unovodskih izkazih za zadnje poslovno leto in napoveduje varnost poslovanja v naslednjih dvanajstih mesecih. Poslovni subjekt lahko dose e bonitetno odli nost A, AA ali najvi jo oceno AAA. BONITETNA ODLI NOST LESNOPREDELOVALNE PANOGE V 2013 CERTIFIKAT BONITETNE ODLI NOSTI PROIZVODNJA POHI TVA 14,0 % OBDELAVA IN PREDELAVA LESA 14,2 % PROIZVODNJA PAPIRJA IN IZDELKOV IZ PAPIRJA 16,4 % SKUPAJ TEMA MESECA 14,3 % Bisnode Bilten marec 2014 7 SUPERVISOR: DEJAVNOST OBDELAVA IN PREDELAVA LESA PREJELA SKORAJ POLOVICO SREDSTEV S STRANI UPORABNIKOV DR AVNEGA PRORA UNA 1.627 podjetij iz lesnopredelovalne panoge je s strani uporabnikov prora una oz. javnih institucij v letu 2013 pridobilo prejemke v vrednosti skupno 38.767.861,15 evrov. Kar 46,6 ODSTOTKA te vrednosti so pridobila podjetja iz dejavnosti Obdelave in predelave lesa, 41,9 ODSTOTKA podjetja iz dejavnosti Proizvodnje pohi tva in samo 11,5 ODSTOTKA podjetja iz dejavnosti Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja. TOP 3 PODJETJA PO PREJEMKIH S STRANI UPORABNIKOV DR AVNEGA PRORA UNA ZA LETO 2013 PANOGA PODJETJE PREJEMKI SKUPAJ V EUR OBDELAVA IN PREDELAVA LESA MARLES HI E MARIBOR D.O.O. 4.035.216,64 PROIZVODNJA PAPIRJA IN IZDELKOV IZ PAPIRJA TOSAMA TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA D.O.O. 2.465.328,69 PROIZVODNJA POHI TVA GONZAGA-PRO PROIZVODNJA, TRGOVINA, IN ENIRING, D.O.O. 1.672.957,99 Najvi je prejemke s strani uporabnikov prora una je pridobilo podjetje MARLES HI E MARIBOR D.O.O., ki je registrirano v dejavnosti Obdelave in predelave lesa, sledita pa podjetji TOSAMA TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA D.O.O. v dejavnosti Proizvodnje papirja in izdelkov iz papirja ter GONZAGA-PRO PROIZVODNJA, TRGOVINA, IN ENIRING, D.O.O. v dejavnosti Proizvodnje pohi tva. DAV NI NEPLA NIKI: 2013 NAJBOLJ USODNO ZA PREDELAVO POHI TVA Po dav nem seznamu z dne 25.01.2014 je bilo v panogi 227 dav nih nepla nikov* in 70 podjetij, ki niso oddala REK obrazcev. To pomeni, da je znotraj lesnopredelovalne panoge okoli 10,2 ODSTOTKA takih, ki nimajo poravnanih vseh obveznosti do dr ave. Najvi ji odstotek jih je v dejavnosti Proizvodnje pohi tva. *Dav ni nepla niki so tisti dav ni zavezanci, kateri imajo zapadle nepla ane dav ne obveznosti, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presegajo 5.000 EUR in so starej e od 90 dni. TOP 7 DAV NIH NEPLA NIKOV V LESNOPREDELOVALNI DEJAVNOSTI NA DAN 25.1.2014 V ZNESKU 1 MIO DO 10 MIO EUR 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. ACER FURNIRNICA, spajalnica furnirja in trgovina d.o.o. HD PROJEKTI, proizvodnja in storitve, d.o.o. JAVOR PIVKA, lesna industrija, d.d. NOVOLES lesna industrija Stra a, d.d. PROIZVODNJA POHI TVA, MIRKO POMBERG s.p. ROGA KA LES lesna industrija, d.o.o. TERA ENA, proizvodnja in storitve d.o.o. V STE AJU V LIKVIDACIJI V STE AJU V STE AJU V STE AJU KOMENTAR »Lesnopredelovalna podjetja so pri nas v krizo vstopila e oslabljena, saj jim je vse od osamosvojitve dalje zmanjkovalo akumulacije za razvojne in marketin ke dejavnosti. Za mnoga pohi tvena podjetja pa je bila usodna kombinacija ve kot 20-odstotnega padca prodaje in dviga minimalne pla e med krizo ter drugih, nanjo vezanih javnih izdatkov. Z obstoje imi obremenitvami dela ter ob tako rigidni delovnopravni zakonodaji ne morejo enakovredno tekmovati s tujo konkurenco. Delno jih bodo okrepili dose eni dogovori z MGRT, ki bo odslej kot razpisni kriterij upo tevalo dodano vrednost na zaposlenega po posameznih dejavnostih in ne ve povpre je predelovalnih dejavnosti. Tako bodo mo nost za uspeh dobila vsa nadpovpre na podjetja. V zadnjih letih smo precej prispevali tudi h krepitvi porabe lesa, veliko naporov pa vlagamo e v oblikovanje sektorskega razvojnega modela za celovit in sistemati en pristop k prestrukturiranju panoge.« Igor Milavec, direktor Zdru enja lesne in pohi tvene industrije 8 Bisnode Bilten marec 2014 TEMA MESECA Mikro - izpostavljamo: DAV NI NEPLA NIKI - FEBRUAR 2014 Dav ni nepla niki so dav ni zavezanci z zapadlimi nepla animi dav nimi obveznostmi, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presegajo 5.000 evrov ter so starej e od 90 dni. Zadnji dav ni seznam je bil objavljen 25. februarja 2014. tevilo nepla nikov skupaj: 7.168 tevilo nepla nikov, ki prejemajo javna sredstva*: 204 Dele nepla nikov z dolgom nad 1 mio : 1,3 % ali 92 Dele insolventnih nepla nikov: 17,1 % * Prejeta javna sredstva v 90-dnevnem roku pred objavo TRANSAKCIJE V TUJINO - DECEMBER 2013 Zajete so transakcije nad 30.000 evrov, ki so potekale preko transakcijskih ra unov v tujino. Upo tevane so tiste dr ave, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za prepre evanje in odkrivanje pranja denarja ali nanciranja terorizma oziroma se le-ti ne izvajajo v zadostni meri, iz objave podatkov o transakcijah, ki jih Uradu RS za prepre evanje pranja denarja posredujejo organizacije na podlagi drugega odstavka 38. lena ZPPDFT (eznam dr av po 22. a lenu in 38. lenu ZPPDFT). Datum zajetja podatkov: 31.12.2013 Skupni znesek transakcij v : 21.918.671,55 Gibanje skupnega zneska transakcij v primerjavi z mesecem prej: 3,5 % Gibanje skupnega zneska transakcij v primerjavi z letom prej: 805,5 % Dr ava z najvi jim dele em transakcij v tujino: TUR IJA JAVNA NARO ILA - DECEMBER 2013 Podatki so javno objavljeni na spletni strani Ministrstva za nance, kamor naro niki v skladu z Zakonom o javnem naro anju in Zakonom o javnem naro anju na vodnem, energetskem, transportnem podro ju in podro ju po tnih storitev neposredno po iljajo v objavo obvestila o javnih naro ilih in razpisne dokumentacije. Datum zajetja podatkov: 31.12.2013. Skupno tevilo javnih naro il: 327 Skupni znesek javnih naro il v : 163.369.784,64 Gibanje skupnega zneska javnih naro il v primerjavi z mesecem prej: 50 % Izdajatelj javnega naro ila z najvi jo vrednostjo: HIDROELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI, D.O.O. BISNODE OCENA LIKVIDNOSTI - JANUAR 2014 Bisnode ocena likvidnosti podaja verjetnost, da bo pri subjektu v naslednjih 12 mesecih pri lo do blokada vseh odprtih TRRjev za ve kot 60 dni. Ocena je podana na nivoju gospodarstva in je predstavljena s tirimi kategorijami, ki ozna ujejo manj o/ve jo verjetnost blokade. Povpre na ocena za celotno slovensko gospodarstvo: 14,6 % Dele podjetij s povpre no 75-odstotno verjetnostjo blokade: 17,8 % Gibanje dele a s povpre no 75-odstotno verjetnostjo blokade v primerjavi z mesecem prej: 1,8 % Dejavnost z najvi jo povpre no verjetnostjo blokade: GRADBENI TVO Kategorija z najvi jo povpre no verjetnostjo blokade po velikosti: MIKRO MIKRO-IZPOSTAVLJAMO Bisnode Bilten marec 2014 9 POSLOVNI UTRIP PET KAZALNIKOV MESE NEGA POSLOVNEGA UTRIPA V spodnji tabeli prikazujemo pet izbranih kazalcev mese nega poslovnega utripa za zadnje tri mesece. Z indeksom je predstavljeno gibanje kazalcev glede na predhodni mesec ter glede na isti mesec predhodnega leta. VSEBINA NOVEMBER DECEMBER JANUAR INDEKS JAN14/DEC13 INDEKS JAN14/JAN13 USTANOVITVE GOSPODARSTVO 1.928 1.599 1.972 123 91 INSOLVEN NI POSTOPKI * 493 501 478 95 109 TEVILO BLOKIRANIH SUBJEKTOV 14.410 13.856 13.247 96 93 TEVILO NAROKOV 1.037 650 886 136 103 1.043 2.149 1.196 56 115 IZBRISI PODJETIJ *Vklju uje ste aje pravnih oseb, prisilne poravnave in likvidacije. Vir: www.bisnode.si MAKRO PREGLED GOSPODARSTVA GIBANJE BRUTO DOMA EGA PROIZVODA (BDP) _ _ Bruto doma i proizvod (BDP) je najpomembnej i agregat nacionalnih ra unov in najobse nej e merilo celotne ekonomske aktivnosti v dr avi. Je tr na vrednost vseh kon nih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo gospodarstvo neke dr ave v enem letu. Grafikon prikazuje vrednost BDP-ja v Sloveniji po etrtletjih. Podatki so merjeni na podlagi temeljnih agregatov nacionalnih ra unov v teko ih cenah in niso prilagojeni na vpliv sezone in tevilo delovnih dni. Vrednost BDP-ja v Sloveniji po etrtletjih (mio EUR) Vir: www.stat.si 1,0% 0,1% 2,9% 9.000 8.800 8.600 9.141 9.044 8.966 8.400 8.200 -4,6% gibanje glede na leto prej 8.124 2013 8.000 Q1 etrtletje Vrednost BDP v mio EUR Q2 Q3 Q4 Q1 2013 Q2 2013 Q3 2013 Q4 2013 8.124 9.044 9.141 8.966 Bruto doma i proizvod (BDP) se je v etrtem etrtletju 2013 v primerjavi z istim etrtletjem leta 2012 pove al. K rasti so najve prispevale bruto investicije, torej bruto investicije v osnovna sredstva ter spremembe zalog. Vir: SURS, 28.02.2014 10 Bisnode Bilten marec 2014 MAKRO GIBANJE RASTI CEN In acija ozna uje rast ravni cen na splo no, stopnjo rasti in acije pa prikazuje spremembo ravni cen. V Sloveniji se za merilo in acije uporablja indeks cen ivljenskih potreb in, s katerim merimo spremembe drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev, ki jih doma e prebivalstvo namenja za nakupe predmetov kon ne porabe doma in v tujini. In acija v Sloveniji INFLACIJA V SLOVENIJI Gra kon prikazuje letno in acijo v Sloveniji. Mese na in acija ka e spremembe cen v teko em mesecu na pretekli mesec. Letna in acija ka e spremembe cen v teko em mesecu glede na isti mesec preteklega leta. Vir: www.stat.si 2,5 2 1,5 1 0,5 0 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 -0,5 2014 2013 -1 Letna Mese na Mesec/leto mar.13 apr.13 maj.13 jun.13 jul.13 avg.13 sep.13 okt.13 nov.13 dec.13 jan.14 feb.14 Letna in acija 2,0 1,5 1,2 1,9 2,6 2,1 1,4 1,3 1,3 0,7 0,8 0,1 Mese na in acija 0,3 0,7 0,3 0 -0,3 0,3 0,3 0 -0,1 -0,9 -0,6 0,1 Rast cen na letni ravni je bila v februarju 0,1-ODSTOTNA (v januarju 0,8-ODSTOTNA), v istem obdobju prej njega leta pa je bila 2,7-ODSTOTNA. Povpre na 12-mese na rast je bila 1,4-ODSTOTNA (v istem obdobju prej njega leta 2,6-ODSTOTNA). Vir: SURS, 07.03.2014 PRIMERJAVA INFLACIJE V SLOVENIJI IN EU Primerjava letne in acije v Sloveniji in EU Vir: www.eurostat.com 2,8 2,3 Gra kon prikazuje primerjavo letne in acije v Sloveniji in EU po indeksu HICP. 1,8 1,3 0,8 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2014 2013 EU Slovenija Mesec/leto feb.13 mar.13 apr.13 maj.13 jun.13 jul.13 avg.13 sep.13 okt.13 nov.13 dec.13 EU 2,0 1,9 1,4 1,6 1,7 1,7 1,5 1,3 0,9 1,0 1,0 0,9* Slovenija 2,9 2,2 1,6 1,6 2,2 2,8 2,2 1,5 1,1 1,2 0,9 0,9 jan.14 *Za asni podatki Letna stopnja in acije v dr avah lanicah EU je bila v januarju 2014 0,9-ODSTOTNA (decembra 1,0-ODSTOTNA). Najni ja je bila na Cipru, 1,6-ODSTOTNA, najvi ja pa na Finskem in v Zdru enem kraljestvu, 1,9-ODSTOTNA. V Sloveniji je bila 0,9-ODSTOTNA. Vir: SURS, 28.02.2014, EUROSTAT, 11.03.2104 MAKRO Bisnode Bilten marec 2014 11 GIBANJE STOPNJE BREZPOSELNOSTI V SLOVENIJI Brezposelnost je stanje brez uradne zaposlitve. Merimo jo s stopnjo brezposelnosti kot dele em brezposelnih oseb v aktivnem prebivalstvu. Gra kon prikazuje gibanje stopnje brezposelnosti v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih. Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji Vir: ZRSZ 14 13,5 13 12,5 12 11,5 11 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 2013 Mesec/leto jan.13 feb.13 mar.13 apr.13 maj.13 jun.13 jul.13 avg.13 sep.13 okt.13 nov.13 dec.13 Stopnje brezposelnosti 13,6 13,6 13,4 13,3 13,0 12,8 12,9 12,8 12,6 13,0 13,0 13,5 Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je v decembru 2013 po dveh mesecih mirovanja zvi ala za 0,5 ODSTOTNE to ke, na 13,5 ODSTOTKA. Na ZRSZ je bilo ob koncu februarja 2014 registriranih 129.764 brezposelnih oseb ali 0,1 ODSTOTKA manj kot januarja, v primerjavi s februarjem 2013 pa je bila brezposelnost ve ja za 4,6 ODSTOTKA. Vir: SURS, 28.02.2014; ZRSZ, 11.03.2014 UVOZ IN IZVOZ BLAGA Uvoz in izvoz blaga v Sloveniji Zunanja trgovina predstavlja blagovno menjavo s tujino: izvoz blaga v tujino oziroma uvoz blaga iz tujine. Grafikon prikazuje mese no izmenjavo blaga Slovenije s tujino v zadnjih dvanajstih mesecih. Vir: www.stat.si 2050000 1800000 1550000 1300000 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 2013 2014 Izvoz Mesec/leto feb.13 mar.13 apr.13 maj.13 jun. 13 Izvoz 1.701.201 1.895.880 1.922.951 1.805.648 1.796.328 1.917.852 1.518.500 1.892.556 Uvoz 1.771.348 1.880.856 1.909.014 1.949.885 1.756.626 1.889.539 1.582.217 1.867.474 jul.13 avg.13 sep.13 nov.13 dec.13 jan.14* 1.994.354 1.869.737 1.641.879 1.827.067 2.015.785 1.967.903 1.742.306 1.802.205 okt.13 1 Uvoz *Podatki so za asni Slovenija je po za asnih podatkih v prvem mesecu leto njega leta izvozila za 1.827,1 MILIJONA, uvozila pa za 1.802,2 MILIJONA evrov blaga. Izvoz v januarju 2014 je bil za 9,4 ODSTOTKA vi ji, uvoz pa za 3,3 ODTSOTKA ni ji kot v januarju 2013. Vir: SURS, 12.03.2014 12 Bisnode Bilten marec 2014 MAKRO MIKRO PREGLED GOSPODARSTVA NOVOUSTANOVLJENA PODJETJA tevilo novoustanovljenih podjetij zajema gospodarske dru be, samostojne podjetnike in ostale pravne oblike, v katerih se izvaja gospodarska dejavnost. V gra konu je prikazano tevilo novoustanovljenih podjetij v Sloveniji v teko em in predhodnem letu po mesecih. tevilo novoustanovljenih podjetij v Sloveniji Vir: www.gvin.com -9,4% 2.000 1.800 1.600 1.972 1.400 1.200 gibanje glede na leto prej 2014 1.000 1 2 4 3 5 6 7 8 9 10 11 2013 12 Mesec v letu januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december Novoustanovljena 2013 2.177 1.735 1.855 2.007 1.442 1.111 1.939 1.154 1.920 2.351 1.928 Novoustanovljena 2014 1.972 1.599 V januarju 2014 se je v Sloveniji ustanovilo 1.972 gospodarskih subjektov, kar je za 9,4 ODSTOTKA manj kot v enakem obdobju lani, ko se jih ustanovilo le 2.177. IZBRISI PODJETIJ Gra kon prikazuje gibanje izbrisov gospodarskih dru b, samostojnih podjetnikov in drugih organizacij, v katerih se izvaja gospodarska dejavnost. Prikazani so izbrisi v Sloveniji v teko em in predhodnem letu. Izbrisi podjetij v letih 2013 in 2014 Vir: www.gvin.com 1.300 15,2% 1.100 900 1.196 700 gibanje glede na leto prej 2014 500 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 2013 12 Mesec/leto januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december Izbrisi 2013 1.038 985 866 1.054 1.090 818 1.043 532 1.076 1.043 2.149 Izbrisi 2014 1.196 824 V januarju 2014 se je v Sloveniji izbrisalo 1.196 gospodarskih subjektov ali 158 ve kot v enakem obdobju lani. MIKRO Bisnode Bilten marec 2014 13 BLOKADE Blokada podjetja pomeni, da dolo ena obveznost bremeni transakcijski ra un (TRR) ter na tem ra unu ni zadostnega razpolo ljivega stanja. Med blokirana podjetja so v teta vsa podjetja, ki so v teko em mesecu na odprtih TRR-jih bele ila blokado najmanj 1 dan. Gra kon prikazuje blokade podjetij po mesecih v teko em in predhodnem letu. Blokade podjetij v letih 2013 in 2014 14.000 Vir: www.bonitete.si -7,0% 13.000 12.000 11.000 13.247 10.000 9.000 8.000 gibanje glede na leto prej 7.000 2014 1 2 4 3 5 6 7 8 9 10 11 2013 12 Mesec/leto januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december Blokade 2013 14.241 15.256 15.401 14.653 14.479 14.539 12.569 13.610 16.034 14.410 13.856 Blokade 2014 13.247 14.823 Januarja 2014 je bilo blokiranih 13.247 subjektov, kar je dobrih 7 ODSTOTKOV manj kot v enakem obdobju lani, ko je bilo blokiranih 14.241 subjektov. NAROKI Narok pomeni sodelovanje strank s sodi em, razpisano v postopku za dolo en as in kraj oziroma sre anje ali obravnavo sodi a ali drugega organa in strank, na katerem se opravljajo dolo ena procesna dejanja. Gra kon prikazuje tevilo podjetij, za katera so bili v teko em mesecu razpisani novi naroki. Naroki v gospodarstvu v letih 2013 in 2014 950 Vir: www.bonitete.si 3,0% 750 550 886 350 gibanje glede na leto prej 2013 2014 7.000 1 2 4 3 5 6 7 8 9 10 11 12 Mesec/leto januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december Naroki 2013 860 873 1.015 1.030 1.093 970 458 253 932 1.037 650 Naroki 2014 886 1.151 V leto njem januarju je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani razpisanih 26 narokov ve . 14 Bisnode Bilten marec 2014 MIKRO INSOLVEN NI POSTOPKI Insolven ni postopki so postopki, ki se vodijo zoper tiste gospodarske in druge subjekte, ki so postali prezadol eni ali so dalj asa pla ilno nesposobni. V Sloveniji med insolven ne postopke tejemo ste ajni postopek, prisilno poravnavo in likvidacijo. Gra kon prikazuje tevilo podjetij, ki so v teko em mesecu za eli enega od ste ajnih postopkov. tevilo ste ajev v letih 2013 in 2014 500 Vir: www.bisnode.si 0,5% 450 400 350 300 478 250 200 gibanje glede na leto prej 150 2014 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 2013 12 Mesec/leto januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december Insolven ni postopki 2013 438 401 430 408 551 595 332 280 411 456 493 501 Insolven ni postopki 2014 478 Januarja 2014 je bilo v Sloveniji oklicanih 478 novih insolven nih postopkov proti pravnim osebam decembra 2013 in dobrih 9,1 ODSTOTKA ve kot v enakem obdobju lani. to je le 40 ve kot OCENA TVEGANJA To ke tveganja, ki jih po lastni metodologiji (Failure Score Model) izra unava dru ba Bisnode, temeljijo na dvajsetih podatkih, zajetih iz tirih segmentov: nan nih in demografskih podatkov, pla ilnih navad podjetij ter javno dostopnih podatkov o to bah, blokadah itn. Statisti ni model izra unava verjetnost neuspeha podjetja v naslednjih dvanajstih mesecih (ste aj, prisilna poravnava, likvidacija, izbris). Ocene tveganja se gibljejo od D do AAA, vi ja vrednost pomeni ni je tveganje za etka insolventnega postopka v letu dni. Na spodnjem gra konu je prikazana odstotna struktura po oceni tveganja, razdeljena v tiri skupine: AAA, AA, A (najni je tveganje), BBB, BB, B (srednje tveganje), CCC, CC, C (najvi je tveganje) in D ter S (D: za etek insolventnega postopka, S: trenutno se ne ocenjuje). Struktura je podana za zadnji teko i mesec in primerjava glede na isti mesec predhodnega leta. C, CC, CCC: 46,9% JANUAR 2014 V primerjavi z januarjem 2013: rast za 8,5 ODSTOTKA B, BB, BBB: 42,0% 42,6% A, AA, AAA: 10,0% 44,6% V primerjavi z januarjem 2013: padec za 10,0 ODSTOTKA S, D: 0,5% 12,2% 0,6% JANUAR 2013 Januarja 2013 je bilo z ocenami tveganja A, AA in AAA ocenjenih 14.778 podjetij 10 ODSTOTKOV manj kot v enakem obdobju lani, ko je bilo takih podjetij 16.429. MIKRO Bisnode Bilten marec2014 15 Bisnode d.o.o. Likozarjeva ul. 3, SI-1000 Ljubljana T: 01 620 2 700 E: [email protected] W: www.bisnode.si
© Copyright 2024