Marec 2012 Telekomunikacijska dejavnost: plačilno disciplinirana in varna Bisnode mesečni bilten je brezplačna e-publikacija. Jernej Šteblaj, skrbnik ključnih strank iBON/IPIS GLAVNA ANALITIKA: Saša Štivan in Sanja Filipič GRAFIČNO OBLIKOVANJE IN TISK: Oglaševalska agencija Costo FOTOGRAFIJE: Aleš Beno, David Page FOTOGRAFIJA Z NASLOVNICE: Martina Valenčič, svetovalka poslovnih rešitev UVODNIK Padec rodnosti v telekomunikacijah?! Richard Florida v svoji knjigi Vzpon ustvarjalnega razreda – prevedena je tudi v slovenščino – piše, da imajo prihodnost lokacije s tremi T-ji: talenti, tehnologije in toleranca. Nas mora skrbeti? V Bisnode smo pripravili analizo telekomunikacijske (TK) dejavnosti za triletno obdobje. Ta razkriva, da je v zadnji tretjini obravnavanega obdobja (1.2.2011 – 1.2.2012) telekomunikacijska dejavnost prvič zabeležila nižji indikator rodnosti od slovenskega gospodarstva. Indikator rodnosti je bil namreč 1, kar pomeni, da se je v tem obdobju ustanovilo in izbrisalo enako število subjektov. Ivica Kranjčevič, predsednik uprave Telekoma Slovenije, v komentarju na strani 14 pojasnjuje: »Na osnovi podatkov, s katerimi razpolagamo, lahko domnevamo, da je trg storitev in opreme za potrebe IKT dobro razvit in zelo konkurenčen, tako da na splošno prihaja do zasičenosti trga, na katerem ostajajo le najboljši.« Sestavni del storitve Bisnode je, da vam pomagamo zmanjševati skrbi in tveganja. Naše analize in kazalniki so svetilniki, ki vas varno usmerjajo pri plovbi v modrini oceanov tržnih priložnosti. Bodite pozorni in uporabljajte Bisnode svetilnike. Maria Anselmi, direktorica V spodnji tabeli prikazujemo sedem izbranih kazalcev mesečnega poslovnega utripa za zadnje tri mesece. Z indeksom je predstavljeno gibanje kazalcev glede na predhodni mesec ter glede na isti mesec predhodnega leta. Vsebina December Ustanovitve gospodarstvo Insolvenčni postopki * Indeks feb12/jan12 Indeks feb12/feb11 1.463 68 79 1.910 1.182 62 103 83 92 111 116 1.304 1.548 1.509 97 55 Januar Februar 1.220 2.152 1.330 Osebni stečaji Plačilne navadepotrošnikov *** 83 90 Število blokiranih subjektov Število narokov 2.566 2.673 2.517 94 101 Povprečne točke tveganja ** 43 43 43 100 102 Povprečni dnevi zamude *** Od 1 do 7 dni po valuti MAKRO Gibanje bruto domačega proizvoda (BDP) Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti v državi. Je tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo gospodarstvo neke države v enem letu. Gibanje BDP v Sloveniji Grafikon prikazuje vrednost BDP-ja v Sloveniji po četrtletjih za obdobje dveh let. Podatki so merjeni na podlagi temeljnih agregatov nacionalnih računov v tekočih cenah in niso prilagojeni na vpliv sezone in število delovnih dni. 9.600 Padec gospodarske aktivnosti v Sloveniji se je v zadnjem četrtletju lani še poglobil, BDP pa se je v letu 2011 znižal za 0,2 odstotka. 9.400 9.200 9.000 8.800 8.600 8.400 8.200 8.000 7.800 7.600 Q1 Q2 Q3 Q4 2010 Q1 Q2 Q3 Q4 Vir: UMAR 2011 BDP Primerjava gibanja BDP v Sloveniji in EU Evropska komisija za letos napoveduje zmanjšanje BDP v devetih državah članicah EU, v ostalih pa stagnacijo oziroma nižjo rast od napovedane v jeseni. Vir: UMAR 4 Želite zmanjšati tveganje svojega poslovanja? Marec 2012 MAKRO Rast cen na letni ravni je bila februarja 2,9-odstotna (v enakem obdobju lani 1,4-odstotna). Povprečna 12-mesečna rast pa je bila 2,0-odstotna (v enakem obdobju lani 1,9-odstotna). 3,5 3 2,5 2 1,5 Vir: SURS 1 0,5 0 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 2012 Letna Mesečna Spodnji grafikon prikazuje mesečno stopnjo inflacije v Sloveniji in EU v zadnjih dvanajstih mesecih. Primerjava inflacije v Sloveniji in EU 4 3,5 3 Pričakovana letna inflacija v evro območju v februarju 2012 znaša 2,7 odstotka, v januarju pa je bila 2,6-odstotna. 2,5 2 1,5 1 0,5 Vir: Eurostat 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 2011 EU Marec 2012 Slovenija Želite biti obveščeni o vseh javnih razpisih v Sloveniji in EU? 5 MAKRO 120.000 12,50 115.000 12,00 Konec januarja je bilo registriranih 11,50 115.965 11,00 brezposelnih oseb, kar je 0,7 odstotka več kot januarja leto prej. 110.000 105.000 10,50 100.000 10,00 Vir: UMAR 9,50 95.000 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 2011 Registrirane brezposelne osebe Stopnje brezposelnosti 10,00 9,00 8,00 7,00 6,00 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 0,00 Stopnja brezposelnosti v EU je v januarju znašala 10,1 odstotka – 0,1 odstotka več kot decembra 2011. Vir: Eurostat 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 2011 EU 6 Slo Potrebujete kakovostne podatke za hitro odločanje? - BONITETNA POROČILA Marec 2012 MAKRO Slovenija je v januarju 2012 izvozila za 1.562,7, uvozila pa za 1.704,4 milijona evrov blaga. Pokritost uvoza z izvozom je bila 91,7-odstotna. 2.500.000 2.000.000 1.500.000 1.000.000 500.000 0 Vir: SURS (prvi začasni podatki) 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 2011 Izvoz 2009 -3,5 - industrijske 2010 3,0 Uvoz 2011 2012 1,5 0,7 Q4 11* -0,3 Q4 11* - 0,3 ** 1,7 1,6 Q4 11* 0,7 Q4 11* 2,2 ** 23,2 - 17,8 feb.12 20,7 - 23,9 feb.12 25,5 - 12,1 feb.12 111,0 119,7 feb.12 2,7 2,7 feb.12 3,2 2,9 jan.12 1,00 feb.12 0,00-0,25 feb.12 ** Consensus, februar 2012 Marec 2012 Iščete nove poslovne partnerje iz tujine? 7 MIKRO 2.500 2.000 Do konca februarja 2012 se je v Sloveniji ustanovilo 3.615 gospodarskih subjektov, kar je za 369 manj kot lani v enakem obdobju. 1.500 1.000 500 0 1 2 3 4 5 6 2011 7 8 9 10 11 12 2012 Grafikon prikazuje gibanje izbrisov gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in drugih organizacij, v katerih se izvaja gospodarska dejavnost. Prikazani so izbrisi v Sloveniji v tekočem in predhodnem letu. 2.500 Število izbrisanih gospodarskih subjektov se je s 3.271 v enakem obdobju lani zmanjšalo na 2.979 subjektov. 2.000 1.500 1.000 500 0 1 2 3 4 5 6 2011 8 7 8 9 10 11 12 2012 Iščete nove poslovne partnerje iz Slovenije? Marec 2012 MIKRO 80 70 Februarja 2012 je bilo v Sloveniji oklicanih 49 novih insolvenčnih postopkov proti pravnim osebam – 23 odstotkov manj kot mesec prej. 60 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 2011 7 8 9 10 11 12 1 2 3 2012 12 10 8 6 4 2 0 4 5 6 2011 9 7 8 9 10 11 12 2012 8 7 6 5 4 3 2 1 0 1 2 3 4 5 6 2011 Marec 2012 Želite sprejemati boljše poslovne odločitve? 7 8 9 10 11 2012 9 12 MIKRO 4.500 Februarja 2012 je bilo blokiranih 1.509 subjektov, kar je 45 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko je bilo blokiranih 2.733 subjektov. 4.000 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0 1 2 3 4 5 6 2011 7 8 9 10 11 12 2012 4.000 3.500 V primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu je bilo število razpisanih narokov v mesecu februarju večje za 17. 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0 1 2 3 4 5 2011 10 6 7 8 9 10 11 12 2012 Želite izterjati svoj zaslužen denar? Marec 2012 MIKRO V januarju 2012 so povprečne točke tveganja v gospodarstvu znašale 43,29. V primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu se je tveganje v gospodarstvu znižalo za 1,04 točke tveganja. pet mesecev in primerjalno glede na isti mesec predhodnega leta. 100% 6,07% 7,56% 6,07% 7,51% 6,09% 7,58% 6,05% 7,49% 6,17% 7,55% 28,63% 29,29% 28,76% 29,08% 28,80% 29,20% 28,80% 28,83% 29,08% 28,93% 41,44% 41,63% 42,13% 42,26% 42,37% 42,88% 42,46% 43,18% 42,96% 24,21% 21,71% 23,54% 21,29% 22,86% 20,85% 22,27% 21,22% 21,58% 20,55% 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2011 2012 2011 2012 90% 80% 70% 60% 50% 41,09% 40% 30% 20% 10% 0% Oktober November Od 0 do 25 točk December Od 26 do 50 točk Januar Od 51 do 75 točk Februar Od 76 do 100 točk Vir: www.creditcheck.si zamuja nad 60 dni. 100% 90% 80% 70% 52,70% 47,49% 50,70% 52,47% 50,99% 56,77% 60% 1 - 7 dni po valuti. 50% 40% 30% Po zadnjih podatkih podjetja v Sloveniji v povprečju plačujejo v roku 39,08% 43,16% 39,07% 39,27% 41,34% 35,80% 20% 10% 0% 4,58% 3,64% 5,38% 3,97% 5,42% 4,82% 4,52% 3,74% 4,69% 2,98% 4,44% 2,99% 2011 2011 2011 2011 2011 2011 - - - - - - 7 8 9 10 11 12 Nad 60 dni zamude Nad 30 do 60 dni zamude Marec 2012 Do 30 dni zamude Na ali pred valuto Vir: www.bonitete.si Želite nadzorovati tveganje vašega portfelja poslovnih partnerjev? 11 TEMA MESECA Telekomunikacijska dejavnost: plačilno disciplinirana in varna Bisnode analiza se tokrat ukvarja s telekomunikacijsko (TK) dejavnostjo, pod drobnogled pa smo vzeli njeno rodnost, plačilno disciplino in tveganost – skozi prizmo vseh 12 slovenskih statističnih regij ter skozi primerjavo s celotnim slovenskim gospodarstvom. Analiza za triletno obdobje (od 1.2. 2009 do 1.2. 2012), ki je zaobjela vse samostojne podjetnike in gospodarske družbe, ustanovljene do 1.2.2012, je pokazala: kljub padcu rodnosti je telekomunikacijska dejavnost v povprečju plačilno bolj disciplinirana in manj tvegana od povprečja slovenskega gospodarstva. Indikator rodnosti TK dejavnosti je v zadnjem letu z indeksom 1 prvič padel pod povprečno rodnost subjektov v slovenskem gospodarstvu. Rodnost* padla pod povprečje slovenskega gospodarstva, … Bisnode analiza je ugotovila, da je v zadnji tretjini obravnavanega obdobja (1.2.2011 – 1.2.2012) telekomunikacijska dejavnost prvič zabeležila nižji indikator rodnosti od slovenskega gospodarstva. Indikator rodnosti je bil namreč 1, kar pomeni, da se je v tem obdobju ustanovilo in izbrisalo enako število subjektov. Še v obdobju 1.2.2009 – 1.2.2010 je indikator znašal kar 3,1 (najvišji v analiziranem obdobju), v obdobju 1.2.2010 – 1.2.2011 pa se je spustil že na 1,8. V obeh obdobjih je bil indikator sicer še vedno višji od tega, ki ga je zabeležilo slovensko gospodarstvo. Najvišja rodnost v celotnem obdobju opazovanja se je zabeležila v gorenjski regiji, sledi pa ji savinjska regija. Slednja je sicer v obdobju 1.2.2011 – 1.2.2012 hkrati zabeležila več izbrisov kot novoustanovljenih subjektov. *Rodnost je razmerje med novoustanovljenimi subjekti in subjekti, ki so prenehali s poslovanjem. Vrednost nad 1 pomeni, da obstaja pozitivni trend, kar pomeni, da se ustanovi več subjektov, kakor jih preneha z poslovanjem v določenem obdobju. … plačilna disciplina pa zrasla nad. Bisnode analiza je po drugi strani ugotovila, da so v obravnavanem obdobju v izbrani dejavnosti subjekti v povprečju sicer plačevali enako povprečju slovenskega gospodarstva: 1 do 7 dni po valuti. Toda skozi obravnavno obdobje je bil indeks TK dejavnosti ves čas znatno višji od povprečja celotnega slovenskega gospodarstva. V dejavnosti so bili plačilno tako še najbolj nedisciplinirani subjekti, registrirani v savinjski regiji (v povprečju so plačevali od 16 do 30 dni po valuti). Ta regija je hkrati beležila najnižji odstotek deleža plačilnih indeksov (PI-jev), ki so plačevali na dan valute ali prej. Najvišji odstotek slednjih pa je imela spodnje-posavska regija. Delež PI-jev z več kot 60-dnevno zamudo je bil v dejavnosti ves čas nižji od slovenskega gospodarstva in se je skozi obravnavano obdobje samo še nižal. Povprečni plačilni indeks telekomunikacijske dejavnosti STATISTIČNA REGIJA POMURSKA REGIJA PODRAVSKA REGIJA KOROŠKA REGIJA SAVINJSKA REGIJA ZASAVSKA REGIJA SPODNJEPOSAVSKA REGIJA JUGOVZHODNA SLOVENIJA OSREDNJESLOVENSKA REGIJA GORENJSKA REGIJA NOTRANJSKO-KRAŠKA REGIJA GORIŠKA REGIJA OBALNO-KRAŠKA REGIJA Dejavnost skupaj SLO Gospodarstvo POVPREČNI INDEKS 1.2.2009 – 1.2.2010 83,6 83,6 79,2 68,9 75,0 84,6 100,0 79,7 80,6 73,4 83,1 73,2 79,2 76,4 1.2.2010 – 1.2.2011 84,4 84,1 79,6 70,9 72,5 81,8 / 79,5 83,3 76,7 82,0 73,1 79,8 76,6 1.2.2011 – 1.2.2012 81,8 83,8 85,1 69,0 100,0 85,5 70,0 79,4 81,5 78,5 83,8 76,5 79,8 77,6 Vir: www.bonitete.si 12 Ste med podjetij, ki se ponašajo z boniteto odličnosti? Februar 2012 TEMA MESECA Tveganost TK dejavnosti pod slovenskim povprečjem, niža pa se še naprej Bisnode analiza je ugotovila, da so subjekti izbrane dejavnosti v povprečju v obravnavanem obdobju tudi manj tvegani kakor povprečno slovensko podjetje. Skozi celotno obdobje so bila podjetja v dejavnosti v povprečju uvrščena v razred tveganja B. Povprečna ocena tveganja STATISTIČNA REGIJA POMURSKA REGIJA PODRAVSKA REGIJA KOROŠKA REGIJA SAVINJSKA REGIJA ZASAVSKA REGIJA SPODNJEPOSAVSKA REGIJA JUGOVZHODNA SLOVENIJA OSREDNJESLOVENSKA REGIJA GORENJSKA REGIJA NOTRANJSKO-KRAŠKA REGIJA GORIŠKA REGIJA OBALNO-KRAŠKA REGIJA Dejavnost skupaj SLO Gospodarstvo 1.2.2010 48,5 39,9 55,4 42,4 55,0 61,2 36,9 48,3 47,5 55,9 36,6 42,0 46,0 45,4 1.2.2011 46,7 41,0 61,0 40,2 48,0 53,1 46,0 47,3 47,8 50,5 39,8 53,6 46,1 42,9 1.2.2012 46,4 42,3 62,5 44,2 45,5 43,3 45,6 48,3 49,7 54,9 46,0 45,8 47,1 44,1 Subjekti v TK dejavnosti so v obravnavnem obdobju postajali vse manj tvegani – povprečna ocena se je s 46 povzpela na 47,1. Vir: www.creditcheck.si V analizi smo ugotovili tudi, da so omenjeni subjekti postali celo manj tvegani, saj se jim ocena tveganja* skozi obravnavano obdobje v povprečju – za razliko od slovenskega gospodarstva – ves čas zviševala. Kot v povprečju še najbolj tvegani so se v analizi pokazali subjekti, registrirani v goriški regiji, najmanj tvegani pa subjekti iz koroške regije. * Ocena tveganja, izdelana s pomočjo Failure Score Modela bonitetne hiše Bisnode, določa verjetnost enega od insolventnih postopkov ali izbris v naslednjih 12 mesecih. Nižja ocena pomeni višje tveganje in obratno. »Top 5« po tveganosti _ Poglejmo še, kdo spada med pet najmanj in pet najbolj tveganih slovenskih gospodarskih subjektov v telekomunikacijski dejavnosti. Pet najmanj tveganih TK subjektov na dan 1.2.2012 Naziv Ocena tveganja Razred tveganja FONET, storitve in trgovina d.o.o. 94 AAA STUDIO PROTEUS, produkcija audio/video kaset, d.o.o., Postojna 94 AAA TOTAL TV, telekomunikacije in razvoj programskih paketov d.o.o. 94 AAA SI.MOBIL, telekomunikacijske storitve, d.d. 93 AAA SANTERA, podjetje za računalništvo in storitve, d.o.o. 88 AA Vir: www.creditcheck.si Pet najmanj tveganih TK subjektov na dan 1.2.2012 Ocena tveganja Razred tveganja BILIKO, telekomunikacije d.o.o. 5 C AOMS, informacijske tehnologije d.o.o. 6 C TOK TELEKOMUNIKACIJE , družba za telekomunikacije d.o.o. 6 C STRANDO, storitve d.o.o. 8 C Aleš Lubej s.p., telekomunikacijske dejavnosti 9 C Naziv Vir: www.creditcheck.si Februar 2012 Med petimi najmanj tveganimi TK podjetji v obravnavanem obdobju najdemo kar štiri v najnižjem razredu tveganja AAA. Želite dostop do poslovnih informacij znotraj vašega sistema? - REŠITVE PO MERI 13 INTERVJU Na zasičenem trgu se obdržijo lahko le najboljši Pogovor z Ivico Kranjčevićem, predsednikom uprave Telekoma Slovenija Univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike Ivica Kranjčević je s telekomunikacijami in Telekomom tesno povezan že vrsto let. Bogate izkušnje v vodenju, pa tudi širina poznavanja področja in strokovnega znanja so ga pred dvema letoma ustoličili na čelu uprave največje telekomunikacijske družbe v Sloveniji. Z bilten Bisnode je pokomentiral dinamiko poslovanja TK dejavnosti zadnjih nekaj let. Foto vir: arhiv Telekom Slovenije, d.d. Kako komentirate rezultate TK dejavnosti, kot izhajajo iz analize Bisnode? V analizi Bisnode so, sodeč po seznamu petih najbolj in najmanj tveganih subjektov, očitno obravnavani gospodarski subjekti v panogi elektronskih komunikacij v najširšem pomenu besede. To pomeni, da gre tako za klasične telekomunikacijske operaterje kot ponudnike televizije, informacijsko-računalniških storitev, trgovce z izdelki za potrebe telekomunikacij, informacijskoračunalniških tehnologij, računalniške strojne in programske opreme itd., in sicer od velikih, že uveljavljenih, do najmanjših podjetij. Prav zato je splošno oceno analize zelo težko podati. Po eni strani tako govorimo o večjih telekomunikacijskih operaterjih in ponudnikih storitev elektronskih komunikacij, katerih število je zaradi zasičenosti trga sorazmerno stabilno, po drugi strani pa o manjših gospodarskih subjektih z majhnim številom zaposlenih, ki nastajajo in izginjajo. Na osnovi podatkov, ki ste nam jih posredovali, lahko potegnemo le nekatere splošne ugotovitve in trende. Kaj je temeljni vzrok znižanja rodnosti TK podjetij kot izhaja iz analize? Na osnovi podatkov, s katerimi razpolagamo, lahko domnevamo, da se je trg storitev in opreme za potrebe IKT v preteklosti zelo hitro razvijal, da je dobro razvit in zelo konkurenčen, tako da na splošno prihaja do zasičenosti trga, na katerem ostajajo le najboljši, tako po strateških razvojnih usmeritvah, ekonomičnosti poslovanja kot po kakovosti. Kako ta bliskovit razvoj telekomunikacij pravzaprav vpliva na poslovanje TK podjetij: v smislu zahtevnosti prilagajanja novostim, sledenja/narekovanja tempa … in posledične (ne)uspešnosti? Oziroma: Kolikšen potencial za krepitev slovenskega gospodarstva dejansko ima področje TK? Čeprav je sektor elektronskih komunikacij še do pred treh let dobro kljuboval nazadovanju gospodarstva, prinaša zrelost oz. razvitost tradicionalnih trgov, npr. trga fiksne in mobilne govorne telefonije, velike izzive za rast. Nekdaj hitra rast se je v zadnjih letih upočasnila. Večji prihodki od podatkovnih storitev še vedno ne nadomeščajo manjših prihodkov od govornih storitev. Zaradi gospodarske klime tudi potrošniki trošijo manj. Naložb je bilo manj, usmerjene pa so bile predvsem v fiksna omrežja. V večini držav so naložbe v omrežja naslednje generacije še vedno premajhne, čeprav se zaradi konkurence med kabelskimi ponudniki in zaradi naložb lokalnih skupnosti povečujejo. Tako visoke stopnje rasti kot v preteklosti bo težko doseči. Glede na upadanje prihodkov iz 'osnovnih' telekomunikacijskih storitev je uvajanje in nadgrajevanje novih storitev, kot so IP TV, in novih storitev na platformi IP TV kot tudi vertikalnih storitev ter novih storitev na poslovnem segmentu, nujno. Zaostrene razmere na trgu zahtevajo vse več inovativnosti, prilagodljivosti v odnosih z uporabniki in kreativnosti pri tržnem nastopu. Poleg tega pa ostrejša konkurenca in kriza ustvarjajo vedno bolj cenovno občutljive uporabnike. Do izraza prihaja konvergenca omrežij in storitev - fiksnih in mobilnih telekomunikacij, širokopasovnega dostopa do interneta, celovitih informacijskih rešitev, elektronskih medijev, vsebin in zabave. To so resnični izzivi. Kdor jih bo predvidel in zmogel, bo ostal na trgu. 14 Želite imeti hiter in enostaven vpogled v poslovanje partnerjev? Marec 2012 www.kompass.si uje trge? t a n i t re d ro p o b d Želite s svojo ponu na svetu? i lj e it v a b o d i im š lj najbo Želite sodelovati z sveta? a g le e c iz e rj e n t r a ne p Iščete nove poslov preozka? n o rd a p , a n jh a m posel pre Je Slovenija za vaš izvozom? z i t a č e v o p k e d o h Želite svoj pri Svetovni B2B spletni iskalnik Kontaktni podatki o podjetjih doma in po svetu - 3 milijone podjetij iz 65 držav Sistem povpraševanja in ponudbe znotraj sistema Kompass - brez vsiljene pošte Prodajni kanal, ki odpira in razširja nove poslovne poti po svetu Bisnode d.o.o., Likozarjeva ulica 3, 1000 Ljubljana, T: 01 620 2 810, E: [email protected], www.kompass.si Podjetja AMZS D.D. AUTOCOMMERCE D. D. COCA-COLA HBC SLOVENIJA D.O.O. DROGA KOLINSKA D. D. ELEKTRO LJUBLJANA D.D. GEOPLIN D.O.O. GORENJE D.D. HELLA SATURNUS SLOVENIJA D.O.O. HSE D.O.O. IBM SLOVENIJA D.O.O. INTEREUROPA D. D. ISKRATEL, D.O.O. KNAUF INSULATION D.O.O., LEKARNA LJUBLJANA LJUBLJANSKE MLEKARNE D.D. MAVI MARIBOR D.O.O. MERCATOR D.D. OMV SLOVENIJA, D.O.O. PETROL D.D. PIVKA PERUTNINARSTVO D.D. PORSCHE SLOVENIJA D.O.O. POŠTA SLOVENIJE D. O. O. PRICEWATERHOUSECOOPERS PRISTOP SKUPINA D.O.O. SI.MOBIL D.D. SLOVENSKE ŽELEZNICE D.D. SPAR SLOVENIJA D.O.O. TELEKOM SLOVENIJE D.D. ŽITO D.D. Banke in finančne institucije ABANKA VIPA D. D. UNICREDIT BANKA SLOVENIJE D.D. BANKA KOPER D. D. GORENJSKA BANKA D.D. HYPO BANK D.D. KD BANKA D.D. LJUBLJANSKA BORZA D.D. NACIONALNA FINANČNA DRUŽBA D.O.O. NOVA KBM D.D. NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D POŠTNA BANKA SLOVENIJE D.D. PROBANKA D.D. RAIFEISSEN KREKOVA BANKA, D.D. SKB BANKA D. D. SLOVENSKA IZVOZNA DRUŽBA D.D. SUMMIT LEASING SLOVENIJA D.O.O. VBS LEASING D.O.O. VOLKSBANK D.D. ZAVAROVALNICA GENERALI D.D. ZAVAROVALNICA MARIBOR D. D. ZAVAROVALNICA TILIA, D. D. ZAVAROVALNICA TRIGLAV D. D. Javne ustanove Špela Redjko, vodja naročniške službe DAVČNA UPRAVA RS DARS DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE GZS – INFOLINK EKO SKLAD JAPTI MINISTRSTVO ZA FINANCE MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE AGENCIJA ZA UPRAVLJANJE S KAPITALSKIMI NALOŽBAMI STATISTIČNI URAD RS TRŽNI INŠPEKTORAT RS SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD Bisnode d.o.o., Likozarjeva ulica 3, 1000 Ljubljana T: 01 620 2 700 F: 01 620 2 708 E: [email protected] W: www.bisnode.si Tuja predstavništva v Sloveniji VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE POLJSKE PREDSTAVNIŠTVO NEMŠKEGA GOSPODARSTVA VELEPOSLANIŠTVO KRALJEVINE NIZOZEMSKE AMERIŠKA AMBASADA FRANCOSKO VELEPOSLANIŠTVO ...in drugi