April 2014
BISNODE MESEČNI BILTEN
Tema meseca:
PORABA PRORAČUNSKIH PREJEMNIKOV POD DROBNOGLEDOM
Bisnode Bilten april 2014
VSEBINA
4
5
6
7
3
3 Uvodnik
• PRIPRAVLJENI NA NOVO RAST
2
8
4 Tema meseca
• PORABA PRORAČUNSKIH PREJEMNIKOV
• POD DROBNOGLEDOM
9
9 Mikro - izpostavljamo:
• DAVČNI NEPLAČNIKI, TRANSAKCIJE
V TUJINO, JAVNA NAROČILA, DINAMIČNA
OCENA LIKVIDNOSTI
10 Makro:
16
13 Mikro:
• PET KAZALNIKOV MESEČNEGA POSLOVNEGA
UTRIPA, BDP GIBANJE RASTI CEN, GIBANJE
BREZPOSELNOSTI, UVOZ IN IZVOZ BLAGA
• NOVOUSTANOVLJENA PODJETJA,
• IZBRISI PODJETIJ, BLOKADE, NAROKI,
INSOLVENČNI POSTOPKI, OCENA TVEGANJA
10
11
15
14
13
12
Bisnode mesečni Bilten je brezplačna e-publikacija.
Izdaja:
BISNODE D.O.O.
Glavni analitik:
SANJA FILIPIČ
Odgovorno uredništvo: ESTER ŽIGON, BISNODE D.O.O.
Izvršno uredništvo: MEDIADE®
Direktorica:
MARIA ANSELMI
Gra čno oblikovanje:
IGOR KOŠTOMAJ
Viri:
AJPES, PRS, GVIN ARHIV ČLANKOV IZ POSLOVNEGA TISKA, URADNI LIST, SODNI REGISTER, SURS, EUROSTAT, LASTNE BAZE,
METODOLOGIJE IN MODELI BISNODE, DURS, CURS, SUPERVIZOR, MINISTERSTVO ZA FINANCE
Fotogra ja na zadnji strani:
Fotogra ja iz naslovnice:
PATRIK ČEH, PRODAJNI SVETOVALEC SOLVIS D.O.O.
VESNA MRAZIČ, KADROVSKA DIREKTORICA BISNODE REGIJE CENTRALNA EVROPA
Fotogra je:
ALEŠ BENO
Uvodnik
OD INFORMACIJE K PRAVI SLIKI
Varčevanje. Ena najpogostejših besed zadnjih let. Kaj pa dejanja? Kot
kaže Bisnode tema meseca je država kljub varčevanju v minulih 5 letih z
že prej najvišjega deleža nepovratnih sredstev za ministrstva in upravo
tega še povečala za skoraj polovico – na dobrih 11 milijard evrov.
Največ nepovratnih sredstev so prejela tri ministrstva in dva zavoda:
Ministrstvo za ﬁnance, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zavod
za zdravstveno zavarovanje ter Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.
Med tistimi, ki so prejeli manj sredstev, je Slovenski podjetniški sklad
(SPS). Prva misel je: država varčuje na razvoju?! Prav nasprotno. Za
pospeševanje rasti uporablja instrumente, ki dajejo višje učinke od
nepovratnih sredstev, za Bilten pojasnjuje mag. Maja Tomanič Vidovič,
direktorica SPS.
Informacije imajo vpliv in posledice. V Bisnode smo specializirani za to, da
vam z njimi pomagamo pri odločanju.
Z ovrednotenjem vašega portfelja dobite natančno sliko o
aktualnem stanju vseh vaših poslovnih partnerjev ter
neizkoriščenih potencialih. Saj veste: vrednost portfelja je
vrednost podjetja.
Maria Anselmi
generalna direktorica Bisnode Južni trgi
Tema meseca:
GIBANJE PORABE JAVNIH SREDSTEV: NAJVEČ ŠE VEDNO MINISTRSTVA IN JAVNA
UPRAVA, NAJVIŠJI SKOK SOCIALNO VARSTVO
PORABA PRORAČUNSKIH PREJEMNIKOV
POD DROBNOGLEDOM
Med javnimi institucijami so največji porabniki javnih sredstev MINISTRSTVA in UPRAVA, ki so v letu 2013 porabili kar 67,1
ODSTOTKA več kot leta 2008 – 11,4 MILIJARDE evrov ali 44,4 ODSTOTKA vseh sredstev za namene blaga in storitev.
V prvi tokratni temi meseca si bomo pogledali, kako uspešna je država pri izvajanju svoje varčevalne politike od začetka krize
skozi prizmo porabe javnih sredstev. V analizo smo zajeli samo transakcije, objavljene v supervizorju, ki omogoča vpogled v
odlive javnih institucij za namene blaga in storitev – ne pa vseh transakcij, povezanih z državno blagajno. Supervizor poleg
tega med prejemniki sredstev ne omogoča vpogleda v podatke pravnih oseb zasebnega prava, ki so sicer v 100-odstotni
lasti države, ali lokalnih skupnosti, saj ti subjekti ne poslujejo preko državne zakladnice.
ODSTOTKI PORABLJENIH SREDSTEV JAVNIH INSTITUCIJ V 2013
ŠOLSTVO
ZDRAVSTVO
PORABA JAVNIH SREDSTEV – PRIMERJAVA MED 2008 IN 2013
7,9 %
OSTALI
6,0 % 1,6 % 6,7 %
OBČINE
ŠTEVILO UPORABNIKOV
2.647
SODIŠČE
13,5 %
2.723
€
2,9 %
2008
2013
MINISTRSTVA, UPRAVA
MINISTRSTV
SOCIALNO VARSTVO
19,8 %
PORABLJENA SREDSTVA
44,4 %
€
€
€
€
€
2008
2013
Vir: www.bisnode.si
€
€
€
2008
2013
13,9 milijarde €
24,1 milijarde €
72,8 %
Vir: www.bisnode.si
PRIMERJAVA PORABE NEPOVRATNIH SREDSTEV V JAVNIH INSTITUCIJAH
MED LETOMA 2008 IN 2013 V MILIJARDAH EVROV
€
Po Zakonu o javnih ﬁnancah je bilo v letu 2013 skupno 2.723 neposrednih in posrednih uporabnikov državnega proračuna –
76 oziroma 2,9 ODSTOTKA več kot v 2008, porabljena sredstva za blago in storitve pa so se povečala kar za 72,8 ODSTOTKA: s
13,9 MILIJARDE na 24,1 MILIJARDE evrov. Največja porasta porabe sta se zgodila v 2010 – za 3,9 MILIJARDE evrov – in leta 2012
– še za dodatnih 6,7 MILIJARDE evrov. V tem letu se je zabeležilo tudi 32 novih uporabnikov. Edino pomanjšanje porabe je bilo
zabeleženo v 2009 – za 1,3 MILIJARDE evrov. Med zabeleženimi porabljenimi sredstvi so v obdobju od 2008 do 2013
nepovratna sredstva narasla za 19,9 ODSTOTKA – z 2,5 na 2,9 MILIJARDE evrov, a so se iz strukturnega vidika hkrati znižala, in
sicer z 17,9 na 12,7 ODSTOTKA.
Največji porast so zabeležila v letu 2012 – za 48,6
ODSTOTKA oziroma s 6,8 na 10,1 MILIJARDE evrov, ko se
je število uporabnikov povečalo za 28. Sledijo javne
institucije s področja SOCIALNEGA VARSTVA, ki so v
2013 porabile 7,1 MILIJARDE evrov sredstev – 29,7
ODSTOTKA vseh sredstev, kar je 4,6-krat več kot v 2008
(število institucij je v celotnem obdobju ostalo enako –
150). Sredstva so v istem obdobju povečale tudi
institucije s področja REGIJSKEGA RAZVOJA – za
65,6 ODSTOTKA, NARODNA SKUPNOST – za 37,5
ODSTOTKA, ter GLEDALIŠČA, KNJIŽNICE ter
GALERIJE – za 28 odstotkov.
€
€
€
2008
€
2013
ZDRAVSTVO
2008
2013
OBČINA
2008
2013
SOCIALNO
VARSTVO
MINISTRSTVO,
UPRAVA
Vir: www.bisnode.si
4 Bisnode Bilten april 2014
TEMA MESECA
TEMA MESECA
Bisnode Bilten april 2014
5
JAVNE INSTITUCIJE: PORABO NAJBOLJ ZNIŽALO MINISTRSTVO ZA OBRAMBO,
Z NAJVIŠJO PORABO PA MINISTRTVO ZA FINANCE
Med vsemi javnimi institucijami je v letu 2013 za potrebe blaga in storitev največ porabilo MINISTRSTVO ZA FINANCE – 7,1
MILIJARDE evrov. Sledijo ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE – 3,7 MILIJARDE evrov, ZAVOD ZA
POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE – 3,3 MILIJARDE evrov ter MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE,
ZNANOST IN ŠPORT – 1,1 MILIJARDE evrov. Skupaj so porabili kar 66 odstotkov vseh sredstev.
NAJVEČJI UPORABNIKI
JAVNIH SREDSTEV V LETU
2013 V MILIJARDAH EVROV
8,19
7,16
1. MINISTRSTVO ZA FINANCE
2. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
3,71
3 ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO
ZAVAROVANJE SLOVENIJE
3,33
1,04
1.
2.
3.
4.
4. MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT
0,68
5.
* UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNA PLAČILA ni bila vključena v analizo
5. MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE
IN ENAKE MOŽNOSTI
6.
6. OSTALI
Med uporabniki je v kriznem obdobju sredstva še najbolj znižalo ministrstvo za obrambo republike Slovenije in sicer za 346
MILIJONOV evrov. Sledijo Mestna občina Ljubljana – za 52,6 MILIJONA evrov, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana
– za 44,3 MILIJONA evrov ter Javni sklad republike Slovenije za podjetništvo za 34,1 MILIJONA evrov.
PODJETJA: Z NAJVEČ PREJETIMI SREDSTVI ŽE 3. LETO ZAPORED
KEMOFARMACIJA
Od 24,1 milijarde evrov je bilo v 2013 kar 4,5 milijarde evrov sredstev nakazanih podjetjem. Najbolj učinkovito pri pridobivanju
teh sredstev je bilo podjetje KEMOFARMACIJA D.D., ki je pridobilo 189,7 MILIJONA evrov, v zadnjih 3 letih pa skupaj že 858
MILIJONOV evrov.
NAZIV
PREJEMNIKI V LETU 2013
KEMOFARMACIJA D.D.
SŽ - INFRASTRUKTURA, D.O.O.
SALUS, LJUBLJANA, D.D.
SLOVENSKA ODŠKODNINSKA DRUŽBA, D.D.
FARMADENT D.O.O.
LL GROSIST D.O.O.
SŽ - POTNIŠKI PROMET, D.O.O.
PETROL D.D., LJUBLJANA
SŽ - ŽGP LJUBLJANA, D.D.
SALUS, VELETRGOVINA, D.O.O.
189.756.026,22€
107.179.884,11€
92.590.253,25€
86.286.781,18€
67.310.952,35€
63.026.117,60€
56.207.315,66€
54.130.949,45€
53.033.374,02€
52.706.606,22€
Komentar:
Zmanjšanje nakazil Slovenskemu podjetniškemu skladu (SPS) z razlogom
“Povratne oblike pomoči dajejo boljše rezultati kot nepovratne,” pojasnjuje direktorica Javnega sklada RS za
podjetništvo mag. Maja Tomanič Vidovič. “Delež subvencij podjetjem tako skozi leta upada, kar pojasnjuje
zmanjšanje uporabe sredstev državnega proračuna RS pri Slovenskem podjetniškem skladu.” Podjetniški sklad je
sicer v obdobju 2004 – 2013 ﬁnančno okrepil več kot 4.300 projektov in spodbudil za približno 1,24 milijard evrov
investicijskih vlaganj v gospodarstvo. V podprtih podjetij je bilo ohrajenih 100.000 delovnih mest, 8.500 pa jih je
nastalo na novo.
6 Bisnode Bilten april 2014
TEMA MESECA
VREDNI STE TOLIKO,
KOLIKOR JE VREDEN
VAŠ PORTFELJ.
OVREDNOTIMO GA ZA VAS.
POKLIČITE 01 620 2 700.
Bisnode d.o.o. Likozarjeva ul. 3, SI-1000 Ljubljana | T: 01 620 2 700 | E: [email protected] | www.bisnode.si
Mikro - izpostavljamo:
DAVČNI NEPLAČNIKI - MAREC 2014
Davčni neplačniki so davčni zavezanci z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi, ki na 25. dan v mesecu pred
mesecem objave presegajo 5.000 evrov ter so starejše od 90 dni. Podatki so bili zajeti 25. marca 2014.
* Davčni neplačniki: upoštevani samo družbe in samostojni podjetniki
Število neplačnikov skupaj: 7.146
Število neplačnikov, ki prejemajo javna sredstva*: 203
Delež neplačnikov z dolgom nad 1 mio : 1,24 % ali 89
Delež insolventnih neplačnikov: 17,9 %
TRANSAKCIJE V TUJINO - MAREC 2014
Zajete so transakcije nad 30.000 evrov, ki so potekale preko transakcijskih računov v tujino. Upoštevane so tiste države, v
katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ali ﬁnanciranja terorizma oziroma se le-ti ne
izvajajo v zadostni meri, iz objave podatkov o transakcijah, ki jih Uradu RS za preprečevanje pranja denarja posredujejo
organizacije na podlagi drugega odstavka 38. člena ZPPDFT (seznam držav po 22. a členu in 38. členu ZPPDFT).
Datum zajetja podatkov: 20.03.2014
Skupni znesek transakcij v : 73.047.795,82
Gibanje skupnega zneska transakcij v primerjavi z mesecem prej: 211,2 %
Gibanje skupnega zneska transakcij v primerjavi z letom prej: 0,0 %
Država z najvišjim deležem transakcij v tujino: INDONEZIJA
SKLENJENA JAVNA NAROČILA - MAREC 2014
Podatki so javno objavljeni na spletni strani Ministrstva za ﬁnance, kamor naročniki v skladu z Zakonom o javnem naročanju
in Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev neposredno
pošiljajo v objavo obvestila o javnih naročilih in razpisne dokumentacije.
Datum zajetja podatkov: 31.03.2014.
€
Skupno število javnih naročil: 353
Skupni znesek javnih naročil v : 200.379.787,67
Gibanje skupnega zneska javnih naročil v primerjavi z mesecem prej: 50,6 %
Izdajatelj javnega naročila z najvišjo vrednostjo: MINISTRSTVO ZA FINANCE, naročilo za kurilno olje.
OCENA LIKVIDNOSTI - MAREC 2014
Bisnode ocena likvidnosti podaja verjetnost, da bo pri subjektu v naslednjih 12 mesecih prišlo do blokada vseh odprtih TRRjev za več kot 60 dni. Ocena je podana na nivoju gospodarstva.
Datum zajetja podatkov: 31.03.2014
Povprečna ocena za celotno slovensko gospodarstvo: 16,3 %
Delež podjetij s povprečno 75-odstotno verjetnostjo blokade: 15,7 %
Gibanje deleža s povprečno 75-odstotno verjetnostjo blokade v primerjavi z
mesecem prej: 0,0 %
Dejavnost z najvišjo povprečno verjetnostjo blokade: GOSTINSTVO
Kategorija z najvišjo povprečno verjetnostjo blokade po velikosti: MIKRO
8 Bisnode Bilten april 2014
MIKRO-IZPOSTAVLJAMO
POSLOVNI UTRIP
PET KAZALNIKOV MESEČNEGA POSLOVNEGA UTRIPA
V spodnji tabeli prikazujemo pet izbranih kazalcev mesečnega poslovnega utripa za zadnje tri mesece. Z indeksom je
predstavljeno gibanje kazalcev glede na predhodni mesec ter glede na isti mesec predhodnega leta.
VSEBINA
JANUAR
FEBRUAR
MAREC
INDEKS MAR14/FEB14
INDEKS MAR14/MAR13
USTANOVITVE GOSPODARSTVO
1.975
1.652
1.935
117
89
INSOLVENČNI POSTOPKI *
483
455
449
99
103
ŠTEVILO BLOKIRANIH SUBJEKTOV
13.246
13.411
13.594
101
95
ŠTEVILO NAROKOV
886
964
1.103
114
128
IZBRISI PODJETIJ
1.196
992
1.354
136
130
*Vključuje stečaje pravnih oseb, prisilne poravnave in likvidacije.
Vir: www.bisnode.si
MAKRO PREGLED GOSPODARSTVA
GIBANJE BRUTO DOMAČEGA PROIZVODA (BDP)
_
_
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske
aktivnosti v državi. Je tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo gospodarstvo neke države v enem
letu.
Grafikon prikazuje vrednost BDP-ja v Sloveniji po četrtletjih. Podatki so merjeni na podlagi temeljnih agregatov
nacionalnih računov v tekočih cenah in niso prilagojeni na vpliv sezone in število delovnih dni.
Vrednost BDP-ja v Sloveniji po četrtletjih (mio EUR)
Vir: www.stat.si
1,0%
0,1%
2,9%
9.000
8.800
8.600
9.141
9.044
8.966
8.400
8.200
-4,6%
gibanje glede na leto prej
8.125
2013
8.000
Q1
Q2
Q3
Q4
Četrtletje
Q1 2013
Q2 2013
Q3 2013
Q4 2013
Vrednost BDP v mio EUR
8.125
9.044
9.141
8.966
Bruto domači proizvod (BDP) se je v četrtem četrtletju 2013 glede na prejšnje četrtletje povečal za 1,2 ODSTOTKA, glede na
četrto četrtletje 2012 pa za 1,9 ODSTOTKA.
Vir: SURS, 28.02.2014
10 Bisnode Bilten april 2014
MAKRO
GIBANJE RASTI CEN
Inﬂacija označuje rast ravni cen na splošno, stopnjo rasti inﬂacije pa prikazuje spremembo ravni cen. V Sloveniji se za merilo
inﬂacije uporablja indeks cen življenskih potrebščin, s katerim merimo spremembe drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev,
ki jih domače prebivalstvo namenja za nakupe predmetov končne porabe doma in v tujini.
INFLACIJA V SLOVENIJI
Inﬂacija v Sloveniji
Graﬁkon prikazuje letno inﬂacijo v Sloveniji. Mesečna
inﬂacija kaže spremembe cen v tekočem mesecu na
pretekli mesec. Letna inﬂacija kaže spremembe cen v
tekočem mesecu glede na isti mesec preteklega leta.
Vir: www.stat.si
2,5
2
1,5
1
0,5
0
4
5
6
7
8
9
10
11
12
1
-0,5
2
3
2014
2013
-1
Letna
Mesečna
Mesec/leto
apr.13
maj.13
jun.13
jul.13
avg.13
sep.13
okt.13
nov.13
dec.13
jan.14
feb.14
mar.14
Letna inﬂacija
1,5
1,2
1,9
2,6
2,2
1,4
1,3
1,3
0,7
0,8
0,1
0,6
Mesečna inﬂacija
0,7
0,3
0
-0,3
0,3
0,3
0
-0,1
-0,9
-0,6
0,1
0,8
Rast cen se je v marcu 2014 na letni ravni zvišala in je zdaj 0,6-ODSTOTNA, v enakem obdobju lani pa je bila 2,0ODSTOTNA. Povprečna 12-mesečna rast je bila 1,3-ODSTOTNA, medtem ko je bila v enakem obdobju lani 2,6-ODSTOTNA.
Vir: SURS, 31.03.2014
PRIMERJAVA INFLACIJE
V SLOVENIJI IN EU
Primerjava letne inﬂacije v Sloveniji in EU
Vir: www.eurostat.com
3
2,5
2
Graﬁkon prikazuje primerjavo letne inﬂacije
v Sloveniji in EU po indeksu HICP.
1,5
1
0,5
0
3
4
5
6
7
8
2013
9
10
11
12
EU
1
2
2014
Slovenija
Mesec/leto
mar.13
apr.13
maj.13
jun.13
jul.13
avg.13
sep.13
okt.13
nov.13
dec.13
jan.14
EU
1,9
1,4
1,6
1,7
1,7
1,5
1,3
0,9
1,0
1,0
0,9
0,8
Slovenija
2,2
1,6
1,6
2,2
2,8
2,2
1,5
1,1
1,2
0,9
0,9
0,2
feb.14*
*Začasni podatki
Letna stopnja inﬂacije je bila februarja 2014 v državah članicah EU v povprečju 0,8-ODSTOTNA, kar je 0,1 ODSTOTKA manj
kot v januarju. Najnižja je bila v Bolgariji, –2,1-ODSTOTNA, najvišja pa na Malti in na Finskem, 1,6-ODSTOTNA. V Sloveniji je
bila 0,2-ODSTOTNA.
Vir: SURS, 31.03.2014
MAKRO
Bisnode Bilten april 2014
11
GIBANJE STOPNJE BREZPOSELNOSTI V SLOVENIJI
Brezposelnost je stanje brez uradne zaposlitve. Merimo jo s stopnjo brezposelnosti kot deležem brezposelnih oseb v
aktivnem prebivalstvu. Graﬁkon prikazuje gibanje stopnje brezposelnosti v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih.
Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji
Vir: ZRSZ
14,5
14
13,5
13
12,5
12
11,5
11
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
2013
1
2014
Mesec/leto
feb.13
mar.13
apr.13
maj.13
jun.13
jul.13
avg.13
sep.13
okt.13
nov.13
dec.13
jan.14
Stopnje brezposelnosti
13,6
13,4
13,3
13,0
12,8
12,9
12,8
12,6
13,0
13,0
13,5
14,2
Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je v začetku leta 2014 že drugi mesec zapored občutno zvišala, in sicer za
0,7 ODSTOTNE TOČKE – na 14,2 ODSTOTKA. Konec marca 2014 je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje sicer registriranih 2,3
ODSTOTKA manj brezposelnih oseb kot februarja, je bila pa v primerjavi z marcem 2013 brezposelnost večja za 3,3 ODSTOTKA.
V primerjavi z enakim obdobjem lani je bila večja tudi v prvem letošnjem tromesečju, in sicer za 4,1 ODSTOTKA.
Vir: SURS, 18.03.2014; ZRSZ, marec 2014
UVOZ IN IZVOZ BLAGA
Zunanja trgovina predstavlja blagovno
menjavo s tujino: izvoz blaga v tujino
oziroma uvoz blaga iz tujine. Grafikon
prikazuje mesečno izmenjavo blaga
Slovenije s tujino v zadnjih dvanajstih
mesecih.
Uvoz in izvoz blaga v Sloveniji
Vir: www.stat.si
2050000
1800000
1550000
1300000
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
1
2013
2014
Izvoz
Mesec/leto
mar.13
apr.13
maj.13
jun.13
jul. 13
Izvoz
1.896.826
1.925.634
1.812.041
1.803.887
1.922.733
Uvoz
1.881.612
1.910.444
1.949.958
1.756.609
1.890.730
avg.13
1.518.500
1.582.244
sep.13
1.892.556
1.867.474
okt.13
1.994.354
2.015.785
2
nov.13
dec.13
jan.14
Uvoz
feb.14
1.869.737
1.641.879
1.815.912
1.781.417
1.967.903
1.742.306
1.798.295
1.791.060
Slovenija je v februarju 2014 izvozila za 1.781,4 MILIJONA evrov blaga, uvozila pa za 1.791,1 MILIJONA evrov blaga. Izvoz je bil v
februarju letos višji od februarskih izvozov v zadnjih letih – lanski februarski izvoz je presegel za 4,7 ODSTOTKA. Uvoz je bil v
februarju 2014 za 1,1 ODSTOTKA višji kot februarja lani, zato je primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino v letošnjem februarju
precej nižji od primanjkljaja v februarju 2013.
Vir: SURS, 09.04.2014, začasni podatki
12 Bisnode Bilten april 2014
MAKRO
MIKRO PREGLED GOSPODARSTVA
NOVOUSTANOVLJENA PODJETJA
Število novoustanovljenih podjetij zajema gospodarske družbe, samostojne podjetnike in ostale pravne oblike, v katerih se
izvaja gospodarska dejavnost. V graﬁkonu je prikazano število novoustanovljenih podjetij v Sloveniji v tekočem in
predhodnem letu po mesecih.
Število novoustanovljenih podjetij v Sloveniji
-9,3%
Vir: www.gvin.com
4,3%
2.000
1.800
-4,8%
1.600
1.975
1.935
1.400
1.652
1.200
gibanje glede na leto prej
2014
1.000
1
2
4
3
5
6
7
8
9
10
11
2013
12
Mesec v letu
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
november
december
Novoustanovljena 2013
2.177
1.735
1.855
2.007
1.442
1.111
1.939
1.154
1.920
2.351
1.928
1.599
Novoustanovljena 2014
1.975
1.652
1.935
V marcu 2014 se je v Sloveniji ustanovilo 1.935 gospodarskih subjektov, kar je 4,3 ODSTOTKA več kot v enakem obdobju lani,
ko se jih ustanovilo le 1.855.
IZBRISI PODJETIJ
Graﬁkon prikazuje gibanje izbrisov gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in drugih organizacij, v katerih se izvaja
gospodarska dejavnost. Prikazani so izbrisi v Sloveniji v tekočem in predhodnem letu.
Izbrisi podjetij v letih 2013 in 2014
Vir: www.gvin.com
56,3%
1.300
15,2%
1.100
0,7%
900
1.354
1.196
992
700
gibanje glede na leto prej
2014
500
1
2
Mesec/leto
januar
februar
Izbrisi 2013
1.038
Izbrisi 2014
1.196
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
2013
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
november
december
985
866
1.054
1.090
818
1.043
532
1.076
824
1.043
2.149
992
1.354
V marcu 2014 se je v Sloveniji izbrisalo 1.354 gospodarskih subjektov. To je za 488 več kot v enakem obdobju lani.
MIKRO
Bisnode Bilten april 2014
13
BLOKADE
Blokada podjetja pomeni, da določena obveznost bremeni transakcijski račun (TRR) ter na tem računu ni zadostnega
razpoložljivega stanja. Med blokirana podjetja so všteta vsa podjetja, ki so v tekočem mesecu na odprtih TRR-jih beležila
blokado najmanj 1 dan. Graﬁkon prikazuje blokade podjetij po mesecih v tekočem in predhodnem letu.
Blokade podjetij v letih 2013 in 2014
14.000
-7,0%
-12,1%
-11,7%
13.246
13.411
13.594
Vir: www.bonitete.si
13.000
12.000
11.000
10.000
9.000
8.000
gibanje glede na leto prej
7.000
2014
2013
1
2
3
4
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
november
december
14.653
14.479
14.539
12.569
13.610
16.034
14.823
14.410
13.856
Mesec/leto
januar
februar
Blokade 2013
14.241
15.256
15.401
Blokade 2014
13.246
13.411
13.594
5
6
7
8
9
10
11
12
Marca 2014 je bilo blokiranih 13.594 subjektov, kar je dobrih 11,7 ODSTOTKA manj kot v enakem obdobju lani, ko je bilo blokiranih 15.401
subjektov.
NAROKI
Narok pomeni sodelovanje strank s sodiščem, razpisano v postopku za določen čas in kraj oziroma srečanje ali obravnavo
sodišča ali drugega organa in strank, na katerem se opravljajo določena procesna dejanja. Graﬁkon prikazuje število podjetij,
za katera so bili v tekočem mesecu razpisani novi naroki.
Naroki v gospodarstvu v letih 2013 in 2014
Vir: www.bonitete.si
8,7%
1.150
10,4%
950
3,0%
750
1.103
550
964
886
350
gibanje glede na leto prej
2014
7.000
1
Mesec/leto
januar
februar
Naroki 2013
860
Naroki 2014
886
2
4
3
5
6
7
8
9
10
11
2013
12
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
november
december
873
1.015
1.030
1.093
970
458
253
932
1.151
1.037
650
964
1.103
V letošnjem marcu je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani razpisanih 88 narokov več.
14 Bisnode Bilten april 2014
MIKRO
INSOLVENČNI POSTOPKI
Insolvenčni postopki so postopki, ki se vodijo zoper tiste gospodarske in druge subjekte, ki so postali prezadolženi ali so dalj
časa plačilno nesposobni. V Sloveniji med insolvenčne postopke štejemo stečajni postopek, prisilno poravnavo in
likvidacijo. Graﬁkon prikazuje število podjetij, ki so v tekočem mesecu začeli enega od stečajnih postopkov.
Število stečajev v letih 2013 in 2014
500
Vir: www.bisnode.si
10,3%
13,5%
4,4%
455
449
450
400
350
300
483
250
200
gibanje glede na leto prej
150
2014
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
2013
12
Mesec/leto
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
november
december
Insolvenčni postopki 2013
438
401
430
408
551
595
332
280
411
456
493
501
Insolvenčni postopki 2014
483
455
449
Marca 2014 je bilo v Sloveniji oklicanih 449 novih insolvenčnih postopkov proti pravnim osebam – to je le 6 manj kot
predhodni mesec in dobrih 4,4 ODSTOTKA več kot v enakem obdobju lani.
OCENA TVEGANJA
Točke tveganja, ki jih po lastni metodologiji (Failure Score Model) izračunava družba Bisnode, temeljijo na dvajsetih
podatkih, zajetih iz štirih segmentov: ﬁnančnih in demografskih podatkov, plačilnih navad podjetij ter javno dostopnih
podatkov o tožbah, blokadah itn. Statistični model izračunava verjetnost neuspeha podjetja v naslednjih dvanajstih mesecih
(stečaj, prisilna poravnava, likvidacija, izbris). Ocene tveganja se gibljejo od D do AAA, višja vrednost pomeni nižje tveganje
začetka insolventnega postopka v letu dni.
Na spodnjem graﬁkonu je prikazana odstotna struktura po oceni tveganja, razdeljena v štiri skupine: AAA, AA, A (najnižje
tveganje), BBB, BB, B (srednje tveganje), CCC, CC, C (najvišje tveganje) in D ter S (D: začetek insolventnega postopka, S:
trenutno se ne ocenjuje). Struktura je podana za zadnji tekoči mesec in primerjava glede na isti mesec predhodnega leta.
C, CC, CCC: 47,4 %
MAREC 2014
V primerjavi z marcem 2013:
rast za 5,3 %
B, BB, BBB: 41,1 %
41,0 %
A, AA, AAA: 10,4 %
46,6 %
V primerjavi z marcem 2013:
padec za 10,1 %
S, D: 1,0 %
12,0 %
0,6 %
MAREC 2013
V letošnjem marcu je bilo z oceno tveganja A, AA in AAA ocenjenih 14.666 podjetij, kar je 10,1 ODSTOTKA manj kot v enakem
obdobju lani, ko je bilo takšnih podjetij 16.309.
MIKRO
Bisnode Bilten april 2014
15
Bisnode d.o.o.
Likozarjeva ul. 3,
SI-1000 Ljubljana
T: 01 620 2 700
E: [email protected]
W: www.bisnode.si