1. No category

januar 2011
Bisnode
Business
Information
Group
Bisnode mesečni bilten
Vaš hiter pregled gospodarstva.
Bonitete.si
Bonitete.si so zbirka nepogrešljivih on-line poslovnih
informacij pri sprejemanju vsakodnevnih poslovnih
odločitev doma in v tujini.
Na enotnem bonitetnem portalu:
· sledite plačilni disciplini vaših partnerjev,
· preverite ali vašega partnerja kdo toži,
· ocenite managerske sposobnosti vodilnih oseb
podjetja,
· preverite ali ima partner blokiran TRR račun in kako
posluje,
· preverite bonitetno oceno.
Za več kot 11,3 mio podjetij iz Slovenije, Hrvaške,
Nemčije in Italije.
Obiščite www.bonitete.si!
Brezplačno iskanje in brezplačni osnovni kontaktni
podatki podjetji iz vseh štirih držav.
Kontakt:
T: 01 62 02 701
E: [email protected]
Bisnode mesečni bilten
IZDAJA:
Bisnode d.o.o.
GLAVNI ANALITIK:
Marko Srabotnik
UREDNIŠTVO:
Ester Žigon
DIREKTORICA:
Maria Anselmi
GRAFIČNO OBLIKOVANJE
Temelkov Kostadin, Igor Koštomaj
FOTOGRAFIJE:
Aleš Beno
VIRI:
AJPES, PRS, GVIN arhiv člankov iz poslovnega
tiska, Uradni list, Sodni register, Banka Slovenije,
Vrhovno sodišče RS, Surs, Eurostat,
lastne baze Bisnode, FINA
Brezplačna e-publikacija, januar 2011
Dobrodošli v svetu informacij,
Pred vami je 4. številka prenovljenega Bisnode biltena – vaš hiter pregled slovenskega gospodarstva. Tokratna
TEMA MESECA je analiza gradbene dejavnosti. Preberite si, kakšen je trend ustanavljanja in brisanja podjetij, kakšna
je plačilna disciplina, kakšne so napovedi tveganja in ostale zanimivosti.
Glavni vir podatkov za analize so naši produkti GVIN.com, Bonitete.si in Credit Check, ki podjetnikom pomagajo
pri poslovnih odločitvah že vrsto let in omogočajo celovit pregled nad tveganjem in dogajanjem na trgu,
konkurenco, panogo, partnerji, poslovnimi povezavami vodstva, lastniškimi strukturami, kapitalskimi
povezavami podjetij in še več.
Podpiramo rast in inovativnost. Stremimo k najvišjim ciljem in podpiramo najboljše. Pred vami je delček naše
vsebine. Vabljeni.
Maria Anselmi, direktorica
Pregled slovenskega gospodarstva
MAKRO..................................................................................................................................................4
·
·
·
·
BDP
Inflacija
Zaposlenost, Brezposlenost
Uvoz, izvoz, Zunanji dolg, Postavke državne blagajne
MIKRO......................................................................................................................................................8
·
·
·
·
Stečaji, Prisilne poravnave 2009/2010
Likvidacije, Izbrisi 2009/2010, Novoustanovljena podjetja v 2010
Blokade podjetij 2009/2010
Plačilni indeks
Tema meseca
Analiza gradbene dejavnosti ............................................................................12
Zagotovite si brezplačni Bisnode bilten.
Vsak mesec v vaš e-nabiralnik. Obiščite www.gvin.com ali pokličite na 01 6202 701
Januar 2011
GIBANJE BDP-ja v Sloveniji 2009/2010 v mio €
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in nejobsežnejše merilo celotne ekonomske
aktivnosti v državi. Je tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo gospodarstvo neke države v
enem letu.
Gibanje BDP-ja v Sloveniji 2009/2010 v mio €
Podatki na grafikonu so merjeni na podlagi temeljnih agregatov nacionalnih računov v tekočih cenah in nedesezionirano.
9.500
9.000
8.500
8.000
7.500
I
II
III
IV
I
II
2009
III
2010
vir:www.stat.si
BDP
Primerjava BDP-ja Slovenije s top izvoznimi
državami v mio €
Primerjava BDP-ja Slovenije s top izvoznimi državami
Podatki v spodnjih dveh grafih primerjajo slovenski BDP z glavnimi izvoznimi državami in gibanje BDP-ja na ravni
Evropske unije in EURO območja.
700.000
600.000
500.000
400.000
300.000
200.000
100.000
I
II
III
IV
2009
I
II
2010
III
vir:www.eurostat.com
BDP v EU in EURO območju
BDP v EU in EURO območju v mio €
Za 2011 je napovedana
1,9-odstotna
I
II
III
IV
I
II
III
rast slovenskega BDP,
za 2012 pa kar
2,6-odstotna.
Januar 2011
Inflacija Slovenija 2009 / 2010
Inflacija označuje rast ravni cen na splošno, stopnja rasti inflacije pa prikazuje spremembo ravni cen. V Sloveniji se za
merilo inflacije uporablja indeks cen življenjskih potrebščin, s katerim merimo spremembe drobnoprodajnih cen izdelkov in
storitev, ki jih domače prebivalstvo namenja za nakupe predmetov končne porabe doma in v tujini. Graf prikazuje tako letno
stopnjo kot tudi mesečno stopnjo inflacije.
2,5
1,5
1
0,5
0
- 0,5
1
2
3
-1
4
5
6
7
8
9
10 11 12
1
2
3
4
2009
5
6
7
8
9
10 11 12
2010
Inflacija Slovenija 2009 / 2010
2
- 1,5
Letna
Mesečna
vir: www.stat.si
Inflacija izbranih držav v 2010
3,00
2,50
za pol točke
višjo inflacijo
v primerjavi z EMU.
2,00
Inflacija izbranih držav v 2010
UMAR za 2011
napoveduje
1,50
1,00
0,50
0,00
1
2
Avstrija
3
4
5
Hrvaška
6
Italija
7
8
Nemčija
9
10
11
Slovenija
vir: www.eurostat.com
5
Januar 2011
Gibanje zaposlenosti v Sloveniji v 2010
900.000
11,00
800.000
10,90
700.000
Stopnja brezposelnosti
Gibanje zaposlenosti v Sloveniji v 2010
Registrirane brezposelne osebe so osebe prijavljene na Zavodu za zaposlovanje in ustrezajo vsem merilom
brezposelnosti.
Delovno aktivno prebivalstvo predstavljajo osebe v delovnem razmerju, nosilce javne ali družbene funkcije, matere z
otrokom, ki delajo po posebnih predpisih, lastniki podjetij (ki jih osebno vodijo in niso zavarovani iz drugega naslova),
samostojni podjetniki in osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic.
Stopnja brezposelnosti je odstotni delež brezposelnih oseb v aktivnem prebivalstvu. Izračunana je po dveh
metodologijah: ena je anketna brezposelnost (ILO) in druga registrirana brezposelnost.
10,80
600.000
500.000
10,70
400.000
10,60
300.000
10,50
200.000
100.000
10,40
0
10,30
1
2
3
4
5
6
7
8
9
Evropska komisija za
Slovenijo napovedala
8,5 odstotno
brezposelnost v letu 2011.
10
vir: www.stat.si
Delovno aktivno prebivalstvo
Registrirane brezposelne osebe
Stopnja brezposelnosti
Stopnja brezposelnosti po ILO v izbranih državah
v 2010
Mednarodna primerjava stopnje brezposelnosti po metodologiji ILO zajema EU 27 in posamezne izbrane evropske
države.
12,00
10,00
8,00
6,00
4,00
2,00
0,00
1
2
3
EU
4
5
Avstrija
Italija
6
Nemčija
7
9
10
Slovenija
Stopnja brezposlenosti po ILO v izbranih državah v 2010
6
8
vir: www.eurostat.com
Januar 2011
Gibanje uvoz – izvoz 2009 / 2010 v 1000 €
Gibanje uvoz - izvoz 2009/2010 v 1.000 €
Zunanja trgovina predstavlja blagovno menjavo s tujino. Gre za izvoz blaga v tujino oziroma uvoz blaga iz tujine
2.000.000
1.800.000
1.600.000
1.400.000
1.200.000
1.000.000
800.000
600.000
400.000
200.000
0
do konca leta 2011
povečan na
1
2
3
4
5
45,4 odstotka
6
7
8
9
10 11 12
2
3
4
2009
Izvoz
Gibanje zunanjega dolga
5
6
7
8
9
2010
BDP.
Bruto zunanji dolg je
znesek obveznosti na
določen dan, ki jih
imajo rezidenti do
nerezidentov, in
vključuje obveznost
plačila glavnice in/ali
obresti, ki jih bodo
morali dolžniki plačati
v prihodnosti.
1
Uvoz
vir: www.stat.si
2009 / 2010 v mio €
Gibanje zunanjega dolga 2009 / 2010 v mio €
Slovenski javni dolg
po napovedi
Evropske komisije
43.000
42.000
41.000
40.000
39.000
38.000
37.000
36.000
35.000
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
3
4
5
6
2009
7
8
9
2010
10
vir: www.bsi.si
Gibanje postavk državne blagajne 2009 / 2010 v 1 €
Gibanje postavk državne blagajne
2009 / 2010 v 1 €
Postavke državne blagajne izhajajo iz konsolidiranih globalnih financ javnega financiranja, ki zajemajo konsolidirane
bilance državnega proračuna, proračune občin, pokojninsko-invalidskega ter obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Proračunski presežek oziroma primankljaj prikazuje razliko med skupnimi prihodki javnega financiranja in skupnimi
odhodki.
Neto zadolževanje je razlika med celotnim zadolževanjem in odplačilom dolga, tako doma kot tudi v tujini.
Sprememba sredstev na računih prikazuje razliko med skupnimi prihodki, prejetimi vračili danih posojil, prodajo
kapitalskih deležev in zadolževanjem ter skupnimi odhodki, danimi posojili, povečanjem kapitalskih deležev in odplačilom
dolga.
2.000.000.000
1.500.000.000
1.000.000.000
500.000.000
0
500.000.000
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
2009
1.000.000.000
Neto zadolževanje
Proračunski presežek/primankljaj
vir: www.mf.gov.si
11
12
1
2
3
4
5
6
2010
Sprememba sredstev na računih
7
Januar 2011
Insolventni postopki
Insolventni postopki so postopki, ki se vodijo zoper tiste gospodarske in druge subjekte, ki so postali prezadolženi ali dalj
časa plačilno nesposobni. Insolventni postopki po slovenskem pravu so: stečajni postopek, prisilna poravnava in likvidacija.
Stečaji 2009 / 2010
Graf prikazuje gibanje zaznanih aktivnih postopkov stečajev gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in drugih
organizacij.
80
70
60
Insolventni postopki
v 2010 narasli za
50
Stečaji 2009 / 2010
40
17-odstotkov
30
v primerjavi z 2009.
20
10
0
1
2
3
4
5
6
2009
7
8
9
2010
10
11
vir: www.gvin.com
Prisilne poravnave 2009 / 2010
Graf prikazuje mesečno gibanje zaznanih aktivnih postopkov prisilnih poravnav gospodarskih družb, samostojnih
podjetnikov in drugih organizacij.
7
Prisilne poravnave 2009/2010
6
5
4
3
2
1
0
1
2
3
4
5
6
7
2009
vir: www.gvin.com
8
8
2010
9
10
11
12
12
Januar 2011
Likvidacija in izbrisi 2009 / 2010
Spodnja grafa prikazujeta gibanje likvidacijskih postopkov in gibanje izbrisanih subjektov v slovenskem gospodarstvu za leti
2009 in 2010 gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in drugih organizacij.
4.500
Likvidacija 2009 / 2010
7
Izbrisi 2009 / 2010
4.000
6
3.500
5
3.000
4
2.500
2.000
3
1.500
2
1.000
1
500
0
0
1
2
3
4
5
6
7
8
2009
9
10
2010
11
1
12
2
3
4
5
6
7
2009
vir: www.gvin.com
8
9
2010
10
12
vir: www.gvin.com
Novoustanovljena podjetja
Ustanovljenih za
Kot protiutež insolventnim postopkom, ki strmo naraščajo v primerjavi
z lanskim letom, naj vam prikažemo še trend ustanavljanja novih
podjetij.
manj gospodarskih
subjektov
v primerjavi z 2009.
4 odstotke
2009 / 2010 po mesecih
Novoustanovljena podjetja 2009 / 2010 po mesecih
2.500
11
Primerjava števila GD-jev in SP-jev 2010
1.800
1.600
2.000
1.400
1.200
1.500
1.000
800
1.000
600
400
500
200
0
0
1
2
3
4
5
6
2009
vir: www.gvin.com
7
2010
8
9
10
11
12
1
12
2
3
4
5
Ustanovitev GD - 2010
6
7
8
9
10
Ustanovitev SP - 2010
vir: www.gvin.com
9
11
Januar 2011
Blokada TRR 2009 / 2010
Spodnji graf nam prikazuje zanimiv trend prekrivanja blokad TRR-jev v 2009 in 2010.
6.000,00
Blokada TRR 2009 / 2010
5.000,00
4.000,00
3.000,00
2.000,00
1.000,00
0,00
1
2
3
4
5
6
2009
vir: www.bonitete.si
7
8
9
10
11
12
2010
Lani je bilo
Blokada podjetja 2009 / 2010
11-odstotkov
več
blokad podjetij
v primerjavi z
letom prej.
Graf prikazuje primerjavo blokad podjetij po mesecih v letih
2009 in 2010.
5.000,00
4.500,00
4.000,00
3.500,00
Blokada podjetja 2009/2010
3.000,00
2.500,00
2.000,00
1.500,00
1.000,00
500,00
0,00
1
vir: www.bonitete.si
10
2
3
4
5
6
2009
7
2010
8
9
10
11
12
Januar 2011
Naroki 2009 / 2010
Graf prikazuje število razpisanih narokov po mesecih v letu 2009 in 2010 (do konca decembra 2010 ). Krivulji sta
precej enakovredni in zaenkrat ni zaznati odstopanj med letoma 2009 in 2010. Padec narokov v juliju in avgustu je posledica
sodnih počitnic.
4.000,00
3.500,00
Naroki 2009 / 2010
3.000,00
2.500,00
2.000,00
1.500,00
1.000,00
500,00
0,00
1
2
3
4
5
6
2009
7
8
9
2010
10
11
12
vir: www.bonitete.si
Naroki v zneskih 2009 / 2010 v tisoč €
Še kot zanimivost si spodaj poglejte, na kakšne zneske se vežejo naroki.
V 2010 je bilo
razpisanih za
Naroki v zneskih 2009 / 2010 v tisoč €
12
11
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0€
5-odstotkov
manj gospodarskih
narokov v primerjavi
z 2009.
€ 200.000.000 € 400.000.000 € 600.000.000 € 800.000.000 €1.000.000.000 €
2010
2009
vir: www.bonitete.si
Plačilni indeks 2009 / 2010
Spodnji graf prikazuje povprečni plačilni indeks oziroma plačilne navade slovenskega gospodarstva. Vrednosti plačilnega
indeksa se gibljejo med 0 in 100. Višja kot je vrednost indeksa, boljše so plačilne navade.
78,5
78,0
Plačilni indeks 2009 / 2010
77,5
77,0
76,5
76,0
75,5
75,0
74,5
74,0
1
2
3
4
5
6
2009
7
2010
8
9
10
11
12
vir: www.bonitete.si
11
Januar 2011
Analiza gradbene dejavnosti
V analizo smo zajeli gospodarske družbe in samostojne podjetnike, ki po SKD sodijo pod gradbeno dejavnost: Gradnja
stavb, Gradnja inženirskih objektov in Specializirana gradbena dela.
Finančni trendi gradbene dejavnosti
EBIT, čisti dobiček
9.000.000.000 €
450.000.000 €
8.000.000.000 €
400.000.000 €
7.000.000.000 €
350.000.000 €
6.000.000.000 €
300.000.000 €
5.000.000.000 €
250.000.000 €
4.000.000.000 €
200.000.000 €
3.000.000.000 €
150.000.000 €
2.000.000.000 €
100.000.000 €
1.000.000.000 €
50.000.000 €
0€
0€
2007
2008
Čisti prihodki od prodaje
2009
Čisti dobiček
Gibanje gradbene dejavnosti po finančnih kazalcih
čisti prihodki od prodaje
V gradbeništvu v
zadnjih dveh letih
81-odstotni
padec dobička.
EBIT
vir: gvin.com
Trend ustanavljanja in zapiranja gradbenih podjetij
5000
981
več izbrisanih
podjetij v 2010
v primerjavi z
novoustanovljenimi.
Trend ustanavljanja in zapiranja gradbenih podjetij
4000
3000
2000
1000
0
-1000
2006
-2000
2007
Zaprti subjekti
2008
2009
Novoustanovljeni
2010
Razlika
vir: gvin.com
zaprti, novoustanovljeni
Neto
10000
9000
3500
8000
3000
7000
6000
2500
5000
2000
4000
1500
3000
1000
2000
500
1000
0
s.p.
družba
Zaprti
Novoustanovljeni
Neto
0
vir: gvin.com
Novoustanovljena in zaprta gradbena podjetja
po pravni obliki
Novoustanovljena in zaprta gradbena podjetja po pravni
obliki v 2010
Graf prikazuje razliko med ustanovljenimi in zaprtimi
podjetji po pravni obliki.
V 2010 je bilo le 16-odstotkov več novoustanovljenih
sp-jev v primerjavi z zaprtimi.
12
Januar 2011
Plačilna nedisciplina gradbenih podjetij v 2010
Graf prikazuje plačilne navade gradbene dejavnosti.
Plačilna disciplina je izračunana na podlagi dejanskih računov, izdanih med podjetji.
nad 30 dni
zamude
18%
Med vsemi
gospodarskimi
subjekti, ki plačujejo
z zamudo več kot
30 dni, je kar
na ali pred
valuto
38%
19-odstotkov
do 30 dni
zamude
44%
podjetij iz gradbene
dejavnosti.
vir: www.bonitete.si
Plačilne navade gradbenih podjetij v 2010
Blokade gradbenih podjetij
30%
25.000
25%
20.000
20%
Trend blokad
narašča. V 2010 kar
27-odstotkov
vseh gradbincev
blokiranih.
15.000
15%
10.000
10%
5.000
5%
0%
0
2008
2009
Število subjektov gradbeništvo
2010
Delež blokiranih v gradbeništvu
vir: www.bonitete.si
Plačilna nedisciplina gradbenih podjetij v 2010
Tveganje je izračunano po Bisnode Failure modelu in napoveduje verjetnost začetka stečaja, prisilne poravnave, izbrisa in
likvidacije v naslednjih 12 mesecih. Model izpolnjuje osnovne zahteve novega kapitalskega sporazuma po Basel II ter sledi
standardom finančnih institucij. Večje število točk pomeni manjšo verjetnost neuspeha. Vseh možnih točk je 100.
Primerjava tveganja gradbeništva in
slovenskega gospodarstva
48
46
44
42
40
38
36
34
2008
2009
gospodarstvo
2010
gradbeništvo
vir: www.creditcheck.si
Gradbeništvo je bilo v 2010 v povprečju 11-odstotkov
bolj tvegano od slovenskega gospodarstva.
13
Zaupajo nam
Banke, zavarovalnice in finančne institucije
ABANKA D.D.
ADRIATIC SLOVENICA D.D.
BANKA CELJE D.D.
BANKA KOPER D.D.
FACTOR BANKA D.D.
GENERALI D.D.
GRAWE D.D.
GORENJSKA BANKA, D.D.
HYPO BANK D.D.
HYPO LEASING D.O.O.
KAPITALSKA DRUŽBA, D.D.
LJUBLJANSKA BORZA D.D.
NOVA KBM D.D.
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D.
POTEZA D.D.
PROBANKA D.D.
RAIFFEISEN BANKA D.D.
SID BANKA, D.D., LJUBLJANA
SKB D.D.
SPARKASSE D.D.
SUMMIT LEASING SLOVENIJA D.O.O.
UNICREDIT BANKA SLOVENIJA D.D.
VOLKSBANK D.D.
ZAVAROVALNICA MARIBOR D.D.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
ZAVAROVALNICA TILIA d.d.
Podjetja
AVTOTEHNA D.D.
ACRONI, D.O.O.
ADRIA AIRWAYS D.D.
BAYER D.O.O.
BTC D.D. LJUBLJANA
ČASNIK FINANCE, D.O.O.
DELO, D.D.
DELOITTE D.O.O.
DNEVNIK, D.D.
ENGROTUŠ, D.O.O.
ERNST & YOUNG D.O.O.
GB D.D., KRANJ
GEN-I, D.O.O.
GORENJE, D.D.
IBM SLOVENIJA D.O.O.
INTEREUROPA D.D.
INTERFINANCE, D.O.O.
KPMG SLOVENIJA, D.O.O.
LEK D.D.
LUKA KOPER, D.D.
MERCATOR, D.D.
MERKUR, D.D.
MOBITEL, D.D.
OMV SLOVENIJA, D.O.O.
PETROL D.D., LJUBLJANA
PIVOVARNA UNION D.D.
POŠTA SLOVENIJE D.O.O.
PRIMORJE D.D.
SIEMENS D.O.O.
SI.MOBIL D.D.
TRIMO, D.D.
ZDRUŽENJE MANAGER
Državne inštitucije
DARS D.D.
DAVČNA UPRAVA RS
MINISTRSTVO ZA FINANCE
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE
NACIONALNA FINANČNA DRUŽBA, D.O.O.
OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE LJUBLJANA
VLADA RS
ZZZS
... in drugi
Bisnode d.o.o.
| Likozarjeva 3, SI-1000 Ljubljana | T: 01 62 02 700 | F: 01 62 02 708 | [email protected] | www.bisnode.si