poletje je čas žetve poletje je čas žetve

S P O D E Ž E L JA . S I
št. 30 / 2013, 1. junij 2013
LJUBLJANSKE
MLEKARNE
PREVZEL DUKAT
SEMENARNA
LJUBLJANA Z
NOVIM
VODSTVOM
ČLANI ŽITNE
VERIGE ZA
SKUPNO MIZO
VINARJI IŠČEJO
POT IZ
NEUREJENIH
RAZMER
STO IN VEČ LET
TRADICIJE
ZADRUŽNIŠTVA
V NAKLEM IN
VELIKIH
LAŠČAH
ANDREJA
JURHAR NOVA
MLEČNA
KRALJICA
POLETNA
OPRAVILA NA
VRTU
POLETJE JE
ČAS ŽETVE
쮿 IZ INTERVJUJA MITJA BERVAR
쮿 ZADRUGE NA SEJMU AGRA
Zadružništvo je razvojna priložnost za Slovenijo,
tudi zato, ker smo Slovenci narod, ki je navajen trdo
delati v manjših skupnostih in nam je zadružništvo
pisano na kožo.
Zadruge in Zadružna zveza Slovenije se tudi letos
predstavljamo na mednarodnem kmetijskem
sejmu AGRA, ki bo potekal od 24. do 29. avgusta
2013 v Gornji Radgoni.
Sejemo slovensko
V ponudbi imamo 35 avtohtonih in udomačenih sort, med katerimi so
korenje ljubljansko, fižol cipro, motovilec žličar, solata leda,
zelje ljubljansko in druge.
Semenarna Ljubljana d.d., Dolenjska c. 242, 1000 Ljubljana, www.semenarna.si, www.kalia.si
UVODNA MISEL
PRED POMEMBNIMI
ODLOČITVAMI
Bogdan Štepec,
direktor Zadružne
zveze Slovenije
S PODEŽELJA.SI
Izdajatelj:
Zadružna zveza Slovenije, z.o.o.,
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Sedež uredništva:
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Odgovorna urednica:
mag. Anita Jakuš
Pomočnica urednice:
Bojana Jerina
Tisk:
Grafiko, d.o.o.,
Ponova vas 72,
1290 Grosuplje
Računalniška postavitev in
priprava za tisk:
Studio N, Ljubljana
Lektoriranje besedil:
Lidija Jurman
Naklada: 40.000 izvodov
Časopis je brezplačnik, ki
izhaja štirikrat letno
Spletna izdaja časopisa na
www.spodezelja.si
Datum natisa:
1. junij 2013
Konec maja 2013 se je zaključila prevzemna ponudba družbe Dukat, ki je
v lasti francoskega Lactalisa, za nakup deleža v Ljubljanskih mlekarnah.
Ponudbo je sprejela tudi družba Mlekodel, čeprav si je sama s številnimi
napori prizadevala pridobiti večinsko lastništvo in mlekarno ohraniti v
slovenski lasti. Odločitev za prodajo je sprejela na skupščini sredi maja,
potem ko je bilo znano, da je Dukat postal lastnik 50,28-odstotnega deleža v
mlekarni in da je s prevzemno ponudbo želel pridobiti stoodstotno lastništvo.
Manjšinsko lastništvo zadrug v mlekarni bi pomenilo naložbo, ki ne zagotavlja
sodelovanja v nadzornem svetu družbe in pri upravljanju družbe, manjšinskim
delničarjem pa so omejene tudi pravica do obveščenosti in druge upravljavske
pravice. O tem kaj z napraviti z dobljeno kupnino bodo družba Mlekodel
in zadruge lastnice odločili v bližnji prihodnosti, bilo pa bi prav, da se ga
nameni za skupni nadaljnji razvoj zadružnega sektorja.
Končno podobo in finančni okvir dobiva tudi Skupna kmetijska politika
za obdobje 2014–2020, ki je usmerjena v produktivnejše, a hkrati trajnostno
ter v inovacije in znanje usmerjeno kmetijstvo. V Sloveniji se pripravljajo
izvedbeni dokumenti, tako imenovani operativni programi, za izvajanje
Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva
do leta 2020. V pripravi je nov program razvoja podeželja za obdobje
2014–2020. Spreminja se tudi politični zemljevid Evrope, saj bo s 1. julijem
2013 Hrvaška postala 28. članica Evropske unije.
Začeli so se pogovori o odkupu letošnje letine žit, kjer pridelovalci in
predelovalna industrija iščemo skupni dogovor in pripravljenost za odkup
slovenske pšenice in drugih žit. Težave vinogradnikov, zlasti neurejenost
vinskega trga, bi lahko pomagalo rešiti dosledno izvajanje zakonodaje na
področju Zakona o vinu, ki bi vinogradnikom in vinarjem zagotavljalo
enakopraven položaj na trgu. V postopku sprejemanja je tudi strateški načrt
promocije kmetijskih in živilskih proizvodov, ki bo pomagal k uveljavitvi
Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov v praksi.
Že sedaj bi vas rad povabil, da nas obiščete na mednarodnem kmetijsko-živilskem
sejmu AGRA, ki bo potekal od 24. do 29. avgusta 2013 v Gornji Radgoni.
Prvo soboto v juliju praznujemo mednarodni dan zadružništva, letos že
91. po vrsti, in deveti mednarodni dan zadružništva Združenih narodov.
Osrednja tema letošnjega mednarodnega zadružnega dne poudarja, da
zadruge in zadružna podjetja ostajajo močni tudi v času krize. Ob tej
priložnosti vsem zadružnicam in zadružnikom, zadrugam – našim članicam
iskreno čestitamo.
ISSN 2232–4038
3
AKTUALNO
Tudi po obvestilu o sklenitvi prodajne pogodbe
prodajalcev z Lactalisom po izteku prevzemne ponudbe
Mlekodela oktobra 2012 je družba Mlekodel, d.o.o.,
skupaj s podpisniki konzorcijskega sporazuma izvajala
različne aktivnosti za pridobitev dodatnih delnic, da
bi se delež podpisnikov konzorcijskega sporazuma v
ciljni družbi povečal nad polovico. »Ko je bila objavljena
prevzemna ponudba Dukata, odločitev, kaj storiti, ni
bila lahka. Mnenja med zadrugami so bila zelo različna.
Na skupščini so se zadruge odločile za prodajo,« pove
Stojkovič in nadaljuje: »Zadruge po končani prevzemni
ponudbi na poslovno politiko mlekarne ne bi imele
vpliva, tudi če bi ohranile manjšinsko lastništvo, saj je
novi lastnik jasno povedal, da želi stoodstotno lastništvo
s suverenim odločanjem o poslovni politiki mlekarne
ter brez možnosti zastopanosti ostalih lastnikov družbe
v nadzornem organu in pri upravljanju družbe.«
Družba Mlekodel bo potem, ko bodo izvedeni prenosi
delnic na podlagi sedanje prevzemne ponudbe in
znani njeni učinki, povabila vse podpisnice konzorcijskega
sporazuma, da skupaj ocenijo dejansko stanje ter
možnosti in pripravljenost za nadaljnje sodelovanje
pri usklajevanju in urejanju poslovnih razmerij z
družbo Ljubljanske mlekarne, d.d. Ker je govedoreja
izjemnega pomena za slovensko kmetijstvo, pričakujemo,
da bo novi lastnik z dosedanjimi dobavitelji mleka
našel dogovor, ki bo slovenskim kmetom in zadrugam
zagotavljal dolgoročen odkup in predelavo mleka po
za kmeta sprejemljivih cenah ter potrošnikom
zagotavljal nemoteno oskrbo s kakovostnim mlekom
in mlečnimi izdelki.
A. J.
LJUBLJANSKE MLEKARNE
PREVZEL DUKAT
NOVO VODSTVO SEMENARNE
LJUBLJANA
Fotografija arhiv Semenarne Ljubljana
Konec maja se je zaključila prevzemna ponudba družbe
Dukat, mlječna industrija, dioničko društvo, Zagreb, ki
posluje v okviru francoske skupine Lactalis, za družbo
Ljubljanske mlekarne, d.d. Zadruge članice družbe
Mlekodela, ki so lastnice skupaj 23,65 odstotka delnic
Ljubljanskih mlekarn, so se na skupščini 14. maja 2013
odločile, da bodo sprejele prevzemno ponudbo za vse
delnice družbe Ljubljanske mlekarne, d.d., v lastništvu
družbe Mlekodel, d.o.o., razen dveh. Odločitev so zadruge
sprejele po temeljitem razmisleku in vseh preigranih
možnostih o posledicah, če delež v celoti ohranijo, če
delež prodajo ali če ohranijo kontrolni paket. Vedeti je
treba, da je Lactalis največje multinacionalno mlekarsko
podjetje v svetu in da v primerjavi z zadrugami lahko
izvaja strategijo samostojnega agresivnega vstopa na trg,
če je to njegov strateški cilj. Kot je znano, naj bi se za
nakup zanimal že večkrat, saj že ima močno prepletene
poslovne tokove v regiji, kjer je večinski lastnik
italijanskega Parmalata in hrvaškega Dukata.
Odločitev za prodajo deleža Mlekodela v Ljubljanskih
mlekarnah je temeljila na novih dejstvih, kjer je večinsko
lastništvo že bilo v lasti mlekarne Dukat, mlječna
industrija, dioničko društvo, Zagreb. Dukat je postal
lastnik 50,28-odstotnega deleža Ljubljanskih mlekarn
marca 2013, ko je prejel dovoljenje Agencije za varstvo
konkurence. Z NFD Holdingom, Factor banko, KD Skladi,
KD Banko, d.d., in Savo, d.d., ki so prodali večinski
paket, je sklenil dogovor o odkupu večinskega deleža
že oktobra 2012.
Janko Stojkovič, predsednik nad zornega sveta Mlekodela, o prodaji
deleža pravi: »Zadruge nikoli nismo
bile večinske lastnice Ljubljanskih
mlekarn. Na podlagi Zakona o zadrugah v letu 1992 so zadruge v postopku
lastninskega preoblikovanja pridobile
nekaj več kot 26 odstotkov družbe, do
sprejetja prevzemne ponudbe pa so vse posamezne zadruge
skupaj in Mlekodel bile lastnice več kakor 38 odstotkov
družbe. Kljub temu deležu v mlekarni nam zadnja lastniška struktura ni omogočala zastopanosti v nadzornem
svetu in s tem aktivnejšega vključevanja v upravljanje
mlekarne. Mlekodel si je zato skupaj z zadrugami, Zadružno zvezo Slovenije in Deželno banko Slovenije vseskozi
prizadeval, da bi pridobil večinski delež in mlekarno
ohranil v slovenski lasti. Če bi zadruge, ki so danes medijsko
najglasnejše in krivdo valijo na druge zadruge in Zadružno
zvezo Slovenije, sodelovale v prevzemni ponudbi, ki smo
jo dale podpisnice konzorcijskega sporazuma, bi lahko za
delnico Ljubljanskih mlekarn ponudili precej višjo ceno.«
Edvard Peterlin, predsednik uprave
Semenarne Ljubljana, d.d.
4
Po razjasnitvi
lastniške
strukture v
Semenarni
Ljubljana ter po
potrditvi prisilne
poravnave
družbe z
večinskim
lastništvom
Deželne banke
Slovenije in
Abanke Vipe je
bila sklicana
skupščina
družbe, ki je
imenovala nov
nadzorni svet.
AKTUALNO
Delničarji Semenarne Ljubljana so na skupščini konec
marca 2013 potrdili uvedbo dvotirnega sistema upravljanja družbe in v nadzorni svet izvolili Andraža Gruma,
Toma Sokoliča, Miho Štepca in Primoža Žerjava. Delavci
so v nadzorni svet imenovali Draga Martinčiča in Marijo
Mojco Bohinec. Na prvi, ustanovni seji nadzornega
sveta so za predsednika nadzornega sveta imenovali
Primoža Žerjava, izglasovali so enočlansko upravo in
vodenje Semenarne Ljubljana s štiriletnim mandatom
zaupali Edvardu Peterlinu, ki ima dolgoletne izkušnje
na vodstvenih funkcijah s področja gospodarstva,
financ in medijskih vsebin. Jasna lastniška struktura
ter imenovanje novih nadzornikov in vodstva družbe
sta pogoj za uspešno poslovanje, dolgoročen obstoj in
razvoj Semenarne Ljubljana.
KOMISIJA ZA ODPRAVO
NEPOŠTENIH
TRGOVINSKIH PRAKS
Evropska komisija je pripravila Zeleno knjigo o nepoštenih
trgovinskih praksah v oskrbni verigi z živili in neživili
med podjetji v Evropi, s katero želi ugotoviti stanje v
posameznih državah članicah in ukrepati v primerih
nepoštenih trgovinskih praks. Slaba preglednost trga,
neizenačena pogajalska moč in protikonkurenčne prakse
so privedle do izkrivljanj trga s potencialno negativnimi
učinki na konkurenčnost celotne oskrbne verige z živili.
To je sprožilo potrebo po analizi delovanja oskrbne verige
z živili in neživili. V odgovorih Zadružna zveza Slovenije
opozarja na nepoštene trgovinske prakse, ki se dogajajo
na vseh stopnjah, najizraziteje pa nastopajo na relaciji,
kjer je nesorazmerje v pogajalskem položaju najvidnejše,
navadno v odnosu dobavitelj-trgovina. V Sloveniji je
sicer v veljavi kodeks, ki temelji na samoregulativnih
okvirjih, a izkušnje nekaterih kažejo, da slabo ureja
odnose med poslovnimi partnerji. Države članice na
različne načine rešujejo to problematiko, nekatere
urejajo razmerja med deležniki v živilski verigi že v
sami pravni obveznosti pravil, ki so ponekod sprejeta
v obliki priporočil oziroma kodeksa, nekatere pa v
obliki za vsa podjetja zavezujoče zakonodaje.
A. J.
Selekcijsko-poskusni center Semenarna Ljubljana na Ptuju, kjer od leta 1988
izvajajo vzdrževano selekcijo za 62 sort, od tega 34 avtohtonih slovenskih
sort in tradicionalnih sort
PRIPRAVLJEN STRATEŠKI
NAČRT PROMOCIJE
Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov,
sprejet v letu 2011, postopno dobiva izvedbene dokumente,
ki bodo omogočili njegovo izvajanje v praksi. Pripravljen
je šestletni Strateški načrt promocije kmetijskih in
živilskih proizvodov 2013–2018. Po sprejetju strateškega
načrta promocije bo sledila priprava izvedbenega
dokumenta triletnega strateškega načrta promocije, tako
imenovanega programa promocije. Določena bodo tudi
področja promocije, kjer bodo natančneje določeni cilji
ter opredeljene oblike in vsebina promocije, trajanje in
raven izvajanja promocije, finančni načrt predvidenih
oblik promocije ter merila in pogoji za porabo sredstev
v skladu s predpisi, ki urejajo državne pomoči.
Cilji promocije se bodo osredotočili na izboljšanje
obveščenosti in izobraženosti potrošnikov o sistemih
kakovosti, sledljivosti in varnosti kmetijskih in živilskih
proizvodov, njihovih posebnih lastnostih ter o različnih
načinih pridelave in predelave. Več o strateškem
dokumentu na www.mko.gov.si.
A. J.
Fotografija arhiv Evropske komisije
B. J.
5. junij – 13. Vrh kmetijskih in živilskih podjetij
Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica
kmetijskih in živilskih podjetij vabi na 13. Vrh
kmetijskih in živilskih podjetij, ki se bo odvijal 5.
junija v Portorožu. Program se bo osredotočal na
pregled poslovanja živilske panoge, na odnose v
agroživilski verigi in iskal odgovore na vprašanja,
kaj prinaša agroživilska veriga jutri. Dogodek je
brezplačen. Več na http://vrh-zkzp.gzs.si/
5
Fotografija: Jošt Jakša
AKTUALNO
SPREMEMBE ZAKONA
O GOZDOVIH
VINARJI IŠČEJO POT IZ
NEUREJENIH RAZMER
Pripravlja se sprememba Zakona o gozdovih, ki naj bi
po predlogu Ministrstva za kmetijstvo in okolje potekala
v dveh korakih. Prva novela naj bi uvedla najnujnejše
uskladitve, zlasti izvajanje Uredbe Evropske unije št.
995/2010/EU o določitvi obveznosti gospodarskih
subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode. Med
drugim so v Zakonu o gozdovih potrebne sprememba
pogojev za gradnjo gozdnih prometnic, uvedba spodnjega
praga 50 EUR, nad katerim dela v gozdu sofinancira
Republika Slovenija, in dopolnitev določbe o predkupni
pravici. Po Uredbi 995/2010/EU morajo gospodarski
subjekti pri dajanju lesa ali lesnih proizvodov na trg
ravnati s potrebno skrbnostjo in v ta namen uporabljati
predpisani sveženj
postopkov in ukrepov, da se zagotovi
upoštevanje prepovedi dajanja nezakonito pridobljenega
lesa na trg. Trgovci
v celotni dobavni
verigi pa morajo
zagotavljati sledljivost tako, da so
sposobni navesti:
1. gospodarske
subjekte ali trgovce,
ki so dobavili les in
lesne proizvode,
oziroma 2. trgovce,
ki so jim dobavili les
in lesne proizvode.
Na podlagi Zakona
o gozdovih je v
Sloveniji zakonito
pridobljen le les, ki je posekan na podlagi odločbe
Zavoda za gozdove Slovenije. Ker se omenjena
uredba v EU uporablja od 3. marca 2013, je ne glede
na to, da Zakon o gozdovih formalno še ni spremenjen,
priporočljivo, da zadruge, ki odkupujejo in prevažajo
les, od 3. marca 2013 hranijo kopijo odločbe o dokazilu
kot dokaz zakonitosti posekanega lesa. V zvezi s
spremembo Zakona o gozdovih smo predlagali, da
podpore za povezovanje lastnikov gozdov niso
namenjene le društvom in strojnim krožkom, ampak
tudi zadrugam, ki že povezujejo številne lastnike
gozdov ter jim zagotavljajo odkup in prodajo lesa.
Prav tako smo se zavzeli, da se v zakonu uredi položaj
zadrug kot organizacij kmetov, ki bi se jim lahko
podelila koncesija za izkoriščanje gozdov v lasti
Republike Slovenije.
M. A.
Najbolj pereča vprašanja, s katerimi se srečujejo slovenski
vinogradniki in vinarji, so sivi trg na področju vina,
neverodostojni in neusklajeni uradni podatki o pridelavi
grozdja, vina in zalogah ter neurejenost vinskega trga
v Sloveniji. Prav o teh težavah so se pogovarjali člani
strokovnega odbora za vinogradništvo pri Zadružni zvezi
Slovenije na svojem srečanju v maju 2013. Nedosledno
izvajanje Zakona o vinu postavlja vinogradnike in vinarje
v neenakopraven položaj. Pričakujejo njegovo dosledno
izvajanje ter v predlogu novega izračuna katastrskega
dohodka korekten in pravičen izračun katastrskega
dohodka za vinogradnike in vinarje.
M. A.
ČLANI ŽITNE VERIGE ZA
SKUPNO MIZO
Začeli so se pogovori o odkupu letošnje letine žit. Tako so
se v Moravskih Toplicah 17. maja 2013 sestali deležniki
žitne verige skupaj z mag. Dejanom Židanom, ministrom
za kmetijstvo in okolje. Predstavniki kmetov, zadrug
in kmetijskih podjetij, predstavniki kupcev mlinarjev
ter predstavniki podjetij, ki proizvajajo krmila, so sklenili,
da se v letošnjem letu odkupi vsa pšenica za slovensko
mlinskopredelovalno industrijo, saj v Sloveniji pridelava
pšenica temelji na okolju prijazni integrirani pridelavi,
zagotavlja sledljivost in posledično tudi višjo kakovost.
V prihodnjih tednih se bodo oblikovala izhodišča za
letošnji odkup pšenice.
M. A.
NOVOSADSKI SEJEM V
ZNAMENJU OBLETNIC
V Novem Sadu je konec maja 2013 potekal Mednarodni
kmetijski sejem, ki sodi med pet vodilnih sejmov v Evropi.
Letošnji sejem je izstopal po praznovanju 90. obletnice
delovanja Novosadskega sajma, najstarejše sejemske hiše
v Srbiji, in 80. obletnice Mednarodnega kmetijskega sejma.
Ob tej priložnosti so organizatorji pripravili svečano
akademijo, katere častni gost je bil Tomislav Nikolić,
predsednik Republike Srbije. Na letošnjem sejmu je
sodelovalo
več kot 1500
razstavljavcev
iz 60 držav,
sejem pa so
obiskali tudi
predstavniki
slovenskega
zadružnega
sistema. B. J.
6
AKTUALNO
KD, ki je v trenutnem osnutku izračunov ogromno in
nesprejemljivo, bistveno povečuje davčna bremena
kmetij in posega v pravice do socialnih transferov.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) zato
zahteva, da se v letu 2013 odpravi sistemske in tehnične
napake v izračunih in izdela simulacije vpliva novih
izračunov na dohodnino, na socialne transferje, na
doseganje praga za vstop v DDV in obvezno računo vodstvo. KGZS vztraja pri zahtevi, da se zaradi vseh
napak in težav nov izračun KD začne uporabljati šele
v letu 2014. Več na http://www.kgzs.si/
SPREJET PROGRAM ZA
ODPRAVO POSLEDIC ŠKODE
PO POPLAVAH
Vlada Republike Slovenije je konec aprila 2013 sprejela
Program odprave posledic škode v gospodarstvu v
Sloveniji po poplavah v novembru 2012. Na podlagi
tega programa bo Ministrstvo za gospodarski razvoj
in tehnologijo lahko dodelilo pomoč v višini 11 milijonov
evrov gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom,
posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost,
zavodom in zadrugam za škodo na strojih in opremi,
zalogah in izpadu prihodka. Ministrstvo za gospodarski
razvoj in tehnologijo bo vsem upravičencem poslalo
obvestila, da predložijo dokazila o nastali škodi.
Ministrstvo pa je že izvedlo interventni ukrep preko
Slovenskega podjetniškega sklada na podlagi Zakona
o podpornem okolju za podjetništvo, na podlagi katerega
je bilo dodeljenih 4,4 milijone evrov pomoči po pravilu
de minimis gospodarskim družbam in samostojnim
podjetnikom za škodo na strojih in opremi ter zalogah.
Povzeto po spletni strani KGZS
JAVNI RAZPISI
Do 12. junija 2013 se gospodarske družbe, samostojni
podjetniki, zadruge in zavodi lahko prijavijo na razpis za
dodelitev nepovratnih sredstev za dodajanje vrednosti
kmetijskim in gozdarskim proizvodom iz PRP 2007–2013
za izvedbo naložb v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov,
predelavo živilskih proizvodov, skupne naložbe (kmetijski in
živilski proizvodi) ter za prvo stopnjo predelave lesa. Za razpis
je namenjenih 14 milijonov EUR sredstev s ciljem, da se
izboljša konkurenčnost kmetijskega, živilskega in gozdarskega
sektorja. Več informacij za razpis lahko dobite na Agenciji
Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja
(Dunajska 160, 1000 Ljubljana), telefon: 01 580 77 92,
e-pošta: [email protected].
V juliju 2013 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje predvideva
objavo treh razpisov iz Programa razvoja podeželja 2007–2013,
ki se bodo nanašali na posodabljanje kmetijskih gospodarstev
za naložbe, namenjene mladim prevzemnikom kmetij,
izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in
prilagoditvijo kmetijstva – komasacije, in na ukrep diverzifikacije v nekmetijske dejavnosti.
Po obvestilih Ministrstva za kmetijstvo in okolje
povzela M. A. in B. J.
Po sporočilo Vlade RS povzela M. A.
PROTI POVIŠANJU
KATASTRSKEGA DOHODKA
OGLAS
V pripravi je nov sistem izračunavanja katastrskega
dohodka (KD), ki prinaša velike spremembe. Novi
parametri po prvih izračunih kažejo na velike razlike
v KD med posameznimi regijami, predvsem pa kažejo
na zelo veliko povečanje KD pri večini katastrskih kultur.
Po prvih izračunih Geodetske uprave RS naj bi se KD
v povprečju dvignil za več kot petkrat. Vsakršno povečanje
6TCFKEKQPCNPQUXGő
MEDNARODNI
-/'6+,5-1Ő+8+.5-+
SEJEM
M E D N A R O D N I
Gornja Radgona
7
www.pomurski-sejem.si
NOVICE
Priznanja med posamezniki so prejeli Cvetka Mavrič,
Metoda Senica, Bogomir Vnučec, Danijel Rihtarič,
Martin Mavsar, Alojz Štuhec, dr. Matjaž Glavan, Rok
Sedminek, Urška Senčar Hočevar, Aleš Kotnik, Kristijan
Hrastar, Dejan Čadež, Jože Kotnik, Andreja Krt Stopar,
dr. Milan Zver in Franc Pribožič. Med organizacijami
pa so priznanja prejeli Ministrstvo za kmetijstvo in
okolje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna
zveza Slovenije za dobro sodelovanje in pomoč pri delu
zveze. Zveza slovenske podeželske mladine je krovna
organizacija mladih na podeželju, ki združuje 53 društev.
Združuje vse mlade s podeželja, tako tiste iz kmečkih
družin kot tiste, ki se šolajo in zaposlujejo izven kmetijstva,
in je edina organizacija, ki se aktivno ukvarja z mladimi
na podeželju.
S kmetijskim ministrom o
zadružnih vsebinah
Predstavniki Zadružne zveze Slovenije so se konec maja
2013 sestali z mag. Dejanom Židanom, ministrom za
kmetijstvo in okolje, ter njegovimi sodelavci. Ministru
smo predstavili svoje poglede na predlagane strateške
dokumente skupne kmetijske politike. Opozorili smo na
težave, ki jih imajo zadruge zaradi plačilne nediscipline, saj
živilskopredelovalna podjetja zelo zamujajo s plačili.
Ponovno smo odprli vprašanja na področju zakonodaje,
za uveljavitev katere si Zadružna zveza Slovenije prizadeva
že nekaj časa in bi pomembno pomagala zadrugam. Pri
tem smo opozorili na zagotovitev enakopravnega položaja
zadrug v javnih razpisih, oblikovanje zakona o podpornem
okolju za zadruge, ponovno vzpostavitev zadružne revizije
in ustrezno dopolnitev davčne zakonodaje z vidika
zadružništva, ki jo poznajo številne evropske države.
Opozorili smo tudi na ureditev zakonodaje na področju
javnega naročanja, kjer želimo, da v javnih ustanovah
naročajo več lokalno pridelane hrane.
A. J. in B. J.
B. J.
Razstava dobrot slovenskih kmetij na Ptuju
Fotografija arhiv Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Minoritski samostan na Ptuju je od 16. do 19. maja
2013 gostil 24. Razstavo Dobrote slovenskih kmetij.
Razstava, ki jo je organiziral Kmetijsko-gozdarski
20 let Zveze slovenske podeželske mladine
zavod Ptuj, je največja in najodmevnejša prireditev na
področju razvoja podeželja, ki z blagovno znamko
Dobrote slovenskih kmetij povezuje kmetije iz vse
Slovenije in zamejstva. Letos je bilo ocenjenih skupaj
1173 dobrot. Na razstavi je sodelovalo več kakor 750
kmetij, predstavljeni pa so bili ocenjeni in nagrajeni
krušni, mlečni in mesni izdelki ter kisi, olja, suho sadje,
sadjevci, sokovi, marmelade, žganja, vina, kompoti in
konzervirana zelenjava. V posebnem delu razstave se
je predstavila gorenjska pokrajina s svojimi značilnimi
izdelki in ponudbo na podeželju.
B. J.
Zveza slovenske podeželske mladine letos praznuje
20. obletnico delovanja in ob tej priložnosti je aprila 2013
na Brdu pri Kranju pripravila posebno slovesnost, katere
častni gost je bil Borut Pahor, predsednik Republike
Slovenije. V okviru prireditve je bilo podeljenih 20 priznanj.
Zadruga Trebnje opravlja tudi poštne
storitve
Kmetijska zadruga Trebnje je z majem 2013 postala
pogodbena izvajalka poštnih storitev Pošte Slovenije
v Hinjah. V prihodnje načrtujejo pogodbeno opravljati
poštne storitve tudi v nekaterih drugih poslovalnicah
zadruge. S tem zadruga omogoča tudi prebivalcem v
odročnejših kraljih nemoteno uporabo poštnih storitev.
Prejemniki priznanj ob 20. obletnici delovanja Zveze slovenske podeželske
mladine, ki sta jih podelila Rok Roblek, predsednik Zveze slovenske
podeželske mladine, in Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije
8
Banka se je predstavila na sejmih
Loške mesnine odprle novi mesnici
Deželna banka Slovenije se je predstavila na zbirateljskem sejmu Collecta in spomladanskem kmetijskem
sejmu v Komendi.
Na Gospodarskem
razstavišču v Ljubljani je v marcu
2013 potekal
7. Mednarodni
zbirateljski sejem
Collecta, na kate rem je več kot
140 razstavljavcev
iz 18 držav predstavljalo zbirke s
področij filatelije,
numizmatike, kartofilije, militarije,
antikvitet, gramo fonskih plošč,
zgoščenk, stripov,
Razstavni prostor Deželne banke Slovenije na
sejmu Collecta
figuric, mineralov,
fosilov, dragih kamnov ter različne druge drobne zbirke.
Velikega zanimanja je bila deležna ponudba Deželne
banke Slovenije – zbirateljski kovanci, spominski
kovanci in zbirke evrokovancev, ki jih vsako leto ob
različnih priložnostih izdaja Republika Slovenija, Banka
Slovenije pa je Deželno banko Slovenije pooblastila za
njihovo ekskluzivno prodajo.
Banka je predstavila svojo novo ponudbo za kmetovalce
ter produkte, ki so posebej prilagojeni kmetijskim dejavnostim, tudi na spomladanskem 18. Kmetijsko-obrtnem
sejmu v Komendi.
S. V.
Loške mesnine, ki so v večinski lasti Kmetijsko-gozdarske
zadruge Škofja Loka, so v prvi polovici letošnjega leta
odprle dve novi mesnici v Zalogu in Žireh. Tako imajo
Loške
mesnine že
sedem
prodajnih
mest, in
sicer v
Kranjski
Gori,
Bohinjski
Bistrici, v
Mesnica v Žireh
Ljubljani v
BTC, Zalogu in Plavi laguni ter v Žireh in Gorenji
vasi, kjer ponujajo slovensko meso in mesne izdelke,
mlečne izdelke in izdelke iz domačega kotička.
Fotografija arhiv KGZ Škofja Loka
Fotografija arhiv DBS
NOVICE
KZ Agraria z novo trgovino v Ankaranu
in tržnico v Izoli
Kmetijska zadruga
Agraria Koper je v
aprilu 2013 obogatila
svojo ponudbo z
odprtjem nove živilske
trgovine v avtokampu
v Ankaranu. V trgovini poleg živil nudijo
bogato izbiro sadja
in zelenjave lokalnih
pridelovalcev ter širok
izbor kulinaričnih
dobrot slovenskih
kmetij. Že drugo leto
zapored pa zadruga v
Utrinek s tržnice domačih kmetijskih
Izoli organizira tržnico
presežkov v Izoli
domačih kmetijskih
pridelkov, ki so jo poimenovali »Ruba z moje njive«.
Do septembra 2013 bodo vsako soboto mali lokalni
kmetje ponujali svoje pridelke. Na tržnici bodo lahko
kupovali tudi gostinci, vključeni v pobudo Kilometer
nič, ki morajo zagotoviti, da vsaj 80 odstotkov njihove
ponudbe sestavljajo lokalno pridelana živila.
Fotografija arhiv KZ Krka
Trgovine »S kmetije« v Šentjerneju
Kmetijska
zadruga
Krka je v
Šentjerneju
odprla
trgovino z
izključno
domačo,
lokalno
ponudbo
živil in
sadik. Zadruga želi s tem zagotoviti slovenskemu
potrošniku na enem mestu kakovostna, sveža in okusna
živila ter sadike slovenskih kmetij, obenem pa podpreti
slovensko kmetijstvo in lokalne pridelovalce. Trgovina
z imenom »S kmetije« je odprta od ponedeljka do petka
med 7. in 18. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro.
V zadrugi Cerklje na ogled otroške slike
Sto izbranih slik 5. Mednarodnega likovnega tečaja
Unesca, ki so ga organizirali na osnovni šoli Davorina
Jenka v Cerkljah na Gorenjskem, je krasilo prostore
Kmetijske zadruge Cerklje. Šola in zadruga na tem
področju sodelujeta že več let. Na natečaj je letos
prispelo 355 del iz 11 držav.
B. J.
9
INTERVJU
S ČETRTIM
BRANJEM DO
VEČJE
UČINKOVITOSTI
Intervju s predsednikom Državnega sveta RS
Mitjo Bervarjem
»Državni svet razumem kot most med izvršilno
politično oblastjo in civilno družbo (zajema področja
gospodarstva, zaščite pravic iz dela, področja sociale,
zdravstva, kmetijstva, obrti, opravljanje samostojne
dejavnosti, izobraževanja, znanosti, kulture in športa),
razpravo o ukinitvi Državnega sveta pa zavračam
kot povsem neutemeljeno. Državljani konec koncev
na protestih odločno zahtevajo prav to, da se namreč
glas civilne družbe pri sprejemanju političnih odločitev
bolj kot doslej sliši in upošteva. Pristojnosti Državnega
sveta bi veljalo glede na njihove zahteve torej celo
povečati, saj bi bil pretok idej in stališč civilne družbe
v Državni zbor potem močnejši in kakovost političnega
odločanja v parlamentu večja,« je prepričan ob
koncu lanskega leta na novo izvoljeni predsednik
Državnega sveta RS Mitja Bervar.
V kakšnem pomenu bi se po vašem torej morale
povečati pristojnosti Državnega sveta?
Poglejmo konkreten primer: glas stanovske in interesne
skupine slovenskih kmetov in zadružnikov je predvsem
zaradi aktivne vloge dveh svetnikov, Petra Vriska in
Cvetka Zupančiča, v Državnem svetu dovolj močan.
A težava nastane, ko merimo rezultate in ugotavljamo,
koliko stališč in predlogov, ki jih je na pobudo njunih
ali tudi vseh drugih interesnih skupin oblikoval Državni
svet, je bilo preko parlamenta tudi dejansko vključenih
v izvedbene postopke in v zakonodajo. Malo, premalo,
ugotavljamo. Zato je razumljivo, da bi si v tem pogledu
državni svetniki želeli več pristojnosti, da bi naše delo
pripeljalo do boljših rezultatov.
10
AKTUALNO
INTERVJU
Fotografija: Milan Skledar
Ste cilj, kako povečati učinkovitost dela Državnega
sveta, vgradili tudi v program vašega dela v
petletnem mandatu?
Kot predsednik Državnega sveta sem si postavil več
prednostnih ciljev. Najprej se bom seveda zavzemal, da bo
delo Državnega sveta potekalo zakonito, posebej pa bom
osredotočen na vprašanja sociale in seveda gospodarstva
ter zelene energije, ki sta področji, kjer ima Slovenija
velike razvojne priložnosti in dajeta pečat naši skupni
prihodnosti. Učinkovitost dela Državnega sveta pa bom
skušal povečati z uvedbo prakse četrtega branja in uvedbo
razprave o tem, kaj še storiti, da bi Državni svet res postal
trden most med civilno družbo in izvršno oblastjo, da bi se
tako nehala ugibanja o upravičenosti njegovega obstoja.
Skupinska fotografija državnih svetnikov petega mandata
Žena Sonja, hčerka Urška, sin Jure in prva vnukinja Zala
Fotografija: osebni arhiv Mitja Bervar
Državni svet je lani sprejel resolucijo za izhod iz
družbene krize, v kateri vlado usmerja v prednostno
obravnavo zadružništva in v ustanavljanje socialnih
zadrug. Zakaj?
Ob majhnih in srednjih podjetjih je širitev zadružništva
zagotovo razvojna priložnost Slovenije. Ne le zaradi
dejstva, da zadruge zaradi svojih vrednot, kot sta
solidarnost in prostovoljstvo, povsod po svetu uspešno
delujejo tudi v času splošne krize. Tudi zato, ker smo
Slovenci narod, ki je navajen trdo delati v manjših
skupnostih in nam je zadružništvo tako rekoč pisano
na kožo. A še marsikaj je treba v zvezi z zadružništvom
vpeljati v zakonodajo, da se bo razcvetelo.
Na katere razvojne priložnosti Slovenije še opozarja
resolucija Državnega sveta za izhod iz krize?
Državni svetniki vidimo veliko razvojno priložnost
Slovenije pri zagotavljanju samooskrbe s hrano, v
večji uporabi biomase, v širitvi predelave lesa, večji
uporabi termalne vode, v eko predelavi, energetski
sanaciji stavb. V Državnem svetu zato že pripravljamo
vrsto posvetov o posameznih temah, ki jih bomo
pripravili skupaj s strokovnjaki in civilnodružbenimi
skupinami, posebej pa se bomo osredotočali na
primere dobre prakse. V kratkem bomo pripravili
posvet o zeleni energiji, zatem pa še o rabi lesa.
Državni svetniki so na dejstvo, da Slovenija kot tretja
z lesom najbogatejša država v Evropi to naravno
surovino premalo izrablja in uporablja, že opozorili,
vendar bomo zaradi velike priložnosti, ki jo v
ponovnem razmahu lesarstva in lesno predelovalne
industrije vidimo za razvoj države, z njo nadaljevali.
Damjana Stamejčič
Mitja Bervar osebno
»Sem človek z veliko energije in optimizma, odločen, da tisto, v kar verjamem, tudi naredim. Zato hudih neuspehov v
življenju nisem doživljal,« zase pravi 47-letni predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar. Diplomant Fakultete za
management je otroštvo in mladost preživel v Radečah, Petrovčah in Celju, bil aktivni športnik, pevec in godbenik,
se desetletje preskušal kot samostojni podjetnik, pred izvolitvijo za predsednika Državnega sveta RS pa bil ravnatelj
ljubljanske Opere. Pri sedemnajstih je prvič postal oče, zdaj z ženo Sonjo in v krogu sestavljene družine srečno živi
v Ljubljani. »Nisem zadovoljen z razporeditvijo prostega časa, saj se s športom in kulturo, ki sta moji delovni
prioriteti, zasebno uspem ukvarjati manj, kot bi si želel. A ju nadomeščam z bivanjem v naravi in načrtovanjem
življenja v leseni hiši ob jezeru, ki jo gradiva z ženo, in ob kateri želiva naseliti dva hišna prijatelja: konja in psa.«
11
STROKOVNJAK SVETUJE
Foto: arhiv DBS
FINANČNI NASVETI
PRAVNI NASVETI
Stanko Zupančič,
vodja Službe tehničnih poslov in poslovanja s komitenti
pri Deželni banki Slovenije
BREZSKRBNO NA DOPUST S
PLAČILNIMI KARTICAMI
Bliža se čas dopustov, ko praviloma trošimo več. Na dopust
vselej vzamemo nekaj gotovine, navadna plačilna kartica ali
kartica z odloženim plačilom pa nam omogočata večjo udobnost,
fleksibilnost in varnost, saj lahko gotovino dvigujemo na
bankomatih po svojih potrebah ali s plačilno kartico plačujemo
na prodajnih mestih ter tako s sabo ne nosimo večje vsote denarja.
Za brezskrben dopust poleg doslednega upoštevanja splošnih
varnostnih navodil (plačilno kartico in PIN-številko je treba
hraniti ločeno, pri vpisu PIN-številke na bankomatu ali
prodajnem mestu je treba zakriti tipkovnico ipd.) priporočamo
sklenitev zavarovanja tveganja zlorabe plačilne kartice, tako
navadne kot z odloženim plačilom, ki krije zlorabo izgubljene
in ukradene plačilne kartice ter krajo ali rop gotovine imetnika
plačilne kartice. Zavarovalno kritje vključuje škodo, nastalo od
trenutka kraje ali izgube do trenutka prijave kraje ali izgube
plačilne kartice banki. Če izgubite kartico ali vam jo ukradejo,
morate to nemudoma javiti servisnemu centru (telefonska
številka je zapisana na plačilni kartici) ali poslovalnici banke,
kjer imate odprt račun, ter v primeru telefonske prijave v roku
8 dni v svoji poslovalnici banke pisno potrditi resničnost
prijave. Krajo, odtujitev ali rop plačilne kartice ali gotovine je
treba nemudoma prijaviti tudi policiji, sicer zavarovalnica za
zgoraj našteta tveganja ne odgovarja. Za dodatno varnost pri
poslovanju s plačilno kartico priporočamo, da se naročite na
storitev SMS-obveščanje. Tako po vsakem nakupu s plačilno
kartico in dvigu gotovine na bankomatu dobite SMS-sporočilo
z informacijami o opravljeni transakciji, kar vam zagotavlja
popoln pregled nad vašim kartičnim poslovanjem – vsak dan
in tudi na dopustu.
Manca Petelin,
pravnica
SORAZMERNI
DEL LETNEGA
DOPUSTA IN
REGRESA
V veljavo je 12. aprila 2013 stopil nov
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1,
Uradni list RS, št. 21/2013), ki vsebuje kar
nekaj pomembnih novosti. Med drugim
prinaša spremembe pri izrabi letnega
dopusta in regresa.
Delavec ima namreč pravico do celotnega
letnega dopusta v letu le, če je zaposlen
neprekinjeno v celotnem letu, bodisi pri
enem ali pa pri več delodajalcih.
Sorazmerni del dopusta pa se mu v
nasprotnem primeru odmeri tako, da
pridobi 1/12 letnega dopusta za vsak
mesec trajanja delovnega razmerja.
Enako velja tudi za regres. Prej je veljalo,
da je imel delavec pravico do izrabe 1/12
letnega dopusta za vsak mesec dela v
posameznem koledarskem letu v treh
primerih: kadar v koledarskem letu, v
katerem je sklenil delovno razmerje, ni
pridobil pravice do celotnega letnega
dopusta, kadar mu je prenehalo delovno
razmerje pred potekom roka, po preteku
katerega bi pridobil pravico do celotnega
letnega dopusta, in kadar mu je delovno
razmerje v tekočem koledarskem letu
prenehalo pred 1. julijem.
KAJ JE VREDNOSTNI PAPIR
Vrednostni papir je listina, ki vsebuje določene premoženjske pravice, ki jih imetnik lahko uveljavlja. V
sodobnem času so večino listin zamenjali vpisi v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev,
kjer je zapisano, kakšne pravice ima iz vrednostnega papirja oseba, ki je vpisana kot njen imetnik, s čimer se
je omogočilo lažje trgovanje z vrednostnimi papirji. Vrednostne papirje lahko uporabljamo za različne
namene: kot kreditno sredstvo, kot instrument negotovinskega plačevanja, kot podlago za zbiranje sredstev,
kot instrument za pospeševanje cirkulacije blaga, kot instrument za financiranje in podobno. Najpogostejše
oblike vrednostnih papirjev so delnice (lastniški vrednostni papirji) in obveznice (dolžniški vrednostni
papirji). Delnice poleg premoženjskih pravic v družbi (dividende) prinašajo tudi korporacijske pravice
(glasovanje na skupščini delničarjev).
B. J.
12
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
Fotografija: Bogdana Brilj
SEJEMO AVTOHTONA
SLOVENSKA SEMENA
pridelave. Otroke želimo s tem tudi naučiti, da hrana ne
zraste na trgovskih policah in da je področje pridelave
hrane eno najpomembnejših. Semena so iz slovenske
ekološke pridelave oziroma netretirana s kemičnimi
pripravki in tako varna tudi za otroke, ki bodo ta semena
sejali. Skrb za prehransko varnost in zdravo prehranjevanje
ter izobraževanje in splošno informiranje na tem področju
postajajo stalnica, ki postaja vedno pomembnejša tudi
v širšem slovenskem prostoru. Tudi v letošnjem letu
pristojna ministrstva in druge organizacije posvečamo
pozornost aktivnostim, ki bodo spodbudile večjo
porabo slovenske hrane in zdravo prehranjevanje, tako
s sistemskimi kot promocijsko-izobraževalnimi projekti.
Z vseslovenskim projektom Tradicionalni slovenski
zajtrk želimo izboljšati zavedanje o namenu in razlogih
za lokalno samooskrbo, domačo pridelavo in predelavo
ter v okviru sistema javnega naročanja spodbuditi
aktivnosti zagotavljanja hrane, pridelane v lokalnem
okolju. Javnosti predstavljamo pomen kmetijstva in
čebelarstva ter spodbujamo k pravilni in zdravi prehrani.
Ozaveščamo o pomenu živilskopredelovalne industrije.
Posebno pozornost pa namenjamo pomenu gibanja
in ohranjanja čistega okolja.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je letos pozvalo
osnovne šole in vrtce, da se pridružijo akciji
ozaveščanja otrok »Sejemo avtohtona slovenska
semena«. Aktivnost je del vseslovenskega projekta
Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga bomo tudi letos
izvedli tretji petek v novembru.
Akcijo sejanja
semen smo
zastavili tako,
da smo
slovenskim
šolam in
vrtcem poslali
zavojček šestih
vrečk semen,
ki jih bodo
lahko posejali z otroki na gredicah v okviru šolskih
vrtov, v lončkih ali koritih na oknih v učilnicah in na
terasah vrtcev oziroma šol. Otroci bodo tako spremljali
rast oziroma vse faze od semena do hrane ter se učili,
kako do čim bolj zdravega in okolju prijaznega načina
Besedilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
TEDEN GOZDOV 2013: GOZDOVI ZA VSE
Teden gozdov je vsakoletna prireditev
slovenskega gozdarstva, ki poteka v
Sloveniji že od zgodnjih sedemdesetih
let prejšnjega stoletja. V zadnjem
tednu maja tako vse glavne gozdarske institucije nagovorijo
najširšo javnost z aktualnim sporočilom, ki ga ponazarja
slogan tedna gozdov. Letošnji slogan se glasi: Gozdovi za vse.
Teden gozdov 2013, ki poteka od 27. maja do 2. junija
2013, želi poudariti pomen celega spektra vlog, ki jih ima
gozd kot celota. Z večnamen skostjo gozda je povezano
usklajevanje različnih interesov,
ki jih v gozdovih uresničuje
človeška družba. Gozd s svojimi
mnogimi učinki (proizvodnimi,
okoljskimi in socialnimi) vpliva
na življenje vsakega od nas in vseh
nas. Gozd je vir lesa in zaslužka,
dom mnogih živalskih in
rastlinskih vrst, je vir pitne
Fotografija: Aleksander Marinšek
vode, prostor za rekreacijo in oddih ter naš ščit pred
različnimi ujmami in negativnimi vplivi naše lastne
dejavnosti. Gozd nas tudi uči, kako trajno živeti v
sožitju z naravo. Trajnostno ravnotežje med različnimi
interesi družbe in možnimi učinki gozda lahko dosežemo
s sonaravnim načrtovanjem gospodarjenja z gozdovi za
vse njihove funkcije ter z neprestanim spodbujanjem
sodelovanja in komunikacije z vsemi interesnimi
skupinami, ki v gozdovih skušajo uveljaviti svoje interese.
Temeljni cilj gozdarske stroke je
tako v največji možni meri
zagotoviti vse dobrine gozda, in
to sočasno in na isti gozdni
površini. Teden gozdov 2013
spremlja vrsta prireditev,
navedene so tudi na spletnem
naslovu: http://www.zgs.gov.si/.
Besedilo pripravil
mag. Andrej Breznikar,
Zavod za gozdove Slovenije
13
ZDRAVJE IN PROSTI ČAS
VSAKODNEVNA HRANA
Ali kdaj zvečer pomislite, kaj ste si ta dan naložili na svoj krožnik.
Vsebina vašega krožnika je namreč vaš dnevni energetski in
hranilni vnos, ki podpira delovanje vašega telesa. V zdravju
in bolezni!
Prehranske potrebe so različne
Ker potrebe telesa niso enake, kadar je telo zdravo in ko zboli, je
vsaj v nekaterih podrobnostih različna tudi priporočena prehrana
za zdrave in bolnike. Te podrobnosti pa so lahko ključne
tako za varovanje zdravja kot tudi za uspešno zdravljenje
bolezni. Delo namreč deluje na hranila in ne na zdravila ...
Osnovna prehranska navodila za zdravje
Dokler smo zdravi, na svoj krožnik naložimo raznovrstna in
kakovostna živila. Raznovrstna pomeni, da so uravnoteženo
zastopani viri vseh treh glavnih hranil. Sladkorji ponujajo hiter
bencin za delo našega telesa in ga zlasti potrebujejo celice
imunskega sistema in možganov. Beljakovine omogočajo rast in
obnovo, nekatere aminokisline pa so tudi pomembni regulatorji
presnove. Zato beljakovine ne smejo manjkati v nobeni prehrani.
Maščobe pa predstavljajo dolgotrajen vir energije in so hkrati
tudi pomemben strukturni del številnih molekul v telesu, tudi
hormonov. Zato brez zmerne količine maščob ne gre. Če boste
uživali raznovrstno prehrano, boste poskrbeli, da bo tudi vnos
vitaminov in drugih mikrohranil zadosten. Kakovostna prehrana
pa predvsem pomeni, da živil ne zmrcvarimo s predelavo in da je
hranilno bogatejša hrana pridelana lokalno.
Kaj pa prehrana za bolnike? Na splošno nekoliko bogatejša z
beljakovinami, a o tem naslednjič.
Svetuje dr. Nada Rotovnik Kozjek, doktorica znanosti
in strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
PARTNERSTVO IN
DRUŽINA
Odraščanje je preizkus preteklega
dela staršev
Obdobje adolescence prinaša staršem veliko
vzgojnih dilem, ki so najpogosteje povezane z
ohranjanjem ubogljivosti odraščajočih otrok, ki so
se čez noč iz poslušnih in pridnih otrok spremenili
v uporniške, svojeglave, trmaste, brezbrižne.
Življenje z njimi v hipu postane težavno za celotno
družino. Starši imajo občutek, da so se vsa vzgojna
načela in dosežki spremenili v svoje nasprotje.
In vsak poskus, da bi se pogovorili in vzpostavili
odnos, se ponesreči v nesramno jezikanje, v prepir,
v umik in dolgotrajni molk, v medsebojno
zmerjanje, poniževanje, agresivne izbruhe ali
nasprotovanje.
Starši se sprašujejo, kaj so zagrešili, kje so storili
napako, obupano iščejo najrazličnejše načine, da bi
z otroki vzpostavili odnos, kjer so se počutili varno.
Mnogo staršev ni nič zgrešilo, samo ne znajdejo se
v vlogi staršev z najstnikom, ki ga je treba počasi
postaviti v samostojnost in na svoje noge. Še
vedno verjamejo, da jim bo otrok vse povedal, da
bodo lahko njegovi prijatelji. Vendar v družinah,
kjer so vloge jasne, starši ne morejo biti otrokovi
prijatelji. In tako je prav. Prijatelje in zaupnike
mora najstnik najti v svetu zunaj družine, ker je
to opora k lažji osamosvojitvi.
Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal
IZ ZAKLADNICE NARAVE
NJENO VELIČANSTVO KOPRIVA
Velika kopriva (Urtica dioica) je kraljica med zdravju koristnimi
rastlinami. Uporablja se v domačem zdravilstvu in je vsestransko
uporabna zelenjava. Njen pozitivni vpliv na organizem je vsestranski,
saj deluje krepčilno in čistilno. Nabiramo vse dele rastline skozi vse
leto. Najbolj dobrodošle pa so koprive spomladi, ko še ni na voljo
dovolj druge zelenjave. Koprive so bogat vir rudnin. Vsebujejo
petkrat več kalcija kot kravje mleko in toliko železa kot špinača.
Čaj iz kopriv prežene pomladno utrujenost in nerazpoloženje. Koprive pomirjajo in krepijo odpornost. Dobro
vplivajo na ožilje, prebavo in presnovo ter žleze. Pomagajo pri preveliki količini sladkorja v krvi. Pater Ašič
priporoča koprive tudi pri slabokrvnosti, gripi, obrabi hrustanca, revmatizmu, jetrnih, žolčnih, vraničnih in
želodčnih bolezni, pri oboleli trebušni slinavki in težavah v ustni votlini. Koprive so vsestransko uporabne v
kulinariki za pripravo omak, juh in čajev. Iz svežih kopriv lahko stiskamo sok. Poparek iz kopriv je odličen
za nego las, ker odpravlja prhljaj in krepi lase, ter tudi za nego kože. Koprive so nepogrešljive tudi na vrtu
kot naravno gnojilo in škropivo proti listnim ušem.
Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu
14
OPRAVILA NA VRTU
POLETNA OPRAVILA NA VRTU
rahljanje. Zastirka naj bo debela 3 do 5 cm, saj le tako
debela zastirka lahko preprečuje rast plevela. Vlažna
zastirka ne sme biti predebela, saj se pod njo ustvarijo
anaerobne razmere, ki vplivajo škodljivo na rastline in
organizme v zemlji. Če imamo težave s talnimi škodljivci,
uporabljamo ostanke rastlin, ki jih te živali ne marajo
(proti polžem natresemo na gredice bezgovo listje, proti
voluharjem rastline, ki dišijo po limoni).
V juliju se vročina stopnjuje, v tem času so rastline v
polni rasti. V sušnih dnevih temeljito zalivamo z deževnico
ali s postano vodo zelo pozno zvečer. Za kakovosten
pridelek moramo poleg namakanja tudi redno dognojevati.
Poskrbimo za redno obiranje plodov paradižnika, kumar,
bučk, paprike v zgodnjih jutranjih urah. Ko se stebla
zgodnjega krompirja posušijo, ga izkopljemo, da bo
prostor za potrebne setve endivije, radiča, črne redkve.
Tako kot v maju tudi v juniju na vrtu skrbimo za redno
zalivanje, okopavanje in gnojenje. V juliju se vročina
stopnjuje, v tem času so rastline v polni rasti. Najlepše
avgustovsko opravilo je pobiranje pridelkov z vrta.
Mesec junij je čas za presaditev sadik poznega zelja,
ohrovta, pora, zelene, blitve, cvetače na njihov končni
prostor. V tem mesecu lahko že posejemo nekatere
zelenjadnice, ki jih bomo pobirali jeseni (kolerabo,
radič, endivijo, jesensko solato). Paradižnikom sproti
odstranjujemo stranske poganjke, da gre hrana v plodove.
Kumaram in bučkam odlomimo vršičke po petem listu, da
se razrastejo. Krompir osipamo.
fotografija Jožica Polajžer
Kjer so tla stalno prekrita, je plevela manj. Zemljo zastiramo
z različnimi zastirkami, kot so pokošena in vsaj delno
posušena trava, zdravi ostanki rastlin, slama, kompost.
Najlepše avgustovsko opravilo je pobiranje pridelkov
Zastirka zadržuje vlago v tleh, ker zmanjšuje izhlapevanje
z vrta. Proste grede pripravimo na ponovno setev z
vode s površine, in tako zmanjša porabo vode za 25 do
motovilcem, špinačo, zimsko endivijo, pri tem pa moramo
50 odstotkov. Zavira
paziti na kolobarjenje.
rast plevelov in prepreŠe vedno ni prepozno
čuje zbitost tal, izboljša
za sajenje nizkega fižola
vsebnost hranil in tudi
in nizkih sort graha.
strukturo tal, zmanjšuje
Čas je tudi za presaditev
nihanje temperature v
endivije, radiča, pora.
tleh, s čimer ustvarja
Pobiramo zelišča in
boljše razmere za
jih obešena v šopkih
koristne drobnoživke
sušimo v senci. Avgust
v tleh in za nastajanje
je primeren čas za
humusa, ter preprečuje
nove nasade jagod, ki
erozijo. Z zastiranjem
jim zboljšamo zemljo
si torej prihranimo
s kompostom.
mnogo dela na vrtu,
Besedilo Marjeta Avsec
kot so pletje, zalivanje,
in Jožica Polajžer
okopavanje in
Mešana zasaditev na dvignjeni gredici z zastirko
Priprava:
KREMNA JUHA IZ
KOPRIV PO
RECEPTU
KUHARJA JAKE
Za juho
uporabimo
mlade
koprive, ki
so okusne.
Speremo jih z
vrelo vodo in
osmukamo. V kozici razpustimo maslo in na njem
na hitro podušimo por in sesekljan česen. Nato
dodamo sesekljane koprive, zalijemo z vodo in
smetano ter kuhamo 10 minut. Spasiramo s paličnim
mešalnikom, da dobimo gladko kremno juho.
Začinimo po okusu. Pri serviranju lahko dodamo
žličko kisle smetane.
Sestavine za 4 osebe:
•
500 g kopriv
•
1 por
•
40 g masla
•
8 dl vode
• 2 stroka česna
• 1,5 dl smetane za kuho
• sol, poper, muškatni
oreh, majaron
15
PREDSTAVLJAMO
Kmetijsko zadružništvo v Naklem praznuje 110 let.
Alpski značaj gorenjske pokrajine je že od nekdaj
usmerjal njene prebivalce v živinorejo in prirejo
mleka. Z izboljšanjem prometnih povezav pa se je še
povečalo zanimanje za mleko in mlečne izdelke pri
trgovcih iz Trsta, Opatije in Dunaja. Težke razmere so
povezale kmete v interesu, da bodo s skupnim
nastopom na trgu lažje tržili svoje izdelke. Vse to so
bili razlogi, da je bila na območju današnje zadruge
leta 1903 ustanovljena Mlekarska zadruga v Naklem,
ki je v prvem letu svojega delovanja povezala 27
članov, ki so na dan oddajali 200 litrov mleka.
Mlekarska zadruga je med prvo in drugo svetovno
vojno doživljala vzpone in padce ter bila večkrat
preimenovana. V letu 1948 je bila ustanovljena
Kmetijska zadruga Naklo kot pravna naslednica
Mlekarske zadruge.
Korenine velikolaškega zadružništva segajo v začetek
20. stoletja. Za Velike Lašče je bilo zgodovinsko
pomembno leto 1913, saj so dobile status trga. Tega leta
je bilo na pobudo 32 članov ustanovljena Živinorejska
zadruga. Njen cilj je bil izboljšati plemensko vrednost
živine in dvigniti mlečnost domačih krav. Leta 1928 se je
na pobudo Ivana Puclja, takratnega ministra, dejavnost
zadruge razširila v Mlekarsko zadrugo, cilja pa sta
bila odkup mleka in izdelovanje sira. Po letu 1945 se
je oblikovalo pet zadrug: Velike Lašče, Dvorska vas,
Karlovica, Rob in Turjak. Leta 1960 se je vseh pet
zadrug združilo v Kmetijsko zadrugo Velike Lašče.
Fotografija arhiv KZ Velike Lašče
STOLETNICA VELIKOLAŠKE
ZADRUGE
Fotografija arhiv KZ Naklo
110 LET KMETIJSKEGA
ZADRUŽNIŠTVA V NAKLEM
Razstava živine ob 40. letnici KZ Velike Lašče leta 1953
V sedemdesetih letih so kmetje pri Hranilno-kreditni
službi, ki je bila enota zadruge, najemali kredite pod
ugodnimi pogoji. Danes so dejavnosti zadruge trgovina
na drobno, odkup mleka, odkup in klanje živine, prodaja
mesa in mesnih izdelkov, oskrba kmetov s kmetijskimi
repromateriali ter gostinske storitve. V vseh letih delovanja
je zadruga večkrat posodobila vse tri trgovine in klavnico.
V letu 2010 je odprla nov Zadružni trgovski center, v
katerem so poleg dveh trgovin gostinski lokal in prostori
poslovalnice Deželne banke Slovenije. Zadruga vsa leta
kljub raznim gospodarskim težavam deluje uspešno, za
kar gre zahvala članom zadruge, občanom in zaposlenim.
Fotografija arhiv KZ Naklo
Danes je glavna dejavnost Kmetijske zadruge Naklo
odkup mleka in živine. Zadruga letno ustvari 3
milijone evrov prihodkov, večino z odkupom mleka,
saj letno odkupi več kakor 8 milijonov litrov mleka.
Zadruga združuje 109 članov in ima dve zaposleni, v
lasti pa ima 110 ha njih ter 83 ha travnikov in pašnikov.
Janko Jeglič, predsednik
upravnega odbora KZ Naklo:
»V vseh letih od ustanovitve zadruge
je kmetijsko zadružništvo koristno
služilo tako kmetom zadružnikom,
kmetijskim proizvajalcem, zaposlenim
v zadrugi kot širši družbeni skupnosti.
Kmetijska zadruga Naklo bo tudi v
prihodnje skrbela za redni odkup kmetijskih pridelkov
svojih članov ter za ustrezno zastopanje svojih članov
v združenjih in skupnostih.«
B. J.
V okviru praznovanja 100. letnice delovanja bo
Kmetijka zadruga Velike Lašče 4. septembra 2013
organizira okroglo mizo na temo: »Ali bo na naših
mizah še slovenska hrana?« Ob tej priložnosti bo
predstavila zbornik velikolaškega zadružništva z
naslovom »Prava pot«. V soboto, 7. septembra, pa bo
organiziran kmečki praznik z razstavo govedi, konj
in drobnice s spremljajočim kulturnim programom.
Besedilo Ana Debeljak, KZ Velike Lašče
16
ZANIMIVOSTI
Fotografija arhiv Mlekarna Celeia
Nova mlečna kraljica je Andreja Jurhar
19-letna študentka prvega letnika ljubljanske
Biotehniške fakultete Andreja Jurhar iz Medloga pri
Celju je postala zaradi svojega čednega videza in
znanja s področja kmetijstva in mlekarstva zmagovalka
izbora za mlečno kraljico Zelene doline Slovenije za
leto 2013, ki ga je tudi letos pripravila Mlekarna Celeia.
Svoje ključno
poslanstvo mlečne
kraljice vidi
Andreja predvsem
v osveščanju ljudi o
pomenu mleka in
mlečnih izdelkov
za njihovo zdravje
ter v spreminjanju
njihovih
prehranskih navad.
»V naslednjih
tednih in mesecih
se bom udeleževala
vrste promocijskih
in sejemskih
dogodkov, velik
pomen pa dajem
svojim obiskom otrok v vrtcih, ki jim bom skušala na
njim razumljiv način razložiti, kako pomembno je
mleko za njihov razvoj.«
Aktualna mlečna kraljica Andreja Jurhar je prepričana,
da bi morali ljudje ob tem, koliko mleka vključijo v
svojo prehrano, pozornost posvetiti tudi temu, kako
kakovostno mleko uživajo.
»Prav Mlekarna Celeia je pri kakovosti mleka in
svojih izdelkov zadnja leta dosegla velik napredek,
saj je prva v Sloveniji pridobila certifikat »Brez GSO«
in porabnikom ponudila najboljše iz narave. Ponosna
sem, da sem del njihove zgodbe,« še dodaja Andreja.
Darja Teržan marketinška direktorica
leta 2013
Na 18. Slovenski marketinški konferenci, ki je potekala
pod geslom »Marketing s pogumom«, je bila razglašena
najboljša marketinška direktorica leta. Strokovna
komisija je naziv podelila Darji Teržan, vodji strateškega
marketinga in razvoja v Mlekarni Celeia. Za naziv sta
se potegovala še Nataša Hajdinjak iz Skupine Helios
in Jožko Križan iz Olimpijskega komiteja Slovenije.
Zadružna briška vina prejela odličja v
Veliki Britaniji
Rebula in Sauvignon Quercus 2012 zadružne Vinske
kleti Goriška Brda sta dobitnika zlate medalje na enem
od najpomembnejših vinskih tekmovanj v Veliki Britaniji
- Sommelier Wine Awards, kjer tekmujejo izključno
vina, ki imajo potencial, da povečajo svojo prisotnost
v hotelih, gostilnah, barih in restavracijah. To je obenem
tudi prva referenčna točka za trgovske kupce vin v
Veliki Britaniji.
M. S. H.
Obiščite največji slovenski vrt na Ptuju
V Selekcijsko poskusnem centru Semenarne Ljubljana
na Ptuju bodo odprli vrata največjega slovenskega vrta,
kjer si lahko ogledate posevke zanimivih in posebnih
vrtnin, cvetlic in zelišč s poudarkom na avtohtonih
in udomačenih sortah iz vrečk Semenarne Ljubljana.
Za strokovne in praktične nasvete boste lahko povprašali Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo in
okrasne rastline. Zato vas v soboto, 29. junija, vabijo v
Selekcijsko poskusni center na Ptuj, Ob Dravi 5a. Ogledi
vrta in svetovanja bodo potekali ob 9., 12. in 17. uri.
Kmečka lista – društvo
za razvoj kmetijstva in
podeželja
D. S.
Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI
Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov:
S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo
časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si.
쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿
IZJAVA:
Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z
omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec.
PODATKI O NAROČNIKU:
Ime in priimek: ...............................................................................................................................................
Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: ..........................................................
Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: ..........................................................................................................................................
Ste član ali delavec zadruge? DA
NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ......................................
Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki
ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
RAZVEDRILO
ZANIMIVOSTI
IN PROSTI ČAS
BIOEXPERIENCE 
EKOLOŠKA KULINARIKA
TUDI V TURIZMU
V okviru projekta »Bioexperience« Center
za zdravje in razvoj Murska Sobota pripravlja različne recepte, ki v svoji osnovi
ponujajo domačo, predvsem pa ekološko
kulinariko Pomurja. Namenjeni so rabi v
gostinstvu, ki bi tako še bolj ponudilo
pristno, a tudi zdravo domačo kulinariko.
Za vas smo pripravili recept za pirin kruh.
Žitarice so osnova človeške prehrane in
idealen obrok, saj vsebujejo veliko vitaminov in mineralov in skoraj nič kalorij.
Žitarice so nasitne in hranljive, poleg tega
pa zmanjšujejo tudi tveganje za razvoj
srčno-žilnih bolezni in debelost. Med prve
gojene žitarice spada pira, ki je stara vrsta
pšenice in so jo uporabljali že pred 10 tisoč
leti. V zadnjih desetletjih so piro ponovno
odkrili predvsem ekološki pridelovalci
hrane. Piro lahko uporabljamo na različne
načine, moka je zelo uporabna za pripravo
peciv in kruha.
SESTAVIL:
ALEN
BUČAR
BARAS
PETI
PLANET
OD SONCA
SLOVENSKI
SMUČARSKI
SKAKALEC
LEKARNA
TELESNO
POKRIVALO
VELIKA
PISANA
PAPIGA Z
DOLGIM
REPOM
POKONČNO
STRUNSKO
GLASBILO
6
VALTER
BIRSA
GANSKI
POLITIK
(KOFI)
ČRTA NA
ZAČETKU
NOTNEGA
ČRTOVJA
2
ČLOVEK,
KI NEKAJ
UPORABLJA
1
KÖLNSKI
NADŠKOF
NEKDANJA
DRŽAVA
ELAMITOV
OGENJ
5
KARBOLNA
KISLINA
HINDUJSKA
BOGINJA
SREČE
SLOVENSKA
IGRALKA
RINA
4
KOS BLAGA,
KI SE NOSI
OKOLI VRATU
ANJA
KLINAR
THOMAS
EAKINS
KEMIJSKI
SIMBOL ZA
RADIJ
VSEVOLOD
IVANOV
SLOVENSKI
GOSPODARSTVENIK IN
ALPINIST
(FRANC)
FRANCOSKI
SLIKAR
(JOSEPH)
VODNE
ŽIVALI S
KLEŠČAMI
KOS
POHIŠTVA
IZ RAVNE
PLOĆE IN
ŠTIRIH NOG
GESLO:
GRAFIČNA
TEHNIKA V
LINOLEJU
3
7
__ __ __ __ __ __ __
1 2 3 4 5 6 7
Rešitev prejšnje križanke je KRIZA.
PIRIN KRUH  RECEPT
ŠTANJEL SE PREBUJA
• 70 dag pirine moke
• 30 dag polnovredne graham moke
• 1 dl olja – lahko tudi brez
• 4 dag kvasa
• 1 žlička soli
• približno 6 dl mlačne vode
Iz vseh sestavin zamesimo srednje gosto testo in
pustimo, da vzhaja. Ponovno ga pregnetemo
in oblikujemo hlebček. Pustimo, da vzhaja,
ga namestimo v pekač, premažemo z mrzlo
vodo, zarežemo po površini in postavimo v
pečico, ki smo jo segreli na 200 °C. Čez 5
minut zmanjšamo temperaturo in pečemo
50 minut. Vročega premažemo z mrzlo vodo
in ga zavijemo v prtič. Dober tek!
Z majem se je v prečudovitem srednjeveškem mestecu Štanjel
začel niz prireditev pod skupnim imenom »Štanjel se prebuja«.
Vse do konca leta 2013 vabijo v Štanjel številne prireditve,
gledališke predstave, kulinarični dogodki in še marsikaj zanimivega.
Naj naštejemo samo nekaj dogodkov: 29. junija nastop Perpetuum
Jazzile, 23. junija gledališka predstava Sljehrnik, 13. julija koncert
Vasko Atanosovski trio. Vinsko-kulinarični prireditev »1 Kras
1000 okusov« bo potekala od 14. do 16. junija, sejemska prireditev
AlterSLO pa od 12. do 14. julija. Na oba dogodka je vstop prost.
Zvrstili se bodo še srednjeveške igre, plesi, tržnica, grajski večeri,
jazz koncerti, martinovanje, dogajanje pa se bo zaključilo z živimi
jaslicami in razstavo jaslic. Novosti se obetajo tudi v Spacalovi
galeriji, kjer bodo letos obeležili 25-letnico otvoritve galerije.
Že junija
bodo odprli
začasno
razstavo
Vladimirja
Makuca.
Pripravila Silva Nemeš
Fotografija arhiv CZR
KRIŽANKA
Besedilo in
fotografija
Olga Knez
18
OGLASI
AKTUALNE CENE
za obdobje do 12. maja 2013 v EUR
€/kg
Mleko
0,35
0,34
0,33
0,32
0,31
0,30
0,29
0,28
0,27
0,26
0,25
0,24
Krediti za kmetijsko dejavnost
Banka odobrava gotovinske in namenske kredite
kmetom za:
- osnovno dejavnost,
- gradnjo gospodarskih objektov,
- nakup osnovne črede in živinorejsko proizvodnjo,
- nakup mehanizacije,
- nakup zemlje in urejanje zemljišč,
- ureditev trajnih nasadov,
- razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah,
- druge namene za dejavnost.
0,31
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
dec
Mlado pitano govedo, razred R3
4,00
Krediti v domači valuti
3,80
Pribitek na
6M EURIBOR
€/kg k.t.
3,60
3,48
3,40
do 3 mesecev
do 6 mesecev
do 12 mesecev
do 36 mesecev
do 60 mesecev
do 72 mesecev
do 120 mesecev
do 240 mesecev
do 360 mesecev
3,20
3,00
2,80
1
5
9
13
17
21
25 29
teden
33
37
41
45
49
€/kg k.t.
Prašiči, razred E
2,00
1,95
1,90
1,85
1,80
1,75
1,70
1,65
1,60
1,55
1,50
1,45
1,40
1,35
1,30
1,25
1,20
1,15
3,40 %
3,65 %
3,70 %
4,00 %
4,20 %
4,40 %
Nespremenljiva
obrestna mera
4,70 %
4,80 %
5,10 %
6,30 %
6,60 %
6,80 %
7,10 %
Setveni/trgatveni/žetveni krediti
do 6 mesecev
do 18 mesecev
1,58
Nespremenljiva obrestna mera
4,80 %
5,10 %
Kredit za vzrejo govedi, drobnice
do 18 mesecev
1
5
9
13
17
21
25 29
teden
33
37
41
45
49
Nespremenljiva obrestna mera
5,40 %
53
MALI OGLASI
Prodam bukova drva
Pšenica
Prodam suha bukova drva, razžagana in razsekana,
dolžine okoli 40 cm. Senovo. Telefon: 040 525 279
3,40
3,10
Nudim pomoč starejšim
2,80
€/kg
2,50
Na območju Škofje Loke in Železnikov nudim nego in
pomoč starejšim in slabotnim osebam. Telefon: 07 035 47 80
2,20
2,35
1,90
1,60
Iščem kotel za žganjekuho
1,30
Če ima kdo starejši kotel za žganjekuho, prosim, da mi ga
podari ali proda za simbolično ceno. Kamna Gorica.
Telefon: 041 419 888
1,00
1
5
9
13
2011
17
21
25 29
teden
33
2012
37
41
45
49
53
Prodam ali menjam oslička
2013
Prodam 10 mesecev starega oslička ali menjam za drva ali
priključke za motokultivator Gorenje Muta, okrogli priklop.
Škofja Loka. Telefon: 041 758 958
Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s
svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre prakse na
podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen. Svoje predloge
pošljite na elektronski naslov [email protected]. Prijetno branje vam želimo!
Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si.
19
51&‡*;&3/*5414û3.(
548&24(*394;
'7*?51&‡3.);.,.,494;.3*3&
;8*-'&3042&9.-;814;*3./..3
;*;744'24‡/:
0/*$;)*û*13.'&30.814;*3./*
Smo varna, cenovno ugodna slovenska banka
z dolgoletno tradicijo. Preizkusite nas in izkoristite še
DODATNE UGODNOSTI ZA NOVE STRANKE!
Ponujamo vam tudi:
á razliène vrste kreditov in varèevanj,
á ugodne poslovne pakete za podjetja in s. p.-je,
á kredite za kmete,
á ugodnosti za mlade,
á sodobno elektronsko poslovanje in
á zavarovanja.
9WFINHNOF_FSJXQON[TXYTI_N[STXYNSHJST[SF
ZLTISTXYYTOJ)JüJQSFGFSPF8QT[JSNOJ
VeË v poslovalnicah banke
in na www.dbs.si.